Issuu on Google+

24. julij 2012 | številka 113

6 Slavnostna seja ob prazniku Mestne občine Murska Sobota

15 Mladi iz Murske Sobote in Ingolstadta v skupem projektu

30 Poletni festivali in dogajanja v mestu

10 Podpis listine o partnerstvu z mestom Körmend

25 Priprava Občinskega prostorskega načrta MOMS

33 Mura v drugem krogu kvalifikacij za ligo Evropa

13 Prenovljen športni center v Černelavcih

26 Razstava v Pomurskem muzeju »Mura odprto«

44 130 let gasilstva v Murski Soboti

Foto: Tadej Kirinčič

Festival Soboški dnevi 2012 so omogočili: HOTEL DIANA | DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR | POMURSKE LEKARNE | G.M.T. | AVTOHIŠA OPEL KOLMANIČ & DOKL | ELEKTRO MARIBOR | IMO - REAL | VAHIT EMRULI | GEO - VRTINA | MEGRAS | SGP POMGRAD | SAUBERMACHER - KOMUNALA | AGROSERVIS | AUDIT - IN | AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA | BTC | IN IN | MURSKA TRANSPORT | ROTO | UNICREDIT BANKA SLOVENIJA | WOLFORD | ZAVAROVALNICA TRIGLAV | SVEN TK STORITVE | SAVA TURIZEM | POSLOVNI SISTEM MERCATOR | SKB | TELEKOM SLOVENIJE | NLB | ARCONT IP | KALIOPA | KEMA PUCONCI | VITAPHARM | MEŠIČ SLAVKO | INOKS | REKLAMNA AGENCIJA VIZIJA | STUDIO KALAMAR | MAKOTER | TRATNJEK | CODEX

| julij 2012

2

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani! Temeljito smo že zakorakali v poletje, času primerne so tudi nevihte in visoke temperature. Vendar navkljub vsemu petki in sobote v Murski Soboti ostajajo tisti dnevi, ko je prijetno posedeti v središču mesta, bodisi na večernih prireditvah v sklopu Soboškega poletja ali ob sobotnih prireditvah Moje mesto. V prvi polovici leta je že bilo precej prireditev tudi v sklopu programa evropske prestolnice kulture, mnogo jih nas še čaka. Soboško poletje in Moje mesto nas bosta spremljala skozi vso poletje, vse tja do prvih šolskih dni in še malo dlje. Pred nami je Fronta – festival sodobnega plesa. Naši umetniki ustvarjajo kipe in skulpture, ki bodo krasili različne predele mesta. Knjižna dela naših pisateljev bodo pričarala zgodbe in prigode junakov. V mestu ste mogoče že opazili označbe arhitekturnih del naših arhitektov. Letos nameravamo postaviti obeležje blizu mesta, kjer je nekoč stala judovska sinagoga. Skupne zgodovine se je treba spominjati ter jo na ustrezen način predstaviti turistom in mlajšim generacijam. Pred dnevi so ponovno potekale igre treh vasi med Nemčavci, Polano in Markišavci, tokrat v športno-rekreacijskem centru v Nemčavcih. Prijetno je bilo videti, kako se zbere skoraj polovica vasi ter zastopa in brani barve svojega kraja. Teh iger se vedno z veseljem udeležim, saj so lepa priložnost, da se kaj pogovorimo. Mestne četrti so organizirale pohod po mestu, kar prav tako zelo pozdravljam. Več bo druženja, več bo tudi dobre volje – ki jo potrebujemo vsi, mladi, nekoliko manj mladi, veliki in mali. Skratka, v občini se marsikaj dogaja, poletje je pestro in polno prireditev. Lepo je spoznavati nove ljudi, a še toliko lepše je, če pridejo k nam iz tujine, iz oddaljenih krajev. Ko smo pa mi v tujini, vedno znova lahko spoznamo, da je doma najlepše, navkljub še kako visokemu standardu obiskanih krajev. Domače kulinarike, lepega okolja, predvsem pa prijaznih ljudi, sosedov, prijateljev ne bi zamenjal za nič na svetu. Šele v tujini, daleč o njih, spoznaš, da te vso bogastvo sveta čaka doma. Vam in vašim družinam želim prijetno, veselo in izkušenj bogato poletje. Vaš župan

| julij 2012

3

MESTNI SVET

Trinajsta redna seja mestnega sveta

Mestni svetniki so se v torek, 3. julija, zbrali na trinajsti redni seji, kjer so po obsežnejši razpravi že uvodoma sprejeli občinski proračun s predlaganimi spremembami in dopolnitvami.

| julij 2012

Renata Žlebič

skupine LDS Iztok Zrinski je ob tem opozoril na neskladja, ki se pojavljajo v zakonodaji, ter podal predloge in pripombe arhitekturne stroke za učinkovitejši prostorski izkoristek v mestu. O občinskem prostorskem načrtu bodo svetniki ponovno spregovorili na prihodnji seji, ko bodo v njem upoštevani podani predlogi, kot je možnost umestitve avtobusne postaje ob sedanji železniški postaji. Nekoliko burnejša razprava se je odvila pri obravnavi poslovanja Komunale in Vodovoda, nadaljevala pa se je tudi pri točki o podelitvah priznanj ob nedavnem občinskem prazniku. Ob tem je župan Anton Štihec izrazil nestrinjanje z nekaterimi odločitvami pristojne komisije glede kandidatov, ki so bili predlagani za občinske nagrade, o nominirancih pa je spregovoril svetnik v vrstah Modre liste Tomaž Dundek, ki je predlagal, da naziva častnega občana ne bi podeljevali vsako leto, saj pogosto imenovanje zmanjšuje njegov pomen. »Če se že moramo soočiti z različnimi mnenji, vsaj z imeni predlaganih ljudmi ne opletajmo. Vprašati se moramo, kako se ti ljudje počutijo,« je o očitkih nekaterih svetnikov povedal Marjan Gujt, enak pomislek pa je izrazila še predstavnica komisije Jolanda Prelec Lainščak. Mestni svet je točko potrdil, svetniki pa so v nadaljevanju še soglašali s sklepom, s katerim bo mestna občina vključena v Združenje mestnih občin Slovenije. Največ spregovorjenega v sejni dvorani je tudi na tokratni seji bilo pri kadrovskih točkah. Med razpravo so nekateri svetniki očitali kadrovanje po politični pripadnosti pri nekaterih imenovanjih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Mitja Slavinec, ki je v nadaljevanju očitke zavr-

Začetek vsebinskega dela tokratne »poletne seje« je po potrditvi zapisnika zajemal obravnavo proračuna. Slavko Domjan, vodja oddelka za proračun in finance, je obširneje predstavil finančno plat občinske blagajne in izpostavil dejstvo, da sprejetje rebalansa proračuna v predlagani obliki omogoča izvedbo nekaterih zastavljenih projektov, ne nazadnje tudi poplačilo izgube v poslovanju javnih podjetij Komunala in Vodovod v lanskem letu ter izvedbo načrta razvojnih programov občine . Dobrih dvajset milijonov težak proračun so svetniki po razpravi potrdili, vključujoč dodatna sredstva za postavitev bronaste skulpture akademske kiparke Irene Brunec na Trgu kulture. Za postavitev kipa, ki sovpada v širši projekt »Sledi panonskih muz« s predvidenimi devetimi tovrstnimi skulpturami, je v proračunu predvidenih 50 tisoč evrov. Kot je pojasnila avtorica gre za obsežnejši projekt, ki bi s postopno realizacijo v bodoče kulturno obogatil mesto. Pomisleke o ekonomski smotrnosti projekta in predvidenih proračunskih sredstvih zanj v času gospodarske krize sta izrazila svetnika SDS Marko Martinuzzi in Robert Celec. V nadaljevanju so se navzoči podrobneje dotaknili osnutka odloka o občinskem prostorskem načrtu murskosoboške občine. Predstavnik svetniške 4

nil in zatrdil, da gre za legitimen in demokratičen proces. Mestni svet je potrdil izdajateljski odbor Soboških novin, ki ga bodo odslej sestavljali predsedujoči Iztok Zrinski ter člani Robert Celec, Anton Štihec, Jasmina Opec, Jožica Viher, Goran Miloševič in Cvetka Škafar. Brez večjih zapletov je mestni svet soglašal z imenovanjem Nataše Horvat v svet zavoda Doma starejših Rakičan ter z imenovanjem Jožefa Casarja v svet zavoda Biotehniške šole, nekoliko več prahu pa je na seji ponovno dvignilo imenovanje Ludvika Sukiča v nadzorni svet Komunale, kjer je nedavno odstopil Karel Šoš. Nazadnje so svetniki potrdili še Petra Podunška kot predstavnika občine v nadzornem svetu RRA Mura. Poleg rebalansa proračuna ter kadrovskih imenovanj je na dnevni red trinajste redne seje bile uvrščena še točka o sistematizaciji delovnih mest v Vrtcu Murska Sobota v prihodnjem šolskem letu, na področju programov predšolske vzgoje pa je mestni svet potrdil še cene za storitve. Po dolgotrajni zadnji seji se bodo predstavniki mestnega sveta ponovno zbrali v septembru.

| julij 2012

5

AKTUALNO

Slavnostna seja mestnega sveta ob prazniku mestne občine

Vida Lukač

Po odloku o prazniku in spominskem dnevu mestne občine je občinski praznik vsako leto 16. julija, na dan, ko je bila Murska Sobota prvič omenjena v pisni listini iz leta 1348. Mestna občina Murska Sobota obeležuje svoj praznik s slavnostno sejo, ki jo je letos vodila podžupanja Simona Čopi.

občina dovolj potenciala, da nadaljuje svoj razvoj v smer boljše, stabilnejše in varnejše prihodnosti za kar največje število njenih občanov,« je dejal Židan.

Slavnostni govornik je bil mag. Dejan Židan, poslanec v državnem zboru, sicer tudi občan naše občine, ki je dejal, da ga je v Mursko Soboto, ki je bila takrat še sedež velike občine pripeljala življenjska pot. Murska Sobota je pozneje postala sedež mestne občine in seveda ostala regijsko središče. »Da je Mestna občina Murska Sobota v regiji prva med enakimi, pomeni, da nosi v tem okolju posebno odgovornost, kar mora tudi vedno znova dokazovati ter delovati povezovalno in tako, da bo drugim za zgled.« Poslanec je v svojem govoru izpostavil tudi aktualne razmere v državi in v svetu, ki se odražajo tudi v lokalnih okoljih: »V tem trenutku najbolj občutimo posledice svetovne gospodarske krize. Dogodki, povezani z njo, globalizacija trgov, tranzicijske težave in še kaj so v preteklih letih spravile na kolena marsikatero podjetje tudi v naši občini. Med njimi so bila žal nekatera nekoč velika in uspešna podjetja, pomembna za regijo, ne le za občino. Razumljivo, da je v takšnih razmerah težko z optimizmom zreti v prihodnost. Vendar sem prepričan, da ima to mesto in ta

| julij 2012

Na slavnostni seji je podžupan Jože Casar podelil letošnje nagrade in priznanja mestne občine, ki jih je s sklepom na trinajsti redni seji sprejel mestni svet. Za zasluge, pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela so bili nagrajeni posamezniki in društvo, ki si vsak na svojem področju prizadevajo in prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu mestne občine. Vsi nagrajenci se s tem še prav posebej vpisujejo v kroniko naše občine. Za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota, je mestni svet Vladimirju Goldinskiju izkazal čast in podelil naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota. Vladimir Goldinskij, eden vidnejših arhitektov Murske Sobote v zadnji polovici prejšnjega stoletja, je šolanje zaključil leta 1966 na Fakulteti za gradbeništvo in ar6

hitekturo v Ljubljani pod mentorstvom Edvarda Ravnikarja. Zaposlen je bil pri Projektivnem biroju, zadnja leta pa je v pokoju. Tekom njegovega dolgoletnega aktivnega delovanja na področju arhitekturnega ustvarjanja je s svojim delom determiniral urbano arhitekturno področje v mestu Murska Sobota. Z marsikaterim projektiranim javnim, poljavnim in zasebnim objektom mestno tkivo bodisi domišljeno dopolnjuje in osmišlja bodisi zaznamuje prostor brez štrleče gradnje. Vladimir Goldinskij je predstavnik stare generacije arhitektov. Spekter njegovega znanja je obsegal marsikaj, česar sodobni arhitekti ne vedo oziroma na kar v svojem delu ne polagajo pozornosti. To so podrobnosti, način izvedbe, statična zasnova objekta in premišljenost rešitve, vklapljanja v okolico ter dolgoročnost trajanja objekta. Njegova arhitektura ima po več kot po 30 letih še vedno pridih sodobnosti in aktualnosti. Predlagatelj Društvo arhitektov Pomurja, Murska Sobota je v svoji obrazložitvi zapisal, da Goldinskija odlikujeta premišljenost oblikovanja tlorisne zasnove, ambien-

AKTUALNO

ta in počutja v objektu ter sam zunanji videz objekta. Po zamislih Vladimirja Goldinskija so v Murski Soboti nastali upravna zgradba Zavarovalnice Triglav Murska Sobota, kirurški blok Rakičan, upravna zgradba tovarne Mura, poslovno-stanovanjski objekt Kocljeva, osnovna šola v Bakovcih, uprava javne varnosti Murska Sobota, dom tehnike, Šoping center, Blagovnica ter v širšem prekmurskem prostoru Hotel Ajda v Moravskih Toplicah, bivša služba družbenega knjigovodstva Lendava ter številni objekti za tipske stanovanjske gradnje in individualno stanovanjsko gradnjo za znane naročnike. Častni občan Mestne občine Murska Sobota Vladimir Goldinskij je s svojim obsežnim arhitekturnim opusom bistveno zaznamoval naše mesto in mu s svojim premišljenim oblikovanjem vtisnil trajni pečat. Plaketo Mestne občine Murska Sobota je prejel mag. Franc Kuzmič za svoj izjemen prispevek na področju popularizacije zgodovine in naše kulturne dediščine. V Pomurju skorajda ni človeka, ki se pri svojem delu na področju družboslovnih ved ne bi kdaj obrnil po nasvet na Franca Kuzmiča. Leta 1980 se je zaposlil v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti kot hungarist. Čeprav je ta dela opravljal le dve leti, izhaja še iz tega obdobja njegovo vsestransko sodelovanje s pripadniki madžarske narodne skupnosti v Prekmurju in slovenske v Porabju, ki ga je skozi naslednja leta le nadgrajeval. Leta 1992 se je zaposlil v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti kot kustos pedagog. Pridobil je naziv višjega kustosa in nato muzejskega svetovalca. Kot pedagog je v muzeju vzpostavil organizirano pedagoško delo s tematskimi vodstvi po razstavi, tematskimi učnimi urami, vodenimi ekskurzijami, delovnimi listi, ki spremljajo razstave, ter z delavnicami za otroke

| julij 2012

7

in mladino, pri čemer se je vedno bolj uveljavljala izobraževalna vloga muzeja v okolju njegovega delovanja. V zadnjih letih je popularizacijo muzeja in kulturne dediščine med šolarji nadgradil s posebno obliko obiskovanja šol s kovčkom muzejskih zanimivosti. Francu Kuzmiču gre zahvala, da ima muzej danes vzpostavljen izobraževalni program za mladino in odrasle, ki se bo lahko še bolj vsestransko razvijal s pridobitvijo novih prostorov za izvajanje muzejskih pedagoških programov, ki jih je nagrajenec tudi slovesno odprl po slavnostni seji. Muzejska strokovna knjižnica se je po njegovi zaslugi iz majhne priročne knjižnice z 2000 enotami v dvajsetih letih razvila v največjo specialno knjižnico v regiji z 19.000 enotami. Franc Kuzmič je tudi zgodovinar, ki v muzeju strokovno pokriva področje etničnih, narodnih in verskih skupnosti ter posebej prekmursko cerkveno zgodovino. Je eden soavtorjev stalne muzejske razstave, nagrajene s posebnim priznanjem Evropskega muzejskega foruma leta 1999 in občinskim priznanjem Mestne občine Murska Sobota leta 1998. Zanjo je prejel tudi najvišje muzejsko državno priznanje – Valvasorjevo priznanje za leto 1998. Poleg te je avtor ali soavtor številnih manjših razstav, kot so stalna razstava v domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani, spominska soba Ivanu Jeriču v Dokležovju, drugih razstav o pomembnih ljudeh, razstav o krajevni zgodovini ali razstav o verski in cerkveni zgodovini, kot je zadnja z naslovom »Reformacija v Prekmurju«. Do sedaj je objavil okoli 40 osebnih in okoli dvajset tematskih bibliografij. Kuzmičeva osebna bibliografija je izjemna, saj obsega več sto različnih prispevkov, objavljenih doma in v tujini – od samostojnih monografij, razprav, člankov do sekundarnega avtorstva v obliki uredništva številnih publikacij. Samo v sistemu COBISS je 284 njegovih

AKTUALNO

bibliografskih enot. Znanje, ki ga Franc Kuzmič deli s svojo okolico s strokovnim delom v organizacijah, v katerih je bil ali je zaposlen, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi, verskimi organizacijami ter skupnostmi, šolami in društvi, je tako vsestransko prisotno v pomurskem prostoru, da bi mu težko našli podobnega. V letu 2012 se bo Franc Kuzmič upokojil, a njegovega vsestranskega delovanja v Murski Soboti in širše s tem še zdaleč ne bo konec. Letošnje zahvalne listine Mestne občine Murska Sobota so prejeli: Dolgoletni direktor podjetja Mlinopek, d. d., Karel Pojbič za uspešno vodenje podjetja za predelavo žit ter izdelavo mlevskih, pekovskih in slaščičarskih izdelkov. Družbo Mlinopek uspešno vodi že 35 let, v podjetju je zaposlenih 150 delavcev in se uspešno kosa s konkurenco iz tujine, tako na mlinarskem, pekovskem

| julij 2012

8

in slaščičarskem področju, za kar so bile potrebne velike tehnične posodobitve. Pojbič je bil kot dober gospodarstvenik vseskozi aktiven na mnogih področjih gospodarstva. Bil je v nadzornem svetu Pomurske banke, Pomurske družbe za upravljanje, predsednik nadzornega sveta Pomurskih mlekarn in član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije – sekcija predelovalcev žit v Sloveniji. Zaposleni v podjetju so v obrazložitvi navedli tudi lokalpatriotizem in njegov human odnos do zaposlenih in kmetov, prav tako pa tudi pripravljenost pri donacijah tako s finančnimi sredstvi kakor tudi s kakovostnimi izdelki. Potapljaško društvo Murska Sobota je prejelo zahvalno listino ob 40. obletnici organiziranega potapljanja in podvodne reševalne službe v Pomurju. Je največje potapljaško društvo v Sloveniji in šteje več kot sto članov. Njegovo poslanstvo je

AKTUALNO

skrb za varno potapljanje, kar udejanjajo predvsem z izobraževanjem članov, še posebej mladine. Člani društva izvajajo preventivno dejavnost s področja zaščite in varovanja na in v vodi, reševanje ljudi in premoženja, čistilne akcije stoječih voda in podvodni monitoring voda. Za nekatere presenetljivo, da ravno v pokrajini, ki je najdlje od morja, za druge povsem razumljivo, saj so znali izkoristiti bližino avstrijske meje. Zgodbo je pred 40 leti začelo sedem mladih fantov in dekle iz murskosoboškega gasilskega društva. Ob pomoči potapljačev iz sosednje avstrijske Radgone so ustanovili prvo enoto za podvodno reševanje v Sloveniji. Potrebe so narekovale sistemsko organiziranost in predvsem poglobljena specialna znanja iz podvodnih reševanj, zato je bila pri Slovenski potapljaški zvezi ustanovljena Podvodna reševalna služba Slovenije, katere pomemben del so tudi mur-

| julij 2012

skosoboški potapljači. Služba je danes organizirana tako, da več kot 150 podvodnih reševalcev v petnajstih reševalnih postajah zagotavlja teritorialno pokritost celotne države. Pripadniki podvodne reševalne službe so za svojo humanitarno dejavnost, pri kateri so pogosto izpostavljali tudi svojo varnost, prejeli veliko priznanj. Ob formalnih je bilo izrečenih precej več neformalnih pohval in spodbudnih besed, kar je ključno pripomoglo k nadaljnjemu delu. S slavnostno akademijo ob 40. obletnici, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danila Türka, ki je bil tudi slavnostni govornik, so prav v organizaciji Potapljaškega društva Murska Sobota, kjer se je podvodno reševanje v Sloveniji tudi pričelo, svečano obeležili visoki jubilej podvodnega reševanja v Sloveniji. Zahvalno listino je prevzel predsednik dr. Mitja Slavinec.

Zahvalno listino je na predlog župana Antona Štihca prejel Josip Horvat, cestni delavec, ki s svojim pozitivnim zgledom in vsakodnevnim doprinosom prispeva k lepšemu ter čistemu in zelenemu mestu. Josip Horvat je postal neke vrste zaščitni znak našega mesta. Ko v jutranji naglici vsak od nas hiti po svojih opravkih, bi ga marsikdaj spregledali, še bolj pa njegovo požrtvovalno delo. Toda Josip ima za vsak kisel obraz in vsako namrščeno obrv prijazen pozdrav in nevsiljivo nagovori naključnega mimoidočega. In to po že vsaj treh urah trdega dela – pometanja ulic našega mestnega središča. Zgodnjega zato, ker Josip, kljub temu da se njegov delavnik uradno začne ob šesti uri, na delo prihaja vsak dan ob treh ponoči, in to prostovoljno. Na delo prihaja tudi v nedeljo in mesto pomaga čistiti po prireditvah, čeprav na delo ni poklican, vse z namenom, da bo mesto čisto že

9

pred prihodom prvih jutranjih obiskovalcev mesta in parka. Po slavnostni seji so se zbrani gosti udeležili slovesne otvoritve novih prostorov za izvajanje muzejskih pedagoških programov v pritličju soboškega gradu, ki so velika pridobitev za Pomurski muzej in našo občino. Prostori so bili obnovljeni v okviru čezmejnega projekta Doživetje prostora, v katerem so sodelovali muzeji iz Sombotela, Monoštra, Murske Sobote in Lendave. Z muzejskimi pedagoškimi programi bodo najmlajši obiskovalci muzeja lahko spoznavali zgodovino in dediščino, kakor tudi zgodovino manjšin. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Aleksander Zorn, prostore pa je skupaj z njim odprl prvi kustos pedagog in letošnji prejemnik plakete Mestne občine Murska Sobota mag. Franc Kuzmič.

AKTUALNO

Podpis listine o partnerstvu s Körmendom

Župan Anton Štihec in župan Občine Körmend Istvan Bebes sta 22. junija slovesno podpisala listino o partnerstvu med mestnima občinama Murska Sobota in Körmend.

Sabina Gutalj

jektov, sodelovanja in izmenjave izkušenj obeh mestnih uprav, okoljevarstva, kulture, športa in na področju oblikovanja skupne čezmejne regije. Župan Anton Štihec se je ob tej priložnosti zahvalil županu Istvanu Bebesu za njegov prispevek k medsebojnemu povezovanju, ki se je okrepilo predvsem v zadnjih šestih letih, ter povedal: »Mesti sta se najprej povezovali s projektom 'City Cooperation', ki združuje 24 mest v čezmejni regiji Slovenija, Avstrija in Madžarska. Na podlagi okrepljenega sodelovanja, kjer sta obe mesti med najaktivnejšimi, sta skupaj prijavili projekt '3 Parki-3 Park', ki se mu je naknadno pridružila še Gornja Radgona. Projekt se v prihodnjem letu zaključuje, mesti pa si že prizadevata za nove skupne projekte.« Željo po širitvi sodelovanja je izrazil tudi župan mesta Körmend, ki je po-

Župana sta najprej podpisala namero o sodelovanju, ki jo je 7. februarja letos sprejel naš mestni svet, že pred tem pa skupščina Občine Körmend. Sledil je slovesen podpis listine o partnerstvu, s katerim obe mestni občini izražata željo po trajni širitvi sodelovanja na različnih področjih ter po boljšem medsebojnem spoznavanju, prijateljskem sodelovanju in izmenjavi izkušenj, posebej na področjih skupnih energetskih pro-

Sprejem delegacij iz pobratenih mest Župan Štihec je skupaj s podžupanjo in podžupanom ter predstavniki odbora za mednarodno sodelovanje Mestne občine Murska Sobota sprejel delegaciji iz pobratenih mest Ingolstadt in Paračin, ki sta se odzvali vabilu na tradicionalno srečanje ob robu Festivala Soboški dnevi. Župan je gostom izrazil dobrodošlico in izpostavil odlično sodelovanje z obema mestoma na različnih področjih.

V Murski Soboti smo v času obiska gostili razstavo iz stalne zbirke Muzeja za konkretno umetnost iz Ingolstadta, osem naših dijakov se je mudilo v Ingolstadtu, kjer so sodelovali pri mladinskem plesno-gledali-

| julij 2012

udaril predvsem pomen podpisa listine o partnerstvu za krepitev bilateralnega odnosa med obema občinama. Nadaljevanje čezmejnega sodelovanja vidi predvsem v snovanju novih projektov in aktivnosti, tako znotraj partnerstva 24 mest kot tudi med obema občinama. Mesto Körmend ima danes okrog 12.379 prebivalcev in je po velikosti približno enako Murski Soboti. Sodi pod upravo Železne županije, katere upravno središče je Sombotel (Szombathely). K Železni županiji so priključili tudi del nekdanje Sopronske županije. Najpomembnejša reka, ki teče skozi županijo, je reka Raba. Na njenem ozemlju, zlasti v Slovenskem Porabju južno od Monoštra, živi okoli 6000 pripadnikov slovenske manjšine, zato je tovrstno povezovanje še toliko pomembnejše.

Vida Lukač

škem projektu, prav tako pa so v Ingolstadtu razstavljali člani Likosa, likovne sekcije Društva upokojencev iz Murske Sobote. Intenzivno sodelovanje poteka tudi s Paračinom, s katerim smo pred kratkim uspešno zaključili projekt »EXCHANGE III« na področju urejanja komunalne in okoljske problematike. Vodja delegacije iz Ingolstadta Jürgen Köhler, namestnik vodje kulturnega urada, se je zahvalil za vabilo in dejal, da je partnerstvo z Mursko Soboto eno intenzivnejših – Ingolstadt ima poleg Murske Sobote še devet partnerskih mest –, ter poudaril, da so za to zaslužni tako vodstva kot tudi prebivalci obeh mest, ki sodelujejo na različnih področjih.

Pred kratkim ponovno izvoljeni župan Paračina Saša Paunovič se je skupaj s sodelavci zahvalil za gostoljubnost in sprejem ter poudaril, da je prijateljstvo obrodilo konkretne sadove, saj je Paračin s pomočjo Murske Sobote pri omenjenem projektu lahko kandidiral 10

za evropska sredstva. Predstavniki obeh delegacij so se pomerili tudi v tradicionalnih športnih igrah, ki jih v sklopu Festivala Soboški dnevi prireja Mestna občina Murska Sobota.

AKTUALNO

Slovesnost ob dnevu državnosti v Murski Soboti V Gledališču Park je 25. junija potekala osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti. Zbrane goste je uvodoma pozdravil župan Anton Štihec in poudaril, da so se pred enaindvajsetimi leti uresničile sanje vsem Slovencem in Slovenkam. Slavnostni govornik Jožef Horvat, poslanec v državnem zboru, se je spomnil osebne izkušnje in prelomnih trenutkov, ko se je rojevala naša država. Poudaril je, da Slovenci potrebujemo složnost in moč, da našo

mlado državo, kljub trenutni težki finančni situaciji, popeljemo v boljšo prihodnost. Ob tem je spomnil na pomemben korak, ki smo ga pred kratkim naredili vsi skupaj z dogovorom o uravnoteženju javnih financ. Občankam in občanom Murske Sobote ter vsem gostom je zaželel mnogo optimizma brez temnih oblakov na nebu in jim čestital ob prazniku. V glasbenem programu sta nastopila odlična umetnica Mia Žnidarič in Steve Klink trio.

Župan sprejel ministra za obrambo Pred slovesnostjo ob 130. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota je župan Štihec v svojem uradu sprejel ministra za obrambo Aleša Hojsa. V krajšem neformalnem razgovoru, ki so se ga udeležili tudi poslanec Jožef Horvat, predsednik murskosoboškega gasilskega društva Ernest Eory, vodja izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Martin Smodiš ter nekaj predstavnikov gasilskega društva, je župan Štihec ministru

Vida Lukač

predstavil dobro sodelovanje med občino in gasilskim društvom ter zvezo. Ministra je med drugim opozoril tudi na situacijo in negotovost pri izgradnji nove vojašnice v Murski Soboti. Župan se je nato skupaj z ministrom in ostalimi visokimi gosti udeležil proslave, ki je ob visokem jubileju prostovoljnega gasilskega društva potekala v mestnem parku, in njenemu predsedniku izročil priznanje Mestne občine Murska Sobota.

Minister za notranje zadeve v Murski Soboti

Sabina Gutalj

Na povabilo predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca je Pomurje obiskal Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Uvodoma mu je Horvat Muc predstavil aktivnosti, ki jih organizira Zveza Romov Slovenije, velik del srečanja pa sta namenila predvsem sodelovanju med policijo in Romi. Ob koncu obiska si je minister ogledal tudi romski naselji v

| julij 2012

Vida Lukač

11

Beltincih in na Pušči, kjer se je srečal tudi z županom Antonom Štihcem. Skupaj so se sprehodili skozi romsko naselje, obisk pa zaključili z ogledom novega vaško-gasilskega doma.

Predstavitev brošure »VODNIK PO SOBOŠKEM PARKU« V projektu »3 Parki-3 Park: razvoj, ohranitev, prenova, širitev in upravljanje z zelenimi površinami v urbanih naseljih – optimalno okusiti življenje ljudi ter parkov z izvajanjem skupnih programov«, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, sodelujejo Murska Sobota, Körmend in Gornja Radgona ter Razvojni center Murska Sobota, ki je zadolžen za tehnično koordinacijo in administrativno podporo projektu.

Drevnine so razvrščene po abecednem vrstnem redu botaničnih imen, razen petih najpogostejših vrst, ki prevladujejo v parku, to so hrast dob, gaber, maklen, divja češnja in robinija. Ta drevesa so označena s številkami od ena do pet. Pri vsaki vrsti ali sorti je oznaka iz velike črke in številke, ki določata položaj dreves ali grmov. Park je razdeljen na 16 odsekov, glavni vhod v park je na začetku Trubarjevega drevoreda, levo je odsek A, nato sledijo ostali v smeri urnega kazalca, zadnji je P pri študentski lipi. Drevnina okrog spomenika ima oznako S, skupno je odsekov 17.

Celotni projekt je za vse občine, ki sodelujejo v projektu, ocenjen na 1.921.730,86 EUR, projekt je sofinanciran iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v višini 1.633.457,64 EUR, kar predstavlja 85 odstotkov vrednosti operacije, in državnega sofinanciranja v višini 192.173,09 EUR, kar je deset odstotkov vrednosti operacije. Občine in Razvojni center so zagotovili 96.100,15 EUR, kar je pet odstotkov vrednosti operacije, ki traja v obdobju 2009–2011, datum konca upravičenosti pa je bil podaljšan do 30. novembra 2012.

Vsaka drevesna vrsta ali sorta ima slovensko ime. Če je vrsta domača, je poimenovana skladno z Malo floro Slovenije. Pri tujih vrstah ni bilo velikih težav, če raste pri nas kakšen predstavnik tega rodu, npr. rdeči hrast, japonska češnja. Nekatere povsem tuje vrste so dobile slovensko ime po lastnosti, npr. nepozebnik, ali pa je rodovno ime vzeto iz botaničnega imena, npr. albicija, magnolija, nisa, sasafras. Pri nekaterih redkih vrstah so se uveljavila imena, ki ga ima drevnina v domovini na Japonskem, npr. katsura. Strokovna imena rastlin so napisana skladno z mednarodnim standardom ENA 2010-2015, dodatki in spremembe za 2011 se ne nanašajo na imena, navedena v tem seznamu.

V Murski Soboti so v okviru tega projekta med drugim obnovili mestni park. V sklopu projekta sta bila izdelana tudi »Vodnik po soboškem parku« z zemljevidom in zloženka – karta mestnega parka. Posebej je bila izdana brošura za slabovidne. Avtor besedila je dr. Aleksander Šiftar, oblikovanje in pripravo brošure pa je izdelala družba Kubico Domino arhitekti.

Imena sort so zapisana tako, kot jih je poimenoval avtor sorte. Sorta je posebna oblika intelektualne lastnine, zato je pri vsaki vrsti rastline lahko samo eno ime, ki ga je izbral avtor sorte. Sorta ima lahko več soznačnic, ki se uporabljajo za komercialne namene in se običajno prilagajajo jeziku kupcev.«

Iz vsebine brošure: »Z ureditvijo so se v parku obdržale vse že obstoječe poti in vsebine, vendar je park dobil novo podobo. Dodana je učilnica na prostem, zamenjali so klopi in koše za smeti, posadili 173 dreves in grmov ter 184 kvadratnih metrov pokrovnih rastlin. Izdelan je bil posnetek stanja drevnine v parku in okrog Spomenika zmage (stanje spomladi 2010), določenih je bilo 260 vrst ter sort dreves in grmov (brez sort vrtnic) ter pet trajnic, ki so značilne za ta park. Jeseni 2011 je bilo označenih 250 dreves in grmov. Na tablici je zapisano slovensko in strokovno ime rastline ter od kod rastlina izvira. Izdana pa je tudi brošura s kratko zgodovino parka in popisom vseh dreves in grmov.

Avtor: dr. Aleksander Šiftar Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007–2013. Nada Cvetko Török, univ. dipl. inž. grad. Vodja projekta

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO | julij 2012

12

AKTUALNO

Otvoritev prenovljenega športnega centra v Černelavcih

V soboto, 30. junija, so uradno predali namenu prenovljen športni center v Černelavcih, ki ima odslej bogatejšo ponudbo za mlade in malo starejše.

obnovo, v njem pa imajo poleg lično urejenih nogometnih igrišč svoje klubske prostore tudi upokojenci, ki se radi družijo in balinajo na dveh novih stezah z asfaltno površino, urejeno pa je tudi rusko kegljišče. Za mlade je poskrbljeno s površino za ulično košarko in odbojko na mivki, pri klubskih prostorih domačega upokojenskega društva so dogradili nadstrešek in dozidali prostor, povečano je bilo tudi parkirišče. V okviru društva trenutno v ligah nastopata članska in veteranska ekipa, v vasi pa deluje ekipa KMN Sončni park Vivat. Odprtja prenovljenega športnega centra se je udeležil tudi župan Anton Štihec, ki je ob tem dogodku izrazil veliko zadovoljstvo in čestital vsem, ki so pomagali pri prenovi centra. Še posebej je izpostavil njihovo iznajdljivost, saj so s samo nekaj več kot 20 tisoč evri uspeli izvesti vsa dela, čeprav je bila ocenjena vrednost izvedenih del 120 tisoč evrov. Zbrane je nagovoril še evropski

Prvi začetki tamkajšnjega športnega društva segajo v leto 1974, ko so se zbrali prvi pobudniki društva, in sicer Jože Titan, Franci Mes, Jože Horvat, Jože Celec, Branko Baranja in Geza Celec, ki so v začetku sodelovali na različnih turnirjih, kasneje pa so se povezali v klub malega nogometa in začeli nastopati v občinski ligi. Prva potreba po klubskih prostorih se je pojavila v 90-ih letih in takrat je vaščanom na igrišču uspelo zgraditi prvi športni objekt. Prvotni objekt je letos doživel temeljito

Aleksandra Grah

poslanec in predsedniški kandidat Milan Zver, ki je vaščanom zaželel obilo športnih užitkov in medgeneracijskega druženja. Na prireditvi so podelili priznanja posameznikom in domačim društvom, ki so na različne načine prispevali k prenovi objekta. Predsednik KS Černelavci Miran Forjanič je priznanje podelil Kulturno-turističnemu društvu Černelavci, domačemu gasilskemu društvu in društvu upokojencev. Forjanič je zadnji dve priznanji namenil požrtvovalnima vaščanoma in strastnima ljubiteljema nogometa, ki sta veliko svojega truda, vztrajnosti, požrtvovalnosti, predvsem pa svojega časa namenila obnovi športnega centra, domačinoma Gazi Fujsu in glasbeniku po srcu Robertu Laloviču. Po končanem uradnem delu so se krajani veselili še naprej, mnogi so se udeležili številnih prijateljskih nogometnih tekem na novi zelenici, nekateri pa so preprosto uživali in se v senci veselili s prijatelji.

Praznik krajevne skupnosti in župnije Bakovci V Bakovcih je v nedeljo, 18. junija, potekalo že tradicionalno druženje krajanov Bakovcev. Dan, ko se skupaj veselijo in družijo vsi krajani in krajanke Bakovcev, je že tradicionalen dogodek, letos pa je bil malo drugačen, saj ga je zaznamovala še 25-letnica maševanja rojaka Jožefa Rajnarja.

| julij 2012

Praznovanje se je kot vsako leto začelo v prireditvenem šotoru s sveto mašo, nadaljevalo pa s kulturnim programom, v katerem so nastopili otroci enote vrtca Krtek, učenci domače osnovne šole, mladinska glasbena skupina, domačin Vedran Franc Husar ter člani društva Kroške tikvi s skečem. Srebrnomašnik Jožef Rajnar je med darovanjem svete maše pri pridigi spregovoril o začetkih svojega duhovniškega poklica. Zadnjih osemnajst let je vodil župnijo sv. Bolfenka v Slovenskih goricah, nato pa se je lani poslovil in odšel v Svetinje v dekanijo Velika Nedelja. Rajnar je po sveti maši

delil srebrnomašne podobe in zbrane prispevke namenil za stroške prireditve. Dogajanje se je po uradnem delu šele dobro začelo, saj je nato sledila pogostitev vseh navzočih, popoldne 13

Aleksandra Grah

pa še druženje z zabavnimi igrami, ki so jih organizirali člani mladinskega kluba.

AKTUALNO

Dan krajanov Markišavci

Letos priznanji krajevne skupnosti darovalcema zvonov v vaški kapelici Zinki Erjavec in Francu Gumilarju.

Geza Grabar

lovali evangeličanski duhovnik Evgen Balažic in katoliški župnik Srečko Fras ter pevska zbora. V nadaljevanju je predsednik krajevne skupnosti Milan Horvat podelil letošnji priznanji, ki sta ju dobila domačin Franc Gumilar in nekdanja krajanka Zinka Erjavec, ki sedaj živi na domačiji v Dovjah na Gorenjskem. Gumilar je kot predsednik takratne domače vaške skupnosti ob gradnji kapelice, ki se je začela leta 1991 in stoji na osrednji točki v kraju, daroval zvon. Za enako gesto se je odločila tudi Zinka Erjavec, ki se je po spletu nesrečnih okoliščin (njen mož mag. Milan Erjavec je pred 20 leti preminil v prometni nesreči) po 35 letih bivanja v Prekmurju, od tega je 16 let preživela v Markišavcih,

Druga nedelja v juniju je v vse lepše urejenih Markišavcih že vrsto let v znamenju krajevnega praznika, ko se množično zberejo vsi krajani, pa tudi tisti, ki iz tega kraja izvirajo ali so tu živeli. Letos se je znova vse začelo pri vaški kapelici v središču kraja, kjer so v daritvi ekumenske božje službe oziroma maše letos sode-

Prva sončna elektrarna v Nemčavcih V segmentu izkoriščanja obnovljivih virov energije je med vsemi najzanimivejša in najdonosnejša moč sonca, saj je brezplačno dostopna vsem in za njeno izkoriščanje potrebujemo najmanj posegov v okolje. To spoznanje je vse bolj vidno tudi v naši občini.

| julij 2012

vrnila na Gorenjsko. S krajani z obojestranskimi obiski redno vzdržujejo stike in so, pravi, kot ena »familija«. Ne nazadnje je v Markišavcih tudi možev grob. Markišavčarja sta tudi njuna otroka, oba z najvišjima akademskima naslovoma – Emil in Karmen. Za tradicionalno dobro sodelovanje so zahvalo podelili tudi mestni občini. V njenem imenu jo je prevzela podžupanja Simona Čopi. Drugi, sproščeni del prireditve je bilo družabno srečanje vseh zbranih, ki je potekalo ob vaško-gasilskem domu.

Geza Grabar

Med kar nekaj javnimi objekti, kjer so za pridobivanje elektrike iz svetlobe sonca v zadnjem času namestili fotonapetostne module, je od začetka julija tudi streha vaško-gasilskega doma v Nemčavcih. Ob namestitvi kar 208 modulov je podjetje ABC Solar iz Murske Sobote, investitor v sončno elektrarno in njen lastnik – v okviru javno-zasebnega partnerstva pa lastnik doma proti odškodnini ponuja streho, v celoti obnovilo streho doma. Izvajalec del sončne elektrarne je bilo podjetje Fotovolt iz Skakovcev. Prva sončna elektrarna v kraju je moči 50 kilovatov, kar pomeni, da je njena predvidena letna proizvodnja 55 tisoč kilovatnih ur. Omenjeno število kilovatov zadošča za potrebe desetih gospodinjstev. Kot je ob odprtju pomembne

pridobitve dejala Jasna Ficko iz družbe ABC Solar, tudi njihova družba s tem izkazuje svojo okoljsko osveščenost, saj pomeni ekološka vrednost samo nemčavske sončne elektrarne 40 ton manj emisij toplogrednega plina CO2 v ozračje. Poleg predsednika Krajevne skupnosti Nemčavci Štefana Barbariča, ki je z novo prido14

bitvijo izjemno zadovoljen, je s sodelovanjem zadovoljen tudi župan Anton Štihec. Poudaril je, da je v občinskem proračunu ostalo kar nekaj denarja, ki bi ga sicer porabili za obnovo ostrešja tega vaško-gasilskega doma. Sedaj lahko ta sredstva namenijo za druge potrebe. Želi si, da bi temu zgledu sledilo kar največ lastnikov javnih domov.

AKTUALNO

»Divja rast« – mladi iz Murske Sobote in Ingolstadta na skupnem odru Obe mesti že vrsto let spodbujata sodelovanje na različnih ravneh in letos je rezultat tega partnerstva zelo aktivna oblika sodelovanja mladine. V juniju se je namreč osem dijakov naših srednjih šol odpravilo v Ingolstadt, kjer so skupaj z nemškimi pripravili gledališko gibno-plesno predstavo z naslovom »Divja rast« ali »Wildwuchs«, s katero so nastopili v Ingolstadtu in pozneje Murski Soboti. V gledališki igri so sodelovali tri dijakinje Gimnazije Murska Sobota (Janja Bernjak, Glorija Lang, Doroteja Mihalič), tri dijakinje Srednje zdravstvene šole Murska Sobota (Nastja Hari, Monika Pucko, Nina Gavrančič) ter dva dijaka Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota (Gregor Ivajnšič, Aleš Tivadar). Dijaki so se z gimnazijskim profesorjem Tomijem Bušinoskim 16. junija odpravili v Nemčijo, kjer so več kot dva tedna pripravljali predstavo. Skupaj z nemškimi vrstniki so se vrnili 2. julija in jo še enkrat zaigrali na murskosoboškem odru. V Prekmurju so preživeli tudi nekaj skupnih dni.

| julij 2012

Projekt »Jugendkultursommer 2012« je že sedmi projekt ustanove Stiftung Jugend fragt iz Ingolstadta. Krovni cilj dosedanjih projektov je priprava in izvedba gledališke predstave, v kateri sodelujejo mladi iz mesta Ingolstadt. Vsak projekt zasleduje bistveno več ciljev, saj je v Ingolstadtu mnogo šol, v katerih je populacija mladih zelo raznolika. Velikokrat so to mladi z različnim migracijskim ozadjem, ki se med seboj niti ne srečujejo. Skupna izvedba gledališke igre je mladim spodbuda za osebno rast in razvoj ter spodbuda za iskanje novih prijateljev, vezi in poti za življenje. Integracija je bila za snovalce projekta vedno v ospredju, saj si na tem področju v multikulturnem mestu že dolgo močno prizadevajo. V letošnjem letu je izraz dobil novo vsebino, saj so k sodelovanju povabili šolo za učence s posebnimi potrebami. Tako je v letošnjem letu pri projektu sodelovalo 70 mladih iz sedmih različnih srednjih šol, osem mladih iz Murske Sobote, deset vajencev iz podjetja Audi, medijska skupina, profesionalna glasbena skupina in profesionalni umetniki, ki so projekt vodili. Med cilji je namreč tudi ponuditi priložnost mladim, da delajo s profesionalnimi umetniki. Umetniško vodstvo sta namreč prevzela režiser avstralskega rodu David Williams in koreografinja Annette-Eva Taubmann. Glasbo je pripravil Olivier Truan z glasbeno skupino Kolsimcha iz Švice. Mladi so v Ingolstadtu že od februarja aktivno pripravljali gledališko predstavo »Divja rast«. V njej nastopajo junaki, prevaranti, ljubimci, prepirljivci, sanjači … In v zgodbi se združujejo njihove vitalne, zanimive, nore zgodbe. Te zgodbe so uspešno ustvarjali tudi naši dijaki. Že tedne pred odhodom so spoznali režiserja Davida Williamsa, ki je obiskal Mursko Soboto ter dijake naučil nekaj

skupinskih koreografij in plesnih gibov. Tako so spoznali vsebino in idejo gledališke igre. Navdušenje nad sodelovanjem se ni poleglo, zato so po prihodu v Nemčijo dijaki intenzivno sodelovali v skupnih pripravah. Vaje so potekale skoraj vsak dan. Naši dijaki so bili enakovredni člani skupine, kar dokazuje tudi nastop, saj so nastopili celo v solističnih prizorih. V Nemčiji so bili zelo dobro sprejeti in predvsem so pozitivno vplivali na vso skupino. Brez zadržkov in predsodkov so sprejemali izzive in nove izkušnje. Mladim gledališki oder omogoča osebno rast, pridobivanje samozavesti in usvajanje gledaliških prvin, kar spodbuja pozitiven osebnostni razvoj, saj se lahko uveljavijo, pokažejo, kaj je njihovo, in oblikujejo pozitivno samopodobo. Gledališka igra, ki je nastajala postopoma, je vsebinsko izhajala ravno iz mladine. Gib in ples sta močno sredstvo mladih. Režiser in koreografinja sta opravila odlično nalogo, saj sta črpala iz idej mladih in jim na odru ponudila prikaz njihovega sveta. V drugem tednu je delo postajalo intenzivnejše in napornejše. Vaje so potekale v gledališču na velikem odru, zato so z glasbo in profesionalno lučjo vaje pridobile novo razsežnost, ki jih je spodbudila k nadaljnjemu delu. Premiera predstave je bila v četrtek, 28. junija, v mestnem gledališču v Ingolstadtu. Polna dvorana je predstavo zelo dobro sprejela, tudi časopisne kri15

Tomi Bušinoski

tike so bile pozitivne. V Nemčiji so mladi izvedli še eno večerno in dve dopoldanski predstavi. Sledila je težko pričakovana vrnitev v Slovenijo. Prvič v sklopu letnih projektov omenjene ustanove je predstava potovala na drug oder in letos celo v tujino. Dva avtobusa, polna mladih in učiteljev, sta se namreč odpravila v Mursko Soboto, kjer so imeli začrtan bogat program. Ogledali so si mesto in muzej, sprejel jih je župan Anton Štihec, ogledali so si muzej na prostem v Filovcih, se kopali v Moravskih Toplicah in zabavali v Maximusu. A v prvi vrsti so vadili in pripravili predstavo tudi za murskosoboško občinstvo. Ta je bila 4. julija zvečer. V skoraj polni dvorani Gledališča Park smo lahko videli radost, veselje, žalost, jezo, ponos, ljubezen ter vse vzpone in padce mladega človeka, izražene z gibom in plesom. Našim gledališčnikom je bil ponujen bogat spremljevalni program. Poleg ogledov mesta Ingolstadt so obiskali tri srednje šole, bili na sprejemu pri podžupanu, si ogledali proizvodnjo v tovarni Audi, obiskali München in Nürnberg, si oblikovali svoj prosti čas v mestu, navijali za nemško nogometno reprezentanco in še mnogo več. Bivanje v Ingolstadtu je bilo polno doživetij, v katera se lahko potopite tudi v kratkem blogu na naslovu: http://ucenciizingulstadta. tumblr.com/. Foto: Daniel Schneeweis

AKTUALNO

Murskosoboški upokojenci so razstavljali v Nemčiji

V Ingolstadtu so se od 22. do 24. junija mudili likovniki sekcije Mozaik, ki deluje pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Svojim nemškim kolegom, slikarjem društva »Schanzer Aquarellkreis«, ki so v murskosoboški knjižnici razstavljali maja 2010, so namreč vrnili obisk. Letošnji je sovpadal s tamkajšnjim mednarodnim praznikom kulture, ki ga pripravljajo pod pomenljivim naslovom »Die Welt ist bunt« (Svet je pisan). Naši upokojenci – slikarji so bili zatorej še posebej ponosni, da so prispevali slovenski (prekmurski) kamenček k mozaiku tega pisanega sveta.

| julij 2012

Marija Pavlič

je po pecivu iz Mlinopeka in še posebej iz velikega vrtanka, spletenega v obliki srca, ki je bil narejen posebej za to priložnost. Ni manjkala niti makova potica, prekmursko vinsko kapljico pa so prispevali likovniki kar sami. Tako so se osebno želeli posebej zahvaliti za izredno gostoljubnost in prijaznost, ki so jih bili deležni. Neizmerno so hvaležni Lidiji Schneeweis in njenemu možu Walterju, ki sta bila, poleg prevajanja in fotografiranja, duša vsega dogajanja. Vse tri dni sta jih spremljala in brez njunega sodelovanja verjetno vseh teh srečanj ne bi bilo. Po prijetnem kramljanju je sledil še ogled razstave akademske slikarke Marie-Tereze Bauer v Galeriji Harderbastei. Naslednji dan so se udeležili prireditev mednarodnega praznika kulture. Z velikim veseljem so se ustavili ob stojnici slovenskega društva »Lastovka« in si ogledali nastope številnih kulturnih skupin (folklora, kulinarika, plesi itd.) iz številnih držav sveta. Pohiteli so še na otvoritev zanimive razstave mesta Kragujevac z naslovom »Antikriegskarikaturen« (Protivojne karikature), ki bo na ogled do konca tega meseca. Ob 14. uri so se odpeljali v škofijsko mesto Eichstätt, starodavno mesto z edino katoliško univerzo v Nemčiji ter s čudovitimi cerkvami in galerijami. Skratka, ugotovili so lahko, da je likovna umetnost prisotna skoraj na vsakem koraku, tako kot izredno lepo ohranjena arhitektura. V nedeljo, 24. junija, so se pripravili za odhod, a brez ogleda Galerije konkretne umetnosti seveda ni šlo. Ta galerija letos, točneje 26. junija, praznuje svojo dvajseto obletnico. Bili so presenečeni nad novo, moderno umetnostjo, ki ne pripoveduje zgodb, ne prikazuje ljudi, živali ali pokrajin. To je konkretna

Otvoritev likovne razstave Sobočancev pod naslovom »Slovenska pokrajina – Prekmurje se predstavi« (Prekmurje – Eine slowenische Landschaft stellt sich vor) je potekala v medgeneracijski hiši Bürgerhaus v petek, 22. junija, po 14. uri. Pozdravni nagovor je imel bivši nadžupan mesta Ingolstadt Peter Schnell, ki je tudi častni občan Murske Sobote. O razstavi del in sodelovanju obeh društev je govoril predsednik akvarelistov Erwin Pitzl, ki mu je slikar Ernest Bransberger podaril sliko galerije v Korovcih. Razstavo je v imenu Občine Ingolstadt odprl Gabriel Engert, ki je v zahvalo prejel sliko Lojzeta Veberiča »Odmev«. Vsa zahvala pa vsekakor gre tudi Josefu Gutmanu, ki je v okviru Urada za kulturo Občine Ingolstadt veliko pripomogel, da se je ta projekt murskosoboških upokojencev lahko uresničil. Otvoritev je zelo popestril slovenski rojak Kisilak, ki je številnim prisotnim s svojo harmoniko pričaral Avsenikove in Slakove melodije. Razstava dvajsetih del štirinajstih članic in članov Mozaika je bila na ogled do 29. junija letos. Po otvoritvi razstave so članice Mozaika svojim gostiteljem pripravile bogato obloženo mizo z nazivom »Diši po Prekmurju«. Zares je dišalo po zaseki in šunki, ki jo je prispeval lastnik podjetja Kodila, d. o. o., dišalo 16

umetnost, ki ne predstavlja ničesar, razen same sebe. Kurator razstave Rasmus Kleine je dejal, da tukaj lahko vidijo slike, ki obstajajo iz barv, geometrijskih oblik, linij in površin. Če se kdo želi ukvarjati s to umetnostjo, se mora vključiti v ta univerzum in z veseljem dopustiti, da barva in oblike delujejo nanj, tako kakor glasba. Za vse je bila razstava nekaj presenetljivega, drugačnega. Le poglobiti se je bilo treba vanjo – in začutili so jo lahko. Nato je prišlo slovo. Vsako je težko, še posebno, če se poslavljaš od pravih prijateljev. Sobočanci so odhajali polni lepih, umetniških vtisov in duhovno bogatejši. A sklenili so: »Srečno in ustvarjalno do leta 2014 v naši Murski Soboti!« Med potjo domov so se ustavili še v vasici Abensberg, kjer je umetnik Hundertwasser ustvaril čudoviti stolp, v katerem sta bavarska kultura in umetnost našli sožitje. V izjemnem Kuchlbauer Turmu, ki je poseben umetnikov arhitekturni projekt, si lahko vsak ogleda veliko reprodukcij svetovnih umetnikov. Ob zaključku je treba dodati, da so članice in člani Mozaika hvaležni Mestni občini Murska Sobota za sofinanciranje projekta ter podjetjem Mlinopek, Kodila, d. o. o., Transport Cipot, šoferju in vsem neimenovanim, da je projekt vsestransko uspel. Foto: Walter Schneeweis

AKTUALNO

Obisk iz pobratenega Bethlehema Župana je obiskala Marija Škrilec iz Bethlehema, mesta v Združenih državah Amerike, ki je od leta 1996 pobrateno z Mursko Soboto. Marija Škrilec je rojena v Polani, leta 1965 pa je v želji po boljšem življenju odšla živet k svojim sorodnikom v Ameriko, kjer se je ustalila, izšolala in zaposlila v farmacevtskem podjetju. Sedaj že upokojena Marija pogosto prihaja v rojstni kraj, kjer jo z veseljem sprejmejo njeni številni sorodniki, pri županu jo je spremljala pranečakinja Nina Škrilec.

Vida Lukač

V Bethlehemu deluje Združenje pobratenih mest, ki združuje nad 200 članov, v njem pa je bila Marija dolga leta blagajničarka. Člani izvirajo po večini iz različnih prekmurskih krajev, pogovarjajo se v domačem jeziku in se srečujejo ob različnih priložnostih. Nazadnje so se sestali ob dnevu državnosti. Takrat pripravijo tradicionalno slovesnost in svečano dvignejo slovensko zastavo. Člani združenja na različna srečanja in slovesnosti povabijo tudi predstavnike slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev v ZDA, ki se vabilom radi odzovejo. Župan Štihec je izpostavil, da si želi več sodelovanja s pobratenim ameriškim mestom, in

pozdravil zamenjave mladih prek Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota, prav tako tudi sodelovanje Gimnazije Murska Sobota s srednjo šolo iz Bethlehema. Razveselil se je novice, da okrog dvajset članov združenja v prihodnjem letu na-

Taborniki praznovali šestdeset let

Taborniki rodu Veseli veter so v sredini junija obeležili visok jubilej. V Gledališču Park so pripravili slovesnost ob šestdeseti obletnici.

| julij 2012

črtuje obisk Murske Sobote, kar bo posebej zanimivo za mlajše člane, potomce zdomcev, ki so Prekmurje zapustili v začetku dvajsetega stoletja, saj Slovenije in krajev, iz katerih izvirajo njihovi predniki, še nikoli niso obiskali.

Renata Žlebič

mladostnikov, ampak je vzgojna dejavnost, ki pripomore k vzgoji mladih v odgovorne in zrele osebe. Obiskovalce sta pozdravila tudi podžupan mestne občine Jožef Casar in starešina rodu Veseli veter Aleš Škalič. Taborništvo v Murski Soboti je v 60. letih doživelo veliko vzponov in padcev, ustanovljali so se novi rodovi in tudi ugašali, a do danes je obstal samo rod Veseli veter, ki trenutno šteje okrog 50 otrok. Ob praznovanju pomembnega jubileja so murskosoboški taborniki skupaj z Zvezo tabornikov Slovenije ter Nacionalno skavtsko organizacijo pripravili največje taborniško tekmovanje – državni mnogoboj 2012. Na mnogoboju so se taborniki na državni ravni pomerili v obvladovanju taborniških veščin: kurjenju ognja, postavljanju šotorov, orietacijskih spretnostih, lokostrelstvu, spretnostnih

Rod Veseli veter je bil namreč ustanovljen 20. maja 1952. Na slovesnosti, na katero so povabili tudi nekdanje člane in vse, ki jim taborništvo predstavlja pomemben del življenja, so se spomnili prehojene poti. Slovesnosti se je udeležil starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih, ki je zbrane tudi nagovoril in jih spomnil, da taborniška dejavnost ni namenjena zgolj koristnemu preživljanju prostega časa otrok in 17

in šaljivih igrah ter signalizaciji. Dvodnevno tekmovanje je potekalo v središču Murske Sobote, v mestnem parku, pri prvi osnovni šoli ter v Fazaneriji. Murskosoboški taborniki ne počivajo niti v poletnih počitnicah: »V začetku julija smo že pripravili tabor za mlajše tabornike, predvsem za tiste, ki jih taborništvo zanima in so želeli preizkusiti taborniški način življenja. Udeležilo se ga je 16 otrok. V začetku avgusta pripravljamo še tabor za malo starejše tabornike, udeležili pa se ga bodo tudi taborniki iz drugih delov Slovenije,« nam je povedal Aleš Škalič, starešina rodu Veseli veter.

AKTUALNO

Župan sprejel učence iz Poljske

Vida Lukač

Župan Štihec je sprejel skupino učencev iz poljskega mesta Želazkow, ki skupaj s svojimi mentorji sodelujejo pri projektu izmenjave z Osnovno šolo II v Murski Soboti. Sodelovanje med šolama je zraslo iz prijateljstva med učiteljicama angleščine na obeh šolah, ki sta se spoznali pri mednarodnem projektu »Comenius«. Tako je 25 učencev iz Osnovne šole II v maju obiskalo svoje vrstnike na Poljskem,

Arhitektura je lahko tudi igriva Na razstavi se predstavljajo vse delavnice, ki so v okviru projekta »Igriva arhitektura« bile izvedene od začetka v letu 2009 do letos in so potekale v vseh slovenskih regijah. Ob otvoritvi razstave je pod vodstom arhitektke Nataše Kolarič po-

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je do konca julija na ogled razstava »Igriva arhitektura«. Na razstavi so prikazane delavnice, izpeljane pod okriljem delovne skupine Arhitektura in otroci, ki je bila zasnovana pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Delavnice potekajo že od leta 2009.

| julij 2012

Šele v lanskem oktobru, tretjega oktobra – ob svetovnem dnevu habitata, so delavnice pričeli izvajati tudi v Pomurju. Posameznih delavnic, tri so potekale v Murski Soboti in tri v Lendavi, se je v povprečju udeležilo okrog dvajset otrok. Medtem ko so se delavnice v Lendavi nanašale na krajinsko arhitekturo, so se delavnice v Murski Soboti po besedah Metke Pretnar, območne koordinatorke projekta, osredotočale na povezovanje obrti in arhitekture. »Predstavili smo naravno gradnjo in pletiva. Delavnica je bila namenjena predvsem seznanjanju posameznika, kako lahko z majhnimi modularnimi elementi izoblikuje in izdela kakšen arhitekturni element. Delavnice so bile tokrat namenjene srednješolcem, v prihodnje pa pripravljamo tudi delavnice za osnovnošolce,« je povedala Pretnarjeva. 18

ti pa so jim junija obisk vrnili. Učenci in učitelji so bili navdušeni nad mestom in gostoljubnostjo, učenci pa so prebivali pri družinah gostiteljicah. Župan je učencem in njihovim spremljevalcem predstavil našo občino in mesto ter jim povedal nekaj zanimivosti o regiji. Pozdravil je sodelovanje šol in tovrstne izmenjave, pri katerih učenci širijo svoja obzorja in sklepajo nova prijateljstva.

Renata Žlebič

tekala otroška delavnica. Ob otroški pravljici o treh prašičkih so se otroci z igro seznanjali z naravnimi materiali, kot so glina, slama in vrba. Preizkusili so se tudi v oblikovanju posameznih materialov ter izdelovanju figur in predmetov iz pravljice.

AKTUALNO

S policistom Leonom so se učili varne vožnje

Na sončno junijsko soboto so malčki v mestnem parku preverjali svoje spretnosti v vožnji s kolesom. Prireditev, ki je v park privabila številne družine z majhnimi otroki, je potekala v soorganizaciji Mladinskega informativnega in kulturnega kluba, policije ter Male šole športa. V

varni vožnji se je tokrat pomerilo okrog 30 otrok, starih od 3 do 6 let. Mlade kolesarje je pozdravil načelnik Upravne enote Murska Sobota Geza Farkaš, ki je kot član sveta Agencije za varnost prometa izpostavil prizadevanja agencije v Pomurju za zmanjševanje števila prometnih nesreč.

Renata Žlebič

»Ravno zaradi tega so tovrstne prireditve in projekti še kako pomembni, saj se bodo že najmlajši naučili varne vožnje s kolesom. Z vzgojo za varnost v prometu je treba začeti v rani mladosti, saj na ta način lahko vsi prispevamo k zmanjšanju krvnega davka na naših cestah,« je dodal Farkaš.

Ob tem je pohvalil delo vaditeljev v Mali šoli športa, ki najmlajšim omogočajo spoznavati zdrav način življenja. Kolesarje je pozdravil tudi policist Leon, ki je mladim kolesarjem podelil medalje.

škega kladiva, ko so ob pomoči mojstra kovali podkev in kovaški žebelj. Z materiali, ki so jih spoznali, so ustvarjali v delavnicah. Dovolj je bilo tudi priložnosti za druženje. Za kakovostno izvedbo tabora gre zahvala mentorjem, sodelavcem, ki so tudi v počitniškem času pripravljeni mladim posredovati znanje. Seveda tabo-

ra nikakor ne bi mogli izvesti brez podpore ZOTK Murska Sobota in Mestne občine Murska Sobota.

10. raziskovalni eko tabor Polžek V času med 26. in 29. junijem se je na tretji osnovni šoli odvijal že deseti raziskovalni eko tabor Polžek. Udeležili so se ga učenci od 2. do 8. razreda OŠ.

| julij 2012

Vsakoletni namen tabora je, da bi radovedni učenci dobili več znanja z naravoslovnih področij. Takšno je tudi njegovo vodilo »Opazujem, raziskujem, ugotavljam, spoznavam«. Učenci so raziskovali novo področje, in sicer gradbeništvo. Spoznali so delo arhitekta, ki jim ga je predstavil g. Iztok Zrinski. Primerjali so tudi arhitekture nekoč in danes. Ob vodenju so skicirali svojo sobo in se preizkusili v projiciranju. Učiteljica Simona Prša je učencem z eksperimentiranjem približala lastnosti gradbenih materialov. Spoznali so tudi vrste in lastnosti lesa ter pomen lesa za človeka. Na ekskurziji na Razkrižje so spoznali zgodovino kovaštva v naših krajih ter delo kovača. Sami so preizkusili težo kova19

Gabrijela Mastnak Pedagoška vodja tabora

AKTUALNO

Tilen Bogdan iz OŠ II zmagovalec tekmovanja »Kaj veš o prometu«

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota je bil v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota in AMD Štefan Kovač tudi letos, že 18. leto zapored, gostitelj zaključnega medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu.

praktični vožnji s kolesi po mestnih ulicah ter preizkušanju spretnosti na poligonu. Kako spretni in sposobni so mladi v vožnji s kolesi, potrjuje tudi podatek z omenjenega tekmovanja, saj so številni tekmovalci (14) brez napak opravili vožnjo po mestnih ulicah, testiranje je opravilo brez napak manj udeležencev (5), nihče pa brez napak ni opravil spretnostne vožnje na poligonu. Po seštevku vseh točk je prvo mesto osvojil Tilen Bogdan iz OŠ II Murska Sobota z mentorjem Antonom Tibautom, drugi je bil Dašan Sršen iz tretje osnovne šole, kjer je mentor Miran Podojsteršek, tretji pa je bil Jan George Dravec iz Osnovne šole Bogojina z mentorjem Dušanom Nemcem. Četrti je bil Jan Kramberger iz

Prizorišče tekmovanja je bila tudi letos OŠ III Murska Sobota, kjer je bil postavljen posebni poligon za spretnostno vožnjo. 41 kolesarjev, kolikor se jih je po predhodnih občinskih tekmovanjih uvrstilo na zaključno oziroma izbirno pred državnim, ki je bilo letos v Mariboru, se je najprej preizkusilo v testiranju znanja o prometnih predpisih,

Zotkini talenti iz Osnovne šole III

Po uspešno izvedenem državnem tekmovanju v konstruktorstvu in tehnologijah obdelave ter modelarstvu, ki je bilo pred koncem pouka prav na omenjeni šoli, so se najboljši udeležili še zaključne prireditve v Ljubljani.

| julij 2012

Geza Grabar

DOŠ Prosenjakovci in peti Luka Lukač iz Osnovne šole Bakovci, kjer je mentor prometnega krožka Slavko Car. Na tekmovanju so organizatorji pogrešali učence iz Tišine in Beltincev, saj tamkajšnji otroci živijo v gostem prometnem vrvežu ob glavni cesti.

Geza Grabar

Priznanja so prejeli Rok Merenče za zlato priznanje iz konstruiranja Lego za prvo triletje na državnem tekmovanju v konstruktorstvu in tehnologijah obdelave, enako priznanje sta prejela še Žak Sovec in Bine Fridrih, ki sta izdelovala iz lesa. Na državnem tekmovanju oziroma olimpijadi modelarskih športov in radioamaterstva, ki je bilo na OŠ III, so eno od prvih treh mest v različnih kategorijah osvojili: za 1. mesto Urh Kolarič (raketa S3 in raketa S6A – raketa s trakom), Katarina Zelko (modelarski zmaji – deltoidni), Jaša Ratkai, Saša Ratkai in Simon Kreslin (vsi MČ 3); za 2. mesto Simona Sedonja (prosta vožnja v cilj), Mitja Vöröš (raketa S4), Timotej Gabriel (modelarski

Za svoje dosežke na različnih področjih je kar 17 učencev šole na sklepni prireditvi Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije v Cankarjevem domu Zotkini talenti prejelo še posebna priznanja in nagrade te krovne inštitucije, ki skrbi tudi za tehnično kulturo mladih. 20

zmaji – deltoidni), Domen Černela (modelarski zmaji – škatlasti), Alen Pondelek, Sandi Sukič, Denis Kovač (vsi MČ 3), Jaša Ratkai in Simon Kreslin (oba MČ 1) in za 3. mesto Tina Kegl (prosta vožnja v cilj), Miha Kosi (rakete S5), Draško Mijukov (modelarski zmaji – deltoidni) in Doroteja Černela (modelarski zmaji – škatlasti).

AKTUALNO

Aktivnosti Društva prijateljev Sobote Po šestih letih delovanja je društvo, ki ima trenutno 67 aktivnih članov (toliko jih je v minulem letu plačalo članarino), upravičilo svoj namen: s številnimi pobudami, srečanji in strokovnimi predavanji je skušalo s konstruktivnim in strpnim dialogom vplivati na tiste, ki imajo moč in vpliv odločanja. Rešitve so podali tudi sami.

Kot je na letni skupščini dejal dosedanji predsednik Arpad Norčič, doktor medicine, ki mu je bila ob izteku mandata na tej skupščini ta dolžnost zaupana tudi v prihodnje, je z delom 13-članskega upravnega odbora v društvu zelo zadovoljen. Odbor se je lani sestal na desetih sejah, vsak mesec, razen v dveh poletnih mesecih. Obravnavali so različne tematike, ki so jih zatem z dobro obiskanimi strokovnimi pre-

| julij 2012

davanji predstavili še širši javnosti. »Cilj delovanja Društva prijateljev Sobote je preprost. V statutu je zapisano, da društvo želi delovati tako, da pošteno prikažemo nepravilnosti, vendar je včasih nujna provokativnost, da nas slišijo. Cenimo in pozdravljamo seveda vse tisto, kar je dobro za naše mesto in okolje. Društvo želi biti konstruktivno,« je ponovil stari novi predsednik, ob tem pa dodal, da nobeno društvo, ki ima takšen program delovanja, ne more biti uspešno, če nima stikov z lokalno skupnostjo. Oni so s sodelovanjem z upravo mestne občine, zlasti pa z županom Antonom Štihcem, ki se je vedno odzval njihovemu vabilu, zadovoljni, čeprav poznajo tudi rezerve za še bolj poglobljeno sodelovanje. Tako je imel upravni odbor društva z županom razgovor tudi v minulem letu. Norčič srečanje z njim

ocenjuje kot zelo koristno, saj je prišlo do obojestranske izmenjave dejstev. Na koncu srečanja, ki je trajalo skoraj tri ure, so zbrani ugotovili, da bo treba še marsikaj povedati in tudi obdelati različna področja. Sestanek z županom s povzetkom, da ugotovijo, katere njihove pobude so bile upoštevane, katere pa še čakajo na rešitev, je načrtovan tudi v letošnjem letu. »Strokovne službe občinske uprave naše društvo v prvi vrsti obveščajo o gradnjah in urbanističnih načrtih. Tako dobivamo obvestila in vabila, zato je društvo seznanjeno z razgrnitvami zazidalnih načrtov. To je vsekakor zelo pomembno, saj lahko naši člani pravočasno – še pred sprejetjem načrtov, podajo pripombe in pobude,« nadaljuje Norčič. Upravni odbor društva želi s predlogi in pobudami stike navezati tudi z mestnimi svetniki, saj so prepričani, da je prav tam mesto,

21

Geza Grabar

kjer se predlogi in pobude obravnavajo, o njih pa se tam tudi odloča. Prav s tem namenom bodo skušali na svoje seje – ne glede na njihovo politično pripadnost – povabiti čim več občinskih svetnikov. Ker si je mogoče ogledati veliko zanimivosti kar v mestu samem, a jih je treba na pravi način predstaviti, so organizirali tudi ogled znamenitosti v Murski Soboti. V okvirni program dela, ki ga bodo člani društva sproti dopolnjevali in prilagajali glede na trenutne razmere, si želijo vnesti še nekatere druge aktivnosti, s katerimi bo delovanje društva še pestrejše. Morda tudi pohode in sprehode po mestu ter njeni okolici.

AKTUALNO

Srečanje članov Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota

Druženje sta 23. junija v gasilskem domu v Motovilcih organizirala poverjenik Občine Cankova Jožef Vratuša in poverjenik Občine Grad Ernest Zrim.

potrebujemo. Program je bil zdravstvene in kulturne narave. Ker živimo v hitrem in stresnem ritmu, pogosto pozabljamo na zdravo prehrano, zato je bilo predavanje svetovalke za zdravo prehrano Marije Merljak še kako dobrodošlo, mi pa smo si ob tem še izmenjali življenjske izkušnje, nasvete in pozitivne misli. Prekmurje je eno samo zdravje, pravi gospa Merljak. S svojo živahnostjo in doslednostjo nam je o prehrani v eni uri povedala marsikaj. Ne potrebujemo le zdravil, ampak dobro voljo do narave, ki nam nudi dovolj zdrave prehrane. Redki so predavatelji, ki ne prepovedujejo, ampak svetujejo, kako pripraviti zdravo hrano, kaj je dobro na naših vrtovih in kako hrano shranjevati.

V veliko veselje nam je bilo, da se je druženja udeležil tudi župan Cankove Drago Vogrinčič. Lepa beseda in pozdrav župana kot ostalih, prav gotovo tudi predsednika MDI MS Rudolfa Kuliča, sta že v uvodu razveselila prijetno druščino, saj lepa beseda lepo mesto najde, mi invalidi pa spodbudne besede še kako

Po predavanju je miza bila že pogrnjena. Lotili smo se dobrega kosila, se pogovarjali o preteklosti in bodočnosti, nekateri so se zavrteli ob glasbi (nostalgično, na muziko naše mladosti), drugi so z nasmehom na obrazu in dobre volje kakšno tudi zapeli. Tako je tudi naše druženje v Motovilcih prijetno minilo. Večkrat se želimo družiti ter veselo zaživeti v krogu bivših sodelavcev in znancev. Eva Abraham, predsednica SZK – MDI MS

Nevrobika v Domu starejših Rakičan – CENTRU ZA STAREJŠE V MURSKI SOBOTI V Centru za starejše Murska Sobota so v okviru programov neformalnega izobraževanja Ljudske univerze Murska Sobota izvedli projekt »Nevrobika – urimo sive celice«. V program je bilo vključenih petnajst udeležencev, ki tam bivajo, ena udeleženka pa je prihajala iz Vaneče. Srečevali smo se vsak četrtek popoldne vse od marca do konca junija, ko so udeleženci prejeli potrdila o obiskovanju programa.

začela z besedami »kak je inda fajn bilou«. Včasih smo tudi tekmovali – zmagovali pa smo vsi in se skupaj veselili sladkih nagrad. Izkušnja je bila enkratna, z besedami jo je težko opisati, lahko rečem samo to, da nikoli ne bo odšla v pozabo. Mentorica v programu Tamara Repić

Reševali smo različne naloge in vaje ter na ta način spet spodbudili sive celice, da malo živahneje »potelovadijo«. Predvsem je bilo pomembno druženje. Radi smo se spomnili dogodkov iz preteklosti, predvsem brezskrbnih otroških dni, spomine smo z udeleženci v skupini prav radi delili. Nemalokrat se je pripoved

Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve za izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT | julij 2012

22

AKTUALNO

Vtisi iz tedna slepih v Okroglem pri Kranju

Teden od 4. do 10. junija je bil posvečen slepim in slabovidnim osebam, ki se v svojem vsakdanjiku srečujejo s kopico težav.

V Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je vključenih nekaj čez dvesto oseb z okvaro vida in nekateri so se v okviru tega tedna v domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije med 7. in 10. junijem udeležili izvajanja posebnih socialnih programov, prilagojenih slepim oziroma slabovidnim osebam. 23 slepih in slabovidnih oseb, njihovi družinski člani in spremljevalci so se, večinoma v parih z roko v roki, v prečudovitem četrtkovem jutru zapeljali proti Gorenjski. Dom ZDSSS Okroglo je prilagojen potrebam slepih in slabovidnih oseb s taktilnimi oznakami, vodilnimi črtami in prilagojenimi napisi v Braillovi pisavi. Okolje, v katerega je bilo umeščeno izvajanje aktivnosti, je bilo izbrano kot najprimernejše za aktivno strokovno usposabljanje in delavnice, na katerih so uporabniki usvajali veščine o osnovah orientacije in mobilnosti, trenirali vaje za varnostno

| julij 2012

držo, vaje za hojo po navodilih, hojo naravnost in izvajanje različnih likov ter koordinacije. Trening ravnotežja in spretnosti je bil trd oreh tudi za družinske člane in spremljevalce, ki vidijo, saj so poskušali doživeti, kako je, če si popolnoma slep oziroma imaš minimalni ostanek vida. Nekateri uporabniki so se lepo znašli v novih situacijah in se odlično prilagodili, nekaterim pa sta hoja z belo palico in hoja s spremljevalcem predstavljali precej težav. Igra »Skriti prijatelj«, katere cilj je bil spoznati drug drugega, je seznanila prisotne z možnostmi konkretnega doprinosa posameznika k delu in odnosom v skupini. Prepoznavali smo se po glasu in dotiku rok ter bili vse dni prijazni drug do drugega, gradili smo odnose in sodelovanje v skupini. Prilagojeni tehnični pripomočki omogočajo neodvisno življenje osebam z okvaro vida, zato je bilo usposabljanje z uporabo indikatorjev svetlobe, tekočine oziroma barve izrednega pomena za samostojnost posameznika. S pravilno uporabo indikatorjev si lahko oseba z okvaro vida samo-

stojno in neodvisno natoči pijačo, zazna svetlobo v prostoru in se skladno uredi. Vsi skupaj smo te dni zajemali moči, dobili oporo in pogum

23

za delovanje v prihodnosti. Seminarji in podobne oblike dela so za člane Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota izrednega pomena, saj zapolnjujejo vrzel, ki je nastala zaradi neizvajanja rehabilitacije odraslih slepih in slabovidnih oseb. V teh štirih dneh skupnega druženja smo čutili močno povezanost, iskrenost do samega sebe in odprtost do soljudi. Prostor dogajanja smo napolnili z veliko pozitivne energije, vpijali vsako izrečeno besedo in nasvet predavateljev. Tudi takrat, ko je bilo res težko, ko so se osvajala znanja gibanja z belo palico in so se udeleženci usposabljali za samostojno varno hojo. Marjeta Grabar Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota

AKTUALNO

Poletna vadba joge v mestnem parku Tudi letos so slovenska društva Joga v vsakdanjem življenju bila pobudniki poletne vadbe joge na prostem v dvanajstih slovenskih mestih. V okviru mariborskega društva in njegove vadbene enote v Pomurju se vadba joge odvija od 5. julija dalje vsak četrtek med 18. in 19. uro na zelenici na zahodni strani gradu.

Dosedanji odziv je bil vedno izjemen, vadbi pa se lahko pridružil vsakdo in kadarkoli, saj je zasnovana tako, da inštruktor vsako vajo podrobno predstavi in pokaže, nato pa jo skupaj izvedemo. Sodelujoči imajo tako priložnost spoznati učinke posameznih vaj na lastni koži in ob inštruktorjevi razlagi. Joga v vsakdanjem življenju je, kot povedo že besede same, sistem, ki je prilagojen načinu življenja in ga kot takega lahko vključimo v vsakdanje življenje. Kljub temu je celovit, saj izhaja iz avtentične znanosti joge, ki jo je ohranil niz velikih indijskih učiteljev. Jogo v vsakdanjem življenju poučujejo v tisočih središčih po vsem svetu: v jogijskih in izobraževalnih središčih, zdravstvenih in rehabilitacijskih ustanovah, zdraviliščih in športnih društvih. Primerna je za vse starosti in ne zahteva nadpovprečnih gibalnih sposobnosti, omogoča vadbo ljudem, ki niso dobro telesno pripravljeni, bolnikom, rekonvalescentom in invalidom. Ime sistema pove, da lahko po njegovih principih vadimo in živimo vsak dan. Sistem pozna osem stopenj. Vsaka stopnja vključuje telesne vaje oziroma položaje (asane), dihalne vaje (pranajamo), sproščanje in meditacijo. Posameznim stopnjam sledimo sistematično, od nižjih proti višjim. Vaje se metodično povezujejo in nadgrajujejo, zato optimalno učinkujejo

| julij 2012

na telo, duha in dušo. Posamezne vaje so zasnovane v sodelovanju z zdravniki in fizioterapevti ter jih, ko se jih naučimo ob vodeni vadbi, lahko izvajamo tudi sami doma. Posebej pomembna je prva (začetna) stopnja sistema, ki vsebuje sarva hitta asane, kar v prevodu pomeni vaje, ki so dobre za vsakogar. S temi »predvajami« za prave asane se lahko vsakdo brez težav vključi v vadbo in se pripravi na naslednje stopnje. Namenjene so vsem ljudem, sproščajo telo in duha ter izboljšujejo počutje.

na svet, človeka in ostala živa bitja ter celoten kozmos. Uči, da je vse neločljivo povezano ter da lahko samo s spoznanjem in doživetjem te celovitosti presežemo svoj notranji nemir ter izpolnimo željo po znanju in trajni sreči. Joga je dragoceno darilo indijskih modrecev, ki so dosegli popolno spoznanje zakonov bivanja. Kljub temu da je njen geografski izvor Indija, je njena več tisoč let stara modrost univerzalna in večna. Sistem Joga v vsakdanjem življenju predstavlja zares postopno, sistematično metodo, ki zajema vsa življenjska področja in je primerna za vsako življenjsko obdobje. Vsem ljudem – ne glede na starost, telesni ustroj in prepričanja – odpira vrata joge. Telesne vaje, dihalne vaje in tehnike sproščanja so odlična kombinacija. Telesna in duševna sproščenost sta temelja pravilnega izvajanja vseh jogijskih vaj in omogočata, da zaznamo vse učinke vaj. Zadostuje že, da nekaj minut z zaprtimi očmi izvajamo vajo sproščanja, in že lahko presežemo veliko negativnih posledic stresnega vsakdana. Vse vaje so psihosomatskega znača-

Čemu vaditi jogo? Najpomembnejši cilji so telesno, duševno in duhovno zdravje, spoznanje božanskih lastnosti v sebi in razsvetljenje. In kako jih dosežemo? S telesnimi, duševnimi in duhovnimi vajami, s spoštovanjem življenja, varovanjem okolja, notranjim mirom, ljubeznijo, s pomočjo drugim ljudem in živim bitjem, strpnostjo do vseh narodov, kultur in ver, s čistimi mislimi in pozitivnim načinom življenja. Joga je prav gotovo eden najcelovitejših in najbolj univerzalnih sistemov oziroma pogledov 24

ja, usklajujejo in harmonizirajo fizične in psihične procese. Ne oziraje se na cilj, ki nas pripelje do joge (zdravje, notranji mir in ravnovesje, izboljšanje koncentracije, meditacija, razsvetljenje), je pomembno začeti z vadbo naštetih tehnik, saj so temelj za spoznavanje sebe in nadaljnji študij joge. Tudi prehrana je zelo pomembna za telesno in duševno zdravje ter duhovni razvoj. Redna vadba joge poteka v Murski Soboti od leta 1992 in se je postopoma širila v druga središča v Pomurju. Tudi letos bo društvo Joga v vsakdanjem življenju razpisalo vpis v začetno stopnjo vadbe joge. Informacije o vpisu bodo jeseni dosegljive na spletni strani www.joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org/maribor ali na e-naslovu pomurje@joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org V imenu društva vas vabim, da se nam priključite tako na poletni vadbi joge v parku kot na redni vadbi v jesensko-spomladanskem semestru ter da naredite nekaj dobrega zase. Sonja Mikuž, inštruktorica joge v vsakdanjem življenju

JAVNE OBJAVE

PRIPRAVA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN) ZA VZHODNO OBVOZNO CESTO MESTA MURSKA SOBOTA Mestna občina Murska Sobota pripravlja Občinski podrobni prostorski načrt za vzhodno obvozno cesto mesta Murska Sobota. Prostorski akt se pripravlja po določilih Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Finančna sredstva za izdelavo OPPN za vzhodno obvozno cesto zagotavlja Mestna občina Murska Sobota iz predvidenih proračunskih sredstev. Predvidena vzhodna obvozna cesta mesta Murska Sobota bo kot povsem novozgrajena cesta po etapah v veliki meri nadomeščala funkcijo obstoječe regionalne ceste R III-740 in bo imela bistven pomen v izboljšanju prometnih razmer na obravnavanem območju. Na jugu se bo navezala na spiralno krožišče ob Panonski ulici in Ulici Plese, kjer se bo začela južna obvozna cesta. Nadalje bo potekala preko Noršinske ulice skozi severno obrtno industrijsko cono, na severu pa se bo navezala na že obstoječe rekonstruirano križišče cest R1-232 in R2-442 (krožišče) pri gostišču »Čardi«. V poteku trase se bodo na novo cesto priključevale oziroma jih drugače križale sekajoče obstoječe ceste in ulice v glavnem kot krožišča, sekundarne ceste v severno obrtno industrijski coni, peš poti in kolesarske steze ter vodotoki. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju se bo izvedla 30 dnevna javna razgrnitev: Razgrnilo se bo sledeče gradivo: • Dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za vzhodno obvozno cesto mesta Murska Sobota – št. OPPN-9/08; februar 2012; ZEU-DNI d.o.o.; Ul. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota.

• Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za vzhodno obvozno cesto mesta Murska Sobota – št. proj.: 3103/08; julij 2011; dopolnjeno marec 2012; Vodnogospodarski biro d.o.o., Glavni trg 19c, Maribor. Sklep z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ga je dne 29.6.2012 sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, bo objavljen v Uradnem listu RS in na spletni strani občine. Javna razgrnitev bo poteka v prostorih občine kjer bo razgrnjeno vso gradivo. Del gradiva bo razgrnjen tudi v Vaško gasilskem domu v Nemčavcih in na sedežu Mestnih četrti. Gradivo bo podano tudi na spletnem naslovu http://www.murska-sobota.si. Javna razgrnitev se bo pričela 10. avgusta 2012 in bo trajala do 11. septembra 2012. Javna obravnava gradiva za OPPN in okoljskega poročila, bo potekala v sredo 5. septembra 2012 ob 17.00 uri v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, kjer bo možno podati ustne pripombe. Pisne pripombe javnosti se lahko podajo v času razgrnitve vključno do torka 11. septembra 2012. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb, oziroma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. Po končani javni razgrnitvi se bodo do pripomb sprejela stališča, gradivo bo podano v I. obravnavo na Mestni svet, v nadaljevanju bo potrebno pridobiti še vsa pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostor in na koncu gradivo ponovno podati v II. obravnavo na Mestni svet v sprejem. Akt bo veljaven po objavi odloka v Uradnem listu RS.

PRIPRAVA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN) ZA STANOVANJSKI KOMPLEKS V RAKIČANU IN ZA OBRTNO TRGOVSKI IN ŠPORTNI KOMPLEKS V RAKIČANU Mestna občina Murska Sobota pripravlja dva Občinska podrobna prostorska načrta za dve območji v Rakičanu. Prvega za stanovanjski kompleks, drugega pa za obrtno trgovski in športni kompleks. Oba prostorska akta se pripravljata po določilih Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Gradnja stanovanjskega kompleksa z vrtcem se bo izvedla na parcelah št. 507/1, 507/4, 512, 514/1, 514/2, 517, 518, 519 in 520/1 vse k.o. Rakičan in vse v lasti KG Rakičan. Nove ureditve predvidevajo gradnjo desetih stanovanjskih blokov z gabaritom K+P+3 (v kleti so parkirišča in shrambe), ter vrtec z otroškim igriščem. V zunanji ureditvi so predvidena parkirišča, zelenice in zasaditve. Za območje za obrtno trgovski in športni kompleks je sicer že v veljavi prostorski akt Odlok o lokacijskem načrtu za trgovsko obrtno cono Rakičan (Uradni list RS, št. 41/2004). Zasnova v veljavnem prostorskem aktu lastniku parcele več ni ustrezna, zato se prostorski akt v celoti izdela na novo. Dejansko se pozidava tudi ni izvedla, v naravi je večina zemljišča nepozidanega v preostalem delu pa so še stari gospodarski objekti, ki so služili kmetijski dejavnosti. Gradnja obrtno trgovskega in športnega kompleksa se bo izvedla na parcelah št. 563, 564, 565, 566, 567, 568, 848, 849, 850, 851, 852, 853, 854, 855, 856 in 877 vse k.o. Rakičan in vse v lasti KG Rakičan. Nove ureditve predvidevajo gradnjo enajstih objektov za obrtne dejavnosti in so različnih tlorisnih gabaritov s tem, da so vsi objekti pritlični. V kompleksu so še športna dvorana, trgovski,

gostinski in objekt z javnim programom. V zunanji ureditvi so predvidena parkirišča, športna igrišča, trg, zelenice in zasaditve. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju se bo izvedla 30 dnevna javna razgrnitev obeh podrobnih prostorskih načrtov. Oba sklepa z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ju je dne 21.6.2012 sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, bosta objavljena v Uradnem listu RS in na spletni strani občine. Javni razgrnitvi bosta potekali istočasno v prostorih občine in v Vaško gasilskem domu v Rakičanu. Gradivo bo objavljeno tudi na spletnem naslovu http://www.murska-sobota. si. Javni razgrnitvi se bosta pričeli 7. avgusta 2012 in bosta trajali do 7. septembra 2012. Javni obravnavi gradiva za oba OPPN-ja, bosta potekali v sredo 22. avgusta 2012 ob 17.00 uri in v nadaljevanju ob 18.00 uri v dvorani Vaško gasilskega doma v Rakičanu, kjer bo možno podati ustne pripombe. Sicer pa se morebitne pisne pripombe javnosti lahko podajo v času razgrnitve vključno do petka 7. septembra 2012. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb, oziroma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. Po končani javni razgrnitvi se bodo do pripomb sprejela stališča, gradivo bo podano v I. obravnavo na Mestni svet, v nadaljevanju bo potrebno pridobiti še vsa pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostor in na koncu gradivo ponovno podati v II. obravnavo na Mestni svet v sprejem. Akta bosta veljavna po objavi odlokov v Uradnem listu RS.

PRIPRAVA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA (objava stališč do podanih pripomb) Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na 13. redni seji, dne 3. julija 2012, obravnaval dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota v I. obravnavi in ga po razpravi s sklepom sprejel. Obenem je bil sprejet sklep s katerim so bila sprejeta tudi stališča občine do pripomb, ki jih je javnost podala v času javne razgrnitve. Ta je trajala od 23. septembra 2011 do 24. oktobra 2011. V času javne razgrnitve sta bili organizirani dve javni obravnavi,12. oktobra 2011 in 19. oktobra 2011, kjer so bile podane ustne pripombe. Na naslov Mestne občine Murska Sobota je v predpisanem roku bilo podanih večje število pisnih pripomb. Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10 popr. in 43/11-ZKZ-C) občina preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Tako so pripombe in stališča objavljena na http://www.murska-sobota.si ter na oglasni deski v prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Oddelek za

| julij 2012

infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe (III. vhod, 2 nadstropje). V Soboških novinah, zaradi izredne obsežnosti gradiva, objave pripomb in stališč ni bilo možno izvesti. V nadaljevanju bodo izvedeni še sledeči postopki. Pripravil se bo končni predlog OPN, na katerega bodo pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora (ministrstva) in upravljavcev javne gospodarske infrastrukture. Ko bodo pridobljena vsa pozitivna mnenja in pridobljen tudi sklep ministra za prostor o upoštevanju zakonodaje, lahko občina prostorski načrt poda v sprejem v II. obravnavo na Mestni svet. V primeru, da katero od ministrstev oz. resorjev izda negativno mnenje, bo občina morala neusklajene vsebine izločiti iz predloga in ponoviti postopek pridobitve manjkajočih pozitivnih mnenj. Akt bo veljaven po objavi odloka v Uradnem listu RS. Angelca Dokl-Mir, univ.dipl.inž.arh., višja svetovalka I za prostorsko in urbanistično načrtovanje

25

KULTURA

Ustvarjalni svet murskosoboške modne konfekcije predstavljen v Pokrajinskem muzeju

Pokrajinski muzej Murska Sobota je v petek, 15. junija, ob 19. uri odprl razstavo »Mura – odprto« o ustvarjalnem svetu murskosoboške modne konfekcije. Na njej je predstavljen razvoj te največje konfekcijske industrije v srednji Evropi, ki je v pretežno ruralni prostor prva prinesla sodobno oblikovanje na področju oblačilne kulture in medijskega komuniciranja ter nove blagovne znamke.

| julij 2012

Tovarna moške in ženske konfekcije v Murski Soboti je svoje ime po reki Muri dobila pred dobrimi 65 leti, čeprav začetki tovarne segajo še dlje, v čas, ko je v trgovini Janeza Cvetiča njegova žena Irma šivala perilo za prodajo. Leta 1925 so imeli že štiri pomočnice, ki so s stroji na nožni pogon šivale moško perilo za prodajo v lastni ter drugih prodajalnah v mestu. Z elektrifikacijo in nakupom čeških strojev leta 1926 je obrat doživel nagel razvoj, pri čemer je v desetih letih postal največja tovarna te vrste v tedanji Dravski banovini. Obrat je zaposloval 150 delavk in se uradno imenoval Janez Cvetkovič – industrija perila Murska Sobota. Povpraševanja ni manjkalo, prav tako ne poceni prekmurske delovne sile, ki so jo v 80 odstotkih sestavljale neizobražena dekleta s podeželja. Tako se pišejo začetki podjetja Mura, ki je v osemdesetih letih zaposlovalo 6500 delavcev, po podatkih Pokrajinskega muzeja pa je bila posredno z njim povezana četrtina vsega pomurskega prebivalstva. Mura je pomagala pri nakupih in gradnji stanovanj za delavce, počitniških objektov

v Sloveniji in na Hrvaškem, dajala je štipendije, spodbudila razvoj avtobusnega prometa. V začetku devetdesetih je imela Mura 62 trgovin v Sloveniji in tujini, a danes pod dvema ločenima podjetjema zaposluje le še okoli 1500 ljudi. Medtem ko podjetje Mura in partnerji šiva za tuje blagovne znamke, Mura – Evropska hiša mode (Mura EHM) ostaja srce domače konfekcije s trženjem lastne blagovne znamke. Razstava, v kateri se skozi nit zgodovine prepleta pogled na modni imperij Mure, je nastala v sodelovanju z Zdenko Ščančar, Murino modno oblikovalko od leta 1974 do leta 2010. Tekstilna industrija, je zbrane nagovorila Ščančarjeva, je modne oblikovalce vedno postavljala v zelo zahtevne okvirje. Kot je povedala, je namen industrije prodaja izdelkov v čim večjem številu, zato je na razstavi poleg predstavitve postopkov oblikovanja v tekstilni industriji izpostavljen tudi oglaševalski vidik. Kot je poudarila, si želi, da bi bila razstava priložnost za pomislek, koliko lepih Murinih oblačil visi v naših omarah ali na podstrešjih, a jih ne nosimo več. 26

Špela Horvat

Nekdanji pomen Mure je na otvoritvi razstave predstavil tudi njen nekdanji direktor Janez Lanščak. Uspehe tega tekstilnega podjetja je ponazoril s prispodobo, da so v najboljših časih »denar z lopatami metali skozi okna«. Lanščak je poudaril pomen napredne tehnologije, ki je bila prisotna v Muri. Izjemno prednost na jugoslovanskem trgu so dosegali tudi z vpeljavo računalniško vodene proizvodnje, s katero so prihranili velike količine blaga, čas izdelave posamezne obleke pa so zmanjšali s šest na tri ure. Brez ustvarjalnosti in raziskovanja ni industrije – a tudi za industrijo je pomembno, da v svojem okolju deluje kot družbeni dejavnik, je pogled na Muro podala direktorica Pokrajinskega muzeja Metka Fujs, ki meni, da je Mura pomembno vplivala na oblikovanje Murske Sobote in samega Pomurja. Kot je povedala, omenjena razstava ni razstava o zgodovini Mure, vendar je tudi to. Kot pravi, je predvsem razstava, ki želi na primeru do nedavnega največje tovarne modne konfekcije v srednji Evropi pokazati tisti del delovnega procesa, katerega skupni imenovalec so bile inovativnost, ustvarjalnost in domišljija. Razstava je del mrežnega projekta partnerskih mest Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 »Uf, industrija«. Na ogled bo do 26. septembra. V okviru projekta so pripravili tudi ulično razstavo fotografij delavk, etnološki dokumentarni film Jelke Pšajd, katalog plastik sodobnega slovenskega kiparstva – izbor iz zbirke Mure, d. d., v stečaju pa bo predstavljen v septembru.

KULTURA

Namesto grafitov pletenine

Špela Horvat

Člani kolektiva Prejk 12 so na svetovni dan pletenih grafitov, 19. junija, okrasili izbrane lokacije v Murski Soboti. Številne objekte v mestu so oblekli v volnene kreacije. »Z nitjo namesto krede ali spreja,« pravijo v Zavodu DrMr, kjer želijo v sklopu projekta »Prejk 12« izbrane prostore in okolja v središču Murske Sobote narediti prijaznejše. »Eden načinov, ki se ga poslužujemo, je tudi 'yarn bombing' oz. gverilsko urbano pletenje, ki se izraža s kombinacijo preprostosti materiala in abstrakcije sporočila.

Prvotna ideja gibanja je bila regenerirati, polepšati ter omehčati hladne in sterilne javne prostore,« pravi Ahac Meden, predstavnik Zavoda DrMr. Z akcijo so hoteli prikazati možnost preproste preobrazbe ter dodelave prostora in podrobnosti v njem. Zato po njegovih besedah ni šlo za enkratno akcijo, ampak poziv občanom, da v tem prepoznajo motivacijo in priložnost, da se izrazijo in sami posežejo v obstoječe prostorsko stanje v občini. Lokacije, kjer so delovali, so izbrane javne odprte površine v mestu, k vsakemu prostoru pa so poskušali pristopati konceptualno ter delovati v širšem kontekstu mesta. Na Slovenski ulici so oblekli cevi, postavljene za napeljave kontejnerjev. Na novo urejena otoka za počitek v zahodnem delu mestnega parka z veliko skalnatimi elementi so oblekli v pisane tkanine ter jih tako umestili v pravljičen parkovni kontekst, razbili so sivino in monotonost, obenem pa z mehkobo izbranih materialov ublažili grobost skal. Klopem na otokih so dodali vzglavnike ter s tem razširili možnosti za njihovo uporabo. Topovi in puške na Trgu zmage so bile odeti v nežno

| julij 2012

čipkasto tančico, ki po mnenju avtorjev mili militantni kontekst spomenika, čipka pa subtilno okrepi mirovno sporočilo. Na otroškem igrišču v parku so polepšali ograjo in klopi ter v prostor vnesli malo več igrivosti in živahnosti. Izbrani in uporabljeni elementi so tudi konceptualno namenjeni prostoru igre za mlajše, z njihovo umestitvijo v ta prostor pa, kot pravi Meden, izražajo tudi razmislek o njegovi umestitvi ter sami funkcionalnosti. Končni rezultat akcije je pet posameznih intervencij s prejo, ki so vsaka zase zaključene celote, konceptualno prilagojene vsakemu prostoru posebej, in ki sporočilno opozarjajo na male mestne detajle, kar je ena od smeri, kjer se aktivno s podobnimi posameznimi akcijami vključuje kolektiv Prejk12. Pri montiranju in prešivavanju v uporabne kose za intervencije sta sodelovali Maša Tratnik in Katarina Riznar iz Ljubljane ter sodelavka iz kolektiva Tina Merica. Primeri »yarn bombinga« segajo v maj 2004 v Den Hender na Nizozemskem. V Teksasu v ZDA so leta 2005 začeli iz ostankov in nedokončanih pletenin opre-

mljati prostore, od takrat naprej se je gibanje razširilo po vsem svetu. Začetek gibanja se pripisuje Magdi Sayeg iz Houstona, ki pravi, da je idejo dobila leta 2005, ko je oblekla kljuko svojega butika. Uporabljene pletenine so reciklirani stari deli oblek, stvari, ki so jih darovali posamezniki in društva, ostanki pletenin iz podjetij, ki se s tem ukvarjajo, skratka neuporabne stvari. Kolektiv Prejk 12 je poleg »yarn bombinga« izvedel še dva dogodka. V petek, 25. maja, so pred Gledališčem Park v Murski Soboti odprli prvo tukajšnjo arhitekturno galerijo na prostem. Sprehod po Novakovi murskosoboški arhitekturi so izvedli v sodelovanju s Skupaj arhitekti, z njim pa opozorili na prisotnost in pomembnost arhitekturnega opusa domačina Ferija Novaka. S postavitvijo devetih informacijskih panojev želi razstava vsebinsko obogatiti znanje, opozoriti prebivalce in obiskovalce o lastnem prostoru ter obenem krepiti kulturno ponudbo mesta. V sklopu razstave bodo izvedeni vodeni ogledi, dodatno pa bo obogatena v virtualni obliki na spletu. V sodelovanju s Slovensko fi27

lantropijo, Hišo Sadeži družbe in Mikkom so priredili Festival migrantskega filma v Murski Soboti. »Naš namen je bil opozoriti na perečo problematiko, ki je dandanes globalno prisotna, ter predstaviti različne poglede nanjo,« pojasnjuje Meden in pravi, da so k problemu pristopili praktično, organizirali fuzijsko kuharsko delavnico kamerunske in prekmurske kuhinje ter s hrano in prehrano reflektirali koncept multikulturnosti in migriranja. Zaključili so z izbranimi domačimi in tujimi filmi na to tematiko. To je bil le prvi korak na poti v raziskovanje tega področja znotraj te regije, saj v prihodnosti želijo spodbuditi tudi lastno produkcijo filmov. »Z dogodkom smo prikazali moment, ki se ga nameravamo posluževati še v naprej, in sicer povezovanje različnih institucij ter spodbujanje novega sodelovanja in ustvarjanja ter posledično utrjevanja širše skupnosti z okolico. S tem nakazujemo na ohranjanje, torej celostno in trajno zasnovano sodelovanje,« zaključi Meden.

KULTURA

Poetični performans Ferija Lainščka

Roman v verzih prekmurskega literata Ferija Lainščka »Sprehajališča za vračanja«, ki je izšel leta 2010, so obiskovalci lahko doživeli kot poetični performans z odlično uprizoritvijo pripovedovalke Simone Kopinšek.

Aleksandra Grah

sozvočje besede, glasbe in video podobe, ki se na odru rojeva sočasno, in to da verzu drugo dimenzijo. Gre za izrazito umetniško besedilo brez vsakršnih komercialnih nastavkov,« je o literarnem performansu dejal Feri Lainšček. »Sprehajališča za vračanja« je kot poetični performans v okviru EPK 2012 realiziralo Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc. V teh dneh je izšel tudi DVD-nosilec zvoka z zvočnim performansom, ki je bil posnet v dramskem studiu Radia Maribor. Roman so v murskosoboški grajski dvorani kot poetični performans uprizorili trije umetniki, in sicer pripovedovalka in režiserka Simona Kopinšek, avtor izvirne elektronske glasbe Marko Lük in oblikovalec Aleš Pogorevčnik. Kopinškova je s svojim mističnim glasom obiskovalce vpletla v zgodbo romana, ki sicer ne izstopa kot zgodba v klasičnem pomenu, vendar se

Lainščkov roman v verzih vsebuje kar 1854 verzov in je sestavljen iz devetintridesetih poglavij in triindevetdesetih spevov, ki so napisani v jambskem devetercu s trojno rimo, kar je po formi še najbližje tradiciji španske romance. Njegov roman je naprej doživel radijsko adaptacijo, kjer je v mariborskih radijskih studiih nastalo devet nadaljevanj, ki se sedaj predvajajo po različnih radijskih postajah. »S tem performansom smo dobili nekakšno

Pravljični večer za odrasle V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je potekal prav poseben dogodek, pravljični večer, ki je bil tokrat namenjen odraslim poslušalcem.

| julij 2012

je dalo začutiti, da verzi pričajo o ljubezenski zgodbi, o prešuštvu in zločinu iz ljubosumja. Avtorica številnih gledaliških performansov je tako obiskovalce popeljala v svet ujetosti človekove eksistence, v svet med živimi in mrtvimi, v svet med temo in svetlobo.

Aleksandra Grah

Magičnost škotskih pravljic je v svet čarobnih doživetij popeljala številno občinstvo v vseh partnerskih mestih EPK 2012. Tako je tudi v Murski Soboti potekal mednarodni pravljični večer, na katerem so nenavadne pravljice pripovedovali Tom Muir, Lawrence Tulloch in Alexandra Patience, vsi trije iz Škotske. Vse tri pravljice so skozi izvirne pripovedi odličnih škotskih pripovedovalcev izrisale posebno občuteno doživetje. Poslušalci so se s pomočjo magičnih zgodb seznanili z delčkom škotske kulture in njihovimi prepoznavnimi značilnostmi. Na Škotskem je umetnost pripovedovanja kot umetniška struktura ustaljena

in prepoznavna praksa. Tom, Lawrence in Alexandra, ki jim je partnerska mesta EPK 2012 razkazal Igor Černe, so z živo pripovedno besedo poslušalcem pripovedovali tri pravljice, ki se dogajajo v bližini domačih kra28

jev pripovedovalcev. Poslušalci so bili nad pravljičnim večerom, ki je bil v Murski Soboti nekaj novega, več kot navdušeni.

KULTURA

Dosežki glasbeno nadarjenih učencev

Glasbeno šolo Murska Sobota obiskujejo številni nadarjeni učenci, ki v glasbeno muziciranje vlagajo veliko truda in prizadevanja za čim boljše uspehe na različnih tekmovanjih.

| julij 2012

Aleksandra Grah

Takšnim učencem glasba predstavlja način življenja in jih spremlja na vsakem koraku. Minulo šolsko leto so se učenci Glasbene šole Murska Sobota udeležili različnih tekmovanj, na katerih so dosegali izvrstne rezultate. Med tekmovalci, ki prihajajo iz Mestne občine Murska Sobota in so dosegli odlične rezultate, je Timi Bencak, ki si je z igranjem klarineta na IX. tekmovanju pihalcev v Požarevcu prislužil prvo nagrado. Na tekmovanju Dnevi kitare v Krškem je zlato priznanje osvojil kitarski trio (Aljoša Mlekuž), na 15. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja je zlato priznanje osvojil kvartet flavt (Nastja Kojić), kvartet se je udeležil tudi 41. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije v Novem mestu, kjer je osvojil srebrno priznanje, na mednarodnem tekmovanju Svirel 2012 v Štanjelu pa osvojil zlato priznanje. Srebrno priznanje na mednarodnem tekmovanju v Štanjelu sta dosegli tudi Tina Kolar in Brina Varga. Duet saksofonov (Svit Rodež) se je udeležil 15. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Štajerske in

Pomurja v Murski Soboti, za kar je prejel zlato priznanje. Rodež je žirijo z igranjem saksofona očaral tudi na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v

29

Beogradu, kjer je domov odnesel drugo nagrado. 15. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov se je udeležila tudi Živa Zrim na violončelu in osvojila zlato priznanje. Violinistka Taja Časar se je udeležila mednarodnega tekmovanja Giovani Musicisti Cittàdi Treviso, kjer je osvojila tretjo nagrado. Festivala pianizma v Sremski Mitrovici se je udeležil Leonard Kobal na klavirju in domov odnesel prvo nagrado. Sicer je v minulem šolskem letu šest instrumentalistov zaključilo nižjo stopnjo glasbenega izobraževanja, višjo stopnjo pa sta končala dva instrumentalista. Nižjo stopnjo plesnega izobraževanja je končalo pet balerin, ena balerina pa je končala višjo stopnjo plesnega izobraževanja.

KULTURA

Poletna noč v parku z Dorino in Dejanom Da imajo tople julijske noči prav poseben čar, ni nobena skrivnost. Toliko bolj, če ste zleknjeni v ležalnik, obdani s krošnjami stoletnih dreves in v soju sveč srkate sangrijo ter poslušate evergreene.

Tako doživetje poletne noči smo lahko izkusili v četrtek, 5. julija, ko sta na terasi Mikka v murskosoboškem parku zapela in zaigrala Dorina Gujt

Tadej Kirinčič

in Dejan Berden. Dolgoletna glasbenika in prijatelja, ki že osemnajst let zabavata goste na svečanih priložnostih, kulturnih prireditvah in samostojnih koncertih, sta s preigravanjem zimzelenih glasbenih uspešnic poskrbela za nepozabno vzdušje. Številčen obisk ter odlično vzdušje na terasi ter travniku pred gradom sta dokaz, da Murska Sobota tovrstne prireditve potrebuje.

Večer »bezgovih valov« v Krogu »Slikanje je zame svet, v katerem sem popolnoma svobodna in neobremenjena,« je še dodala Lučeva. Organizatorji so dejali, da želijo s takšnimi prireditvami približati kulturno dogajanje

V vaško-kulturnem domu v Krogu je potekal kulturni večer, obarvan z glasbo, literaturo in likovno umetnostjo. Na večeru, ki so ga organizatorji – Športno-kulturno-turistično društvo Kroške tikvi iz Kroga – poimenovali »Na bezgovih valovih«, se je predstavilo več umetnikov.

| julij 2012

Kot posebna gostja se je kulturnega dogodka udeležila prekmurska pisateljica Karolina Kolmanič in zbranim predstavila svojo štiriindvajseto knjigo z naslovom »Svetloba v srcu«. S pisateljico, ki zelo rada prihaja v Krog in se tam skorajda počuti kot doma, se je pogovarjala Gizela Lubšina. Kolmaničeva je med drugim hudomušno pripomnila: »Ne pišem samo za ženske, včasih se kaj najde tudi za moške, ki jih zelo rada okrcam.« Zapel je upokojenski ženski pevski zbor Püngrad, na flavto je zaigrala Maja Gabor, svojo zbirko slik je na razstavi predstavila Tanja Luco. Njena likovna pot se je začela pred 14 leti, ko je sodelovala na prvi razstavi v murskosoboški galeriji pod vodstvom Mirka Rajnarja. 30

Aleksandra Grah

vsem sovaščanom, kajti, kot so dejali na prireditvi, je kulturno vzgojen krajan dober krajan.

KULTURA

7. festival Front@ sodobnega plesa Srbije, Italije, Grčije in Slovenije. Cena vstopnis je 5 eur za posamezno prireditev, 20 eur za celoten festival, otvoritev in dogodki na prostem so brezplčane, brezposleni imajo ob dokazilu prost vstop, popusti za udeležence delavnic.

Festival Front@ organizira zavod Flota v soprodukciji z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in Mladinskim informativnim in kulturnim klubom.

7. Festival Front@ 24. avgust - 1. september 2012 MURSKA SOBOTA, SLOVENIJA 24. avgust

Letošnji festival Front@ sodobnega plesa prinaša več kot 33 dogodkov na katerih se bo predstavilo čez 300 nastopajočih. Murska Sobota se tudi letos postavlja ob bok velikim evropskim centrom sodobnega plesa. Med nastopajočimi bodo tudi osnovnošolci in upokojenci iz Murske Sobote, ki bodo skupaj s Skupino Stekli psi sodelovali v plesnem dogodku Generacije.

Front@ je posebnost, pomemben umetniški festival v majhnem mestu, ki je hkrati namenjen obiskovalcem iz štirih različnih držav. Murska Sobota leži v bližini treh meja, ki z evropskimi integracijami počasi izginjajo. To mesto ima zato izjemno lego za razvoj mednarodnega kulturnega središča. Prav to je bil eden izmed razlogov, da je festival sobnega plesa nastal na “obrobju” države, hkrati pa je bil cilj predstaviti vrhunske plesne predstave občinstvu na širokem območju, ki zaradi odmaknjenosti na rob države, ni imelo možnosti spremljati takšnih vrhunskih dosežkov. Letos, ko je Front@ del programa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, festival prinaša dvakrat več programa kot v preteklih izdajah. Poleg plesnih predstav si bomo lahko ogledali tudi projekcije plesnih filmov ter razstavo plesnih fotografij znanega britanskega mojstra plesne fotografije Chrisha

| julij 2012

Nasha. Med izjemnimi plesnimi predstavami iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Finske, Slovenije, Slovaške, Belgije in Velike Britanije, ki jih bomo letos videli, velja omeniti predstavo LOL - Veliko ljubezni, skupine Protein Dance iz Velike Britanije. Predstava je bila nagrajena na Edinburškem festivalu in z Nacionalno plesno nagrado, ki jo podeljujejo plesni kritiki v Veliki Britaniji. Na Fronto se vračajo izjemni Les SlovaKs s predstavo Pot domov, stari znanci Liquid Loft pa bodo prvič izven Avstrije izvedli predstavo Mush Room - Popolni vrt. V okviru festivala bodo potekale tudi celodnevne plesne delavnice in delavnice plesne fotografije. Teoretski del festivala zaznamujeta mednarodni konferenci Umetnost in javni prostor ter konferenca o prihodnosti plesnega izobraževanja. Dva dni bo festival Front@ središče plesnega izobraževanja štirih sosednjih držav. Predstavile se bodo plesne šole in akademije iz Slovenije in sosednjih držav, ki mejijo na Prekmurje. Vrh festivala predstavljajo dogodki na prostem, ki bodo skrite kotičke mesta spremenili v prizorišča in premikajočo se galerijo plesnih fotografij. Front@ predstavlja vrh rednega delovanja mednarodne mreže Dance Explorations Beyond Front@, ki je nastala s širitvijo programa festivala. V njej sodelujejo umetniki in organizacije iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Velike Britanije, Slovaške, Portugalske,

Odprti oder

19.00 André Velter (FR) & Žiga Golob (SI) & Mateja Bizjak Petit (SI): Koreografija besed – poezija ¹’² Gledališče Park 20.00 Barka (SI): Malo tu, malo tam Branko Potočan & Flota & Stekli psi (SI): Generacije Leon Marič in Neža Hribar (SI): Sledi mi Alja Ferjan (SI): Če sem to kar so oni meni Jan Rozman (SI): Glitch Ilona Jäntti (FI): Muualla Odprti oder 21.00 Matej Kolmanko (SI): DCL - video Grajsko dvorišče 22.00 Otvoritvena zabava 25. avgust Odprti oder Gledališče Park

19.00 Eva Duda Company (HU): Stop n Go ² 20.00 Marmot (HR): Tehnika 21.00 Rosana Hribar & Gregor Luštek: Štirinajst

26. avgust Gledališče Park

20.00 Eva Duda Company (HU): Overdose

27. avgust Grajska dvorana 11.00 Želez. pos. 15.00, 19.00 Gledališče Park 20.00 Odprti oder 21.00

Konferenca: Umetnost in javni prostor Willi Dorner (AT): Bodies in Urban Spaces Iván Angelus (HU): Kémhatás – video Chris Nash (GB): razstava – photo²

28. avgust Odprti oder Gledališče Park

18.00 Plesne šole (HR/SI)² 20.00 Šole & akademije (AT/HR/HU)

29. avgust Grajska dvorana 11.00 Konferenca: Plesno izobraževanje in prihodnost Odprti oder 18.00 Plesne akademije (AT/HU/SI) ² Gledališče Park 20.00 Les SlovaKs (SK/BE): Pot domov 30. avgust Odprti oder Odprti oder

19.00 OPUS 1 – mladi plesalci² 20.30 Forward Motion - video

31. avgust/ August 31 Center mesta 15.00, 19.00 Chris Nash & Ragnhild Olsen (GB): Moving Gallery Gledališče Park 20.00 Protein (GB): LOL – Lots of Love Odprti oder 21.30 Shelly Love (GB): Pozabljeni cirkus 1. september Odprti oder 10.00 Center mesta 11.00, 19.00 Gledališče Park 20.00 21.00 Mikk 22.00

Društvo za sodobni ples Slovnenije: Koreografski peskovnik² Chris Nash & Ragnhild Olsen (GB): Moving Gallery Liquid Loft (AT): Mush Room – The Perfect Garden Beyond Front@ (AT/GB/HR/HU/SI): Dance Communication Lab Zaključna zabava

27. – 30. avgust Plesne delavnice³: M. Kalafatić: Yoga; I. Kerec: Dance anatomy; J. V. D. Mast: Modern dance + Master class for Dance Teachers, M. Tomašik: Happy feet and Solo dance + pogovori o predstavah (1)

31

Dnevi poezije in vina, (2) v primeru dežja v avli dvorane, (3) v sodelovanju z JSKD

KULTURA

Festival migrantskega filma tudi v Hiši Sadeži družbe

Aleksandra Grah

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC AVGUST Ponedeljek, 23.7.2012 ob 18.30 uri

JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

Torek, 24.7.2012 ob 10.00 uri

V juniju je bila Murska Sobota kar dva dni gostiteljica Festivala migrantskega filma, ki sta ga ob svetovnem dnevu beguncev že tretje leto zapored organizirala Slovenska filantropija in Zavod Voluntariat. V Murski Soboti je festival potekal v sodelovanju z Zavodom DrMr in Mladinskim informativnim in kulturnim klubom, kjer so predvajali več kratkih filmov.

Festivalu se je pridružila tudi Hiša Sadeži družbe, kjer so pripravili t. i. »fuzijsko« kuharsko delavnico, na kateri so kuhali prekmurske jedi s pridihom Afrike. Potekala je tudi delavnica z naslovom »Medkulturnost v vsakdanjem življenju«, ki je bila združena s poskušanjem hrane iz kuharske delavnice. Organizatorka festivala Marina Uzelac je dejala, da se je organizatorjem Murska Sobota zdela primeren kraj za izvedbo tovrstnih festivalov, ker predstavlja stičišče različnih kultur. Glavni namen festivala je bil opozoriti širšo javnost na perečo begunsko tematiko, predvsem pa pozvati k strpnemu spoznavanju različnih kultur. Eden takšnih načinov je lahko tudi poizkušanje hrane, ki je značilna za določeno kulturo, in tako je bilo tudi na »fuzijski« kuharski delavnici v Hiši Sadeži družbe.

ZELIŠČARSKA DELAVNICA – otroci se bodo seznanili z zelišči, ki jih imamo na vrtu Hiše pripravili bodo zeliščni namaz, obvezna predhodna prijava (H. Frumen)

Petek , 27.7. 2012 ob 16.00 uri

ŠIVILJSKA DELAVNICA – otroci bodo skupaj s starši, babicami in dedki sešili “povštre” in srčke, obvezna predhodna prijava (M. Gomboc)

ob 18.00 uri

GREMO VSI NA JOGO - Društvo joga v vsakdanjem življenju (S. Mikuž)

Ponedeljek, 30.7.2012 od 18.00 do 19.30 ure SKUPINA za SAMOPOMOČ – za osebe z depresijo in anksioznimi motnjami (Marjana Žužek Škalič, univ.dipl.psih.,edukantka psihoterapije) ob 18.30 uri

JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

Ponedeljek, 6.8.2012 od 9.00 do 10.30 ure

PRAVLJIČNO USTVARJALNA DELAVNICA - spoznavanje pravljic o medvedkih, slikanje na platno (T. Fras)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: JAGODNI NAMAZ - priprava in degustacija hrane (J. Martinuzzi) Torek, 7.8.2012 od 9.00 do 10.30 ure

USTVARJALNA DELAVNICA – medvedek iz gline (T. Fras)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA- medvedji obloženi kruhki (V. Debelak) Sreda, 8.8.2012 od 9.00 do 10.30 ure

ŠIVILJSKA DELAVNICA - šivanje medvedka (T. Fras)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA – sadne palačinke (V. Debelak) Četrtek, 9.8.2012 od 9.00 do 10.30 ure

ŠIVILJSKA DELAVNICA – šivanje medvedka (T. Fras)

od 10.30 do 12.00 ure

KUHARSKA DELAVNICA – sadni frapeji (H. Frumen, M. Počič)

Petek, 10.8.2012 od 9.00 do 10.30 ure

ORIENTACIJSKI POHOD PO PARKU - iskanje medvedka (T. Fras)

od 10.30 do 12.30 ure

KUHARSKA DELAVNICA – torta presenečenja (V. Debelak)

Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne. Vljudno vabljeni!

projekt podpirajo:

| julij 2012

32

ŠPORT

Mura v drugem krogu kvalifikacij za ligo Evropa Zadnji mesec je bil na Kopališki 45, kjer domuje Mura 05, zelo pester. Črno-bele sta zapustila Ante Šimundža in Mitja Lotrič, muraši pa so vsem težavam navkljub nato uspeli izločiti azerbajdžanski Baku.

| julij 2012

V prejšnji številki Soboških novin smo zapisali, da je Mura največ pridobila s pogodbo, ki jo je podpisala z mariborskim strategom Antejem Šimundžo. Sedaj že nekdanji trener Mure je imel v svoji pogodbi klavzulo, da lahko ob boljši ponudbi klub zapusti. Šimundža je glede na razmere v Murski Soboti to tudi storil in se nekaj dni pred evropsko tekmo z Bakujem odpravil v Avstrijo, kjer bo vodil graški GAK. Poleg Šimundže so vrste Mure zapustili še Rajko Rep, Timotej Dodlek, Žiga Kous, Jure Travner in Mitja Lotrič. Prvi trije so bili samo posojeni igralci in so se vrnili v svoje klube, Travner bo kariero najverjetneje nadaljeval na tujem, Lotrič pa se je preselil na Bonifiko, kjer bo v novi sezoni pomagal Kopru. Mura se je v tem času okrepila z Alešem Majerjem, ki se je kot posojeni igralec na Fazanerijo preselil iz Maribora, prišlo pa je tudi do premikov v samem vodstvu kluba, kjer odslej kot direktor kluba deluje Mitja Hlastec. Šok, ki ga je s seboj prinesel odhod trenerja Šimundže, je bil na Fazaneriji precejšen, toda igralci so se nanj znali odzvati profesionalno. Po vseh zapletih, ki jih je prineslo prvo evropsko gostovanje, so v Azerbajdžanu vseeno uspeli iztržiti ugoden remi brez zadetkov, ki jim je pred povratno tekmo vlival nekaj upanja na napredovanje. Omeniti velja, da je s črno-belimi v pripravljalnem obdobju treniralo kar nekaj nogometašev, med njimi so bili tudi Vedran Vinko, Arpad Vaš in Rok Buzeti. Prvi se je odločil, da svoje kariere ne bo nadaljeval v Murski Soboti, še vedno pa obstaja možnost, da bi to vendarle storila Vaš in Buzeti. Morda bo k temu pripomoglo dejstvo, da je Muri uspela uvrstitev v drugi krog kvalifikacij za ligo Evropa. Na povratnem srečanju, ki je potekalo

v Lendavi, je Mura z zadetkoma Mateja Eterovića in Nusmirja Fajića na kolena spravila bogati Baku in si izborila napredovanje, kjer se bo pomerila z bolgarskim CSKA-jem iz Sofije. Muraši, ki jih trenutno vodita Feri Cifer in Damjan Ošlaj, so medtem že začeli tudi novo sezono Prve lige. Na domačem terenu so tri dni po veliki zmagi nad Bakujem pričakali velenjski

33

Smiljan Kuhar

Rudar in osvojili prvo točko. Vse do zadnjih minut srečanja je sicer kazalo, da bo zadetek Eterovića iz 62. minute dovolj za zmago, a se trmasti knapi niso predali, v 89. minuti pa jim je točko zagotovil Matej Podlogar.

ŠPORT

Dejan Nemec »Dika« se je poslovil

Smiljan Kuhar

merili z državnimi prvakinjami, nogometašicami kluba Teleing Pomurje. Pomurska sedma sila je bila uspešnejša z izidom 5:2. V drugem srečanju so nogometaši Agroservisa iz Beltincev z 8:6 premagali pomurske nogometne legende. Osrednja tekma dneva je bila na vrsti ob 17.30, ko so Mura, Domžale in slovenska reprezentanca sestavili moštvo proti ekipi Žutim. Slednjo so sestavljali pomurski nogometaši, med katerimi so bili tudi Goran Gutalj, Sebastjan Vogrinčič, Goran Ristič in drugi. Srečanje so z 2:1 dobili prvi, Dika pa je kopačke po tekmi tako dokončno obesil na klin. Nekdanji vratar Mure Dejan Nemec je 23. junija organiziral dan nogometa na Fazaneriji, osrednji dogodek pa je bila njegova poslovilna tekma.

Vsaka stvar v življenju ima svoj začetek in svoj konec. Slednjega je junija dočakala profesionalna kariera Dejana Nemca, nekdanjega vratarja murskosoboške Mure. Nemec je v svoji bogati nogometni karieri zaigral tudi v belgijskem Bruggeu, Domžalah in še nekaterih drugih klubih, bil pa je tudi član zlate sloven-

ske reprezentance, ki je igrala na Euru 2000. Za dokončno slovo od nogometa si je izbral 23. junij, ko je na Fazaneriji organiziral dan nogometa. Na igriščih v Murski Soboti se je predstavilo precej igralcev iz mlajših selekcij, v prvem »pravem« srečanju dneva pa so se pomurski novinarji po-

Aleš Bagola se je dokazal na kampu FC Barcelone Prekmurski trener, doma iz Tropovcev, se je udeležil prvega od štirih kampov slovite Barcelone v Sloveniji. Za svoje delo in znanje je bil na prvem kampu nagrajen tako, da so ga izbrali za drugega najboljšega trenerja.

| julij 2012

O tem, da ima murskosoboška Mura dober podmladek, ni treba izgubljati besed, toda tokrat je pozornost namenjena mlademu trenerju, ki svoje znanje prenaša na mlade »črno-bele« nogometaše. Aleš Bagola iz Tropovcev je nase opozoril na prvem od štirih kampov Barcelone v Sloveniji. Poleg njega je na kampu sodelovalo še šestnajst trenerjev, sam pa je svoje delo opravil z odliko, saj je bil izbran kot drugi najboljši trener. V Kopru, kjer je potekal omenjeni kamp, je bil Bagola iz-

bran s strani štirih španskih trenerjev, na čelu z Boštjanom Rantom, direktorjem licence za kampe Barcelone v Sloveniji. Trener iz Tropovcev je na kampu sicer sodeloval s trenerji, ki 34

Smiljan Kuhar

so si pred leti delili slačilnico z igralci, kot sta Diego Armando Maradona in Johan Cruyff. Foto: Jana Snuderl

ŠPORT

Polletna bilanca AK Panvita napoveduje rekorden izkupiček

Po skrbni evidenci, ki jo vodi tajnica kluba Andreja Celec, so atleti in atletinje na državnih, pokalnih ter domačih in mednarodnih atletskih mitingih skupaj osvojili že 33 odličij.

| julij 2012

rami, Urška Šantl na 300 m in Špela Flegar v suvanju štirikilogramske krogle). Bera osvojenih medalj z državnega tekmovanja za mlajše mladince in mladinke, ki je potekalo v Mariboru, pa znaša tri. Zlato je pripadlo Anji Benko na 400 m, srebro na 3000 m je osvojila Katja Vrdjuka, bron na enaki razdalji pa Urška Šantl. Na članskem finalu Atletskega pokala Slovenije v Mariboru so se z bronastimi kolajnami okitili še mladinci Aleš Zver (800 m), Sonja Neger (1500 in 3000 m) in Anja Benko (400 m). Na odprtem prvenstvu Gorenjske za mlajše kategorije v Radovljici je prvo mesto med starejšimi pionirkami (U 14) pripadlo Nini Šinko v metu vorteksa, drugo Dinu Vinkoviču v teku na 60 m in v skoku v daljino med pionirji (U 10) ter Miši Horvat v skoku v daljino, Anji Zadravec v teku

Med temi s po petimi uvrstitvami na zmagovalni oder izstopata mladi tekačici Anja Benko (na krajše proge) in Sonja Neger (na daljše) s po petimi odličji, s štirimi pa sta se okitila Nino Celec in Urška Šantl. O kako izjemni generaciji mladih se lahko pohvalijo v klubu, pričajo tudi izjemni dosežki v starejši konkurenci, celo med člani. Tako so namreč na nedavnem državnem članskem prvenstvu v Kopru ti za klub osvojili tri odličja: najboljša članska tekačica v državi na 1500 m je namreč postala mlajša mladinka Sonja Neger, mladinec Aleš Zver je bil na 800 m drugi, še mlajša mladinka Anja Benko pa na 400 m tretja. Uspeh v Kopru s kar štirimi medaljami je z bronom na 200 m zaokrožila članica Tina Jureš. Na mitingu mednarodne atletske lige v Novem mestu so članice in člani kluba osvojili tri medalje (srebro Aleš Zver na 800 m ter bron Tomaž Rozmarič in Sonja Neger, oba na 400 m). Odmeva tudi število osvojenih medalj na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v Ravnah na Koroškem, kjer so se Sobočanke in Sobočani okitili s kar osmimi kolajnami (Anja Benko z zlato na 400 in srebrno na 200 metrov, Aleš Zver z zlato in Tomaž Rozmarič bronasto, oba na 800 m, bronasti pa so bili tudi Sonja Neger na 800 m, Nathan Kočar na 3000 m z ovi35

Geza Grabar

na 300 m, Rii Grof v teku na 60 m (vse U 14) in ekipi štafete 4 x 100 m (Ria Grof, Anja Zadravec, Tami Ščančar in Miša Horvat). Na največjem mednarodnem atletskem mitingu pri nas, EAA Classic oziroma mitingu mednarodne atletske lige v Velenju, je med številnimi nastopajočimi iz kluba najboljši dosežek uspel Alešu Zveru, ki je izpolnil normo za svetovno mladinsko prvenstvo.

ŠPORT

AK Panvita Atletika brez meja V tem edinem v Pomurju delujočem atletskem klubu z delovanjem atletske šole veliko pozornost namenjajo tudi delu z najmlajšimi. Tik pred poletnimi počitnicami so zanje in za vse mlade v starosti do vključno deset let pripravili prvi krog področnega tekmovanja posebne vrste, ki sodi v okvir vseslovenske akcije krovne slovenske atletske organizacije Atletika brez meja.

Geza Grabar

Mladi tekmovalci, ki so tekmovali ekipno, so se pomerili v šestih disciplinah, ki so v glavnem temeljile na igri, pokazati pa je bilo treba tudi nekaj spretnosti, moči in hitrosti. Tekmovali so v skupnem teku na 150 m ter v štafetnih igrah, metu vortexa, metu diska, poligončku in teku 6 x 50 metrov. Nastopilo je devet šestčlanskih ekip obeh spolov in različnih starosti (po tri iz domačega kluba in OŠ III Murska Sobota, dve iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci ter ena iz OŠ Grad), razvrstitev najboljših pa je bila samo v ekipnem seštevku. Zmagovalci so bili mladi iz OŠ Črenšovci, in sicer ekipa Žirafe, tudi druge Sove so bile iz iste šole, tretje pa so bile Žabice (OŠ III). Za slednje so tekmovali Nino Gerič, Tian Rantaša, Lovro Rep, Vid

Mesarič, Alexij Kegelj Fartelj in Jena Kološa Kušej. Da bi med mladimi razvili kar največ tekmovalnega duha, medalj niso dobili samo tekmovalci prvih treh zmagovalnih ekip, pač pa so spominske dobili tudi ostali. Drugi krog enakega tekmovanja na področni ravni bodo v Murski Soboti izvedli septembra.

NUDIMO:

Prodajni center Jager Radenci

odnih cenah - široko izbiro živil po ug - sveže meso - tehniko in akustiko je - ročno in električno orod meljev do strehe - gradbeni material od te , S.Oliver...) ng ta us (M ev ut ob in til ks - te

Boračevska cesta 3, 9252 Radenci tel: 02/562-17-90

ODSLEJ

ODPIRALNI ČAS: pon-pet: 700-2000 sob: 700-2000 ned: 730-1200

| julij 2012

Vsi, ki so oziroma bodo sodelovali na področnem tekmovanju, imajo pravico nastopiti na finalnem, ki bo sredi oktobra v Bovcu.

36

Vljudno

vabljeni

vsak dan!

ŠPORT

125 tekačev in nekaj ducatov pohodnikov na 11. Soboškem teku Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je bil skupaj z murskosoboškim združenjem atletskih sodnikov organizator tradicionalnega Soboškega teka. V različnih starostnih skupinah je skupaj nastopilo 125 ljubiteljev teka iz Avstrije, Madžarske in Slovenije.

Tekaška prireditev z začetkom in ciljem ob tehniških igriščih pri Fazaneriji je letos ponovno veljala za pomurskih pokal v rekreativnih tekih in za srednjeevropski CEER-Cup. Tudi to leto so na svoj račun prišli ljubitelji hoje, saj sta planinski društvi Matica in Mura pripravili osemkilometrski pohod okrog Murske Sobote. V osrednji članski konkurenci – moški na 8 km in ženske na 6 km, sta bila najboljša Madžar ter Goričanka Maja Mencigar. Boris Kaučič iz Murske Sobote je v absolutni razvrstitvi pristal na šestem mestu, Nataša Majc (Vzajemna Murska Sobota) je

bila peta. V teku občanov na 2 km je bil najboljši Tomaž Mohar (Vzajemna Murska Sobota). Med mlajšimi so prevladovali člani AK Panvita (Niko Car,

Geza Grabar

Maja Šadl, Simona Sedonj), Enej Kuzma (Vrtec Miške) in Gaj Kos (Vzajemna).

»SOBOŠKA OLIMPIJADA« I G R E M E S T N I H Č E T R T I M . S O B OTA v soboto, 28. julija 2012, od 11. ure naprej na Slovenski ulici pred hotelom Diana v Murski Soboti organizirana v sklopu »SOBOŠKE DIANINE NOČI« Zbor tekmovalcev od 10.30 do 11.00. Ob 11. uri bo uradna otvoritev »SOBOŠKE OLIMPIJADE« s prižiganjem ognja in dvigom zastave Igre, v katerih se bodo ekipe pomerile, naj za zdaj ostanejo še skrivnost, lahko le obljubimo, da bodo šaljive, zato vsem tekmovalcem, navijačem in ostalim obiskovalcem lahko obljubimo prijetno in smeha polno dopoldne. V igrah bodo sodelovale ekipe vseh petih mestnih četrti v Murski Soboti: MČ Center, MČ Park, MČ Ledava, MČ Turopolje in MČ Partizan. Ekipe bodo mešane (moški in ženske), hkrati pa pozivamo vse, ki bi se želeli pomeriti v šaljivih igrah in zastopati svojo mestno četrt, da se oglasijo v prostorih MČ MS, Trg zmage 4, M. Sobota, ali pokličejo na tel. št. 041 77 33 77. Poskrbljeno bo za dobro vzdušje, ostali pa ne bomo niti lačni ali žejni. Občane in ostale obiskovalce vabimo, naj se v čim večjem številu udeležijo teh iger in s tem pripomorejo k uspešni izvedbi. Predsednik koordinacije svetov MČ MS: Zoran HOBLAJ

| julij 2012

37

ŠPORT

OŠ III Odlični tudi v športnem streljanju

Geza Grabar

Štirinajst učencev, kolikor jih je vključenih v strelski krožek v streljanju s serijsko zračno puško, je skupaj s svojim neumornim mentorjem Štefanom Celcem zaslužnih, da je šola v tem šolskem letu dobila kar dve plaketi Športne zveze Murska Sobota: v začetku leta kot najboljši športniki v šolskem športu v mestni občini v letu 2011 in pred kratkim za delo z mladimi na tem športnem področju.

no opremo strelcev. Za prevoze s šolskim vozilom skrbita šolska hišnika Tomo Ružič in Drago Žerdin. Čeprav je mentor Celec že osem let upokojen, nad strelci na tej šoli še vedno budno bdi in obljublja, da bo še vztrajal. Uspehi v več kot četrt stoletja delovanja krožka niso izostali. Redno so prirejali šolska, se udeleževali regijskih in državnih tekmovanj, enako tudi šolskih strelskih ligaških tekmovanj ter tekmovanj severovzhodne pionirske strelske lige. Na najvišji, državni ravni so bodisi posamezno bodisi ekipno redno posegali po najvišjih mestih oziroma stali na zmagovalnih odrih. Letošnje šolsko leto je bilo zanje še posebej uspešno. Poleg tega da so bili na že omenjenem strelišču zelo uspešen organizator regijskega tekmovanja, so med učenci osvojili prvo mesto v republiški pionirski ligi, kar je njihov največji uspeh. V regijski severovzhodni pionirski ligi so z mešano ekipo pristali na tretjem mestu, uspešni so bili tudi na številnih drugih občasnih tekmovanjih v športnem streljanju, ki so jih pripravili šole ali strelska društva.

Kot se spominja mentor, ki je s tem krožkom na šoli začel ob svojem prihodu kot učitelj matematike že daljnega leta 1986, so bili začetki zelo težki, a so z veliko ljubeznijo do športa in predanosti premagali vse ovire. Streljati so začeli na improviziranem strelišču v šolskem zaklonišču, v začetku 90. let pa se je začelo zelo uspešno sodelovanje z Občinsko strelsko zvezo Murska Sobota, ki traja še danes. Dejavnost krožka so zaradi tega lahko prenesli na samodejno 14-stezno strelišče, ki je zgrajeno ob prostorih nekdanjega TVD Partizan na Mladinski ulici. Pri rednih treningih, ki potekajo v večernih urah dvakrat tedensko – ob torkih in četrtkih, mladim strelcem OŠ III ob mentorju veliko pomaga strokovni sodelavec strelske zveze Franc Ščančar, ki ima licenco trenerja. Strelska zveza jim ne pomaga samo strokovno, pač pa tudi materialno. A v isti sapi je treba dodati, da mladim ob strani trdno stoji tudi šola, ki skupaj s starši pokrije materialne stroške za številna potovanja s šolskim kombijem ali osebnimi avtomobili. Starši prispevajo še za stroške za oseb-

| julij 2012

38

Na šolsko državno tekmovanje, ki je bilo v Ljubljani, so se uvrstili Marko in Simon Kreslin med pionirji ter med pionirkami Sara Godina, Iva Sever in Narina Kosec. Šola je na državnem tekmovanju ekipno osvojila peto mesto, najboljša posameznica na tem tekmovanju pa je bila Sara Godina z devetim mestom. Poleg omenjene sedmerice velja omeniti Jureta Sočiča, ki je na regijskem šolskem tekmovanju med cicibani osvojil naslov prvaka. V zelo uspešne športne strelce se razvijajo še mlajši pionirji Patrik Kolmanič, Tilen Tratnjek in Draško Mijukov, pionir Žan Granov in drugi. Na šoli so pod mentorstvom Štefana Celca opravljali tudi številne promocijske aktivnosti za popularizacijo športnega streljanja, občasno so pripravljali celo informativne ure s prikazom te dejavnosti.

ŠPORT

Športna zveza Murska Sobota podelila sedem plaket Murskosoboška športna zveza, ki je v minulem letu povečala sodelovanje z novoustanovljenim Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, je na nedavni skupščini za minulo leto podelila sedem plaket za organizacijske in športne dosežke.

Športna zveza, kamor je trenutno prostovoljno vključenih 45 športnih društev, klubov in zvez iz mestne občine in ki predstavlja v okviru sveta zavoda posvetovalni organ za šport, ob uresničevanju svojega letnega programa vodi tudi Področni center za šport otrok in mladine za Pomurje (v programih Zlati sonček, Krpan) in v športni rekreaciji (šolska športna tekmovanja za osnovne in srednje šole, učenje plavanja, prosti čas). Samostojno ali skupaj z omenjenim zavodom in drugimi izvajalci je lani pripravila, izvedla oziroma koordinirala delavske športne igre, Soboški tek, Miklošev pohod, zaključni jesenski krog občinskih reprezentanc na državni ravni, v panogah streljanje, igre z žogo, plavanje, kolesarjenje, smučanje in v drugih vodenih dejavnostih pa je organizirala športnorekreativne aktivnosti v mestni občini. Podoben program uresničuje tudi v letošnjem letu. Dobitniki plaket za leto 2011 so nogometni trener Alojz Lončar iz Rakičana za dolgoletno tre-

Geza Grabar

nersko delo z različnimi nogometnimi selekcijami v domačem klubu; trener športne gimnastike Danijel Štraus, ki trenira mlade gimnastičarje Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota, s katerimi dosega odlične rezultate; Geza Krančič iz Veščice za tekmovalne in organizacijske dosežke v Judo klubu Murska Sobota, kjer je trenutno predsednik; Jože Titan iz Kupšincev za dosežke in razvoj modelarske dejavnosti v mestni občini; predsednik Občinske strelske zveze Murska Sobota Jože Lebar iz Rakičana za 40-letno delo v strelstvu kot tekmovalec, trener in sodnik;

7. balonarski festival v Bakovcih Tudi letos je v organizaciji Balonarskega kluba Bakovci potekal sedmi »Sumič fest«, ki je v Bakovce privabil številne ljubitelje toplozračnih balonov.

| julij 2012

Stanko Kerčmar za 25-letno uspešno vodenje Športne zveze Murska Sobota oziroma njene predhodnice, kot voljeni predsednik ima mandat do leta 2015; OŠ III Murska Sobota za delo in dosežke v šolskem športu oz. strelskem krožku, ki dosega odlične tekmovalne uspehe in skrbi za mladi strelski naraščaj.

Aleksandra Grah

Dogodek se je odvijal 23. junija ob nogometnem igrišču, kjer so bakovski balonarji letos gostili tudi goste iz Madžarske in Srbije. Balonarji so v soboto zgodaj zjutraj opravili prvi polet, in sicer z letališča v Rakičanu. Zvečer so se znova zbrali na igrišču in ob ribiškem domu v Bakovcih, kjer se je pozno popoldne v modro nebo spustilo petnajst balonov. Tako sta po prvem tekmovalnem poletu sledila še zabavni program in polet, ki so se ga udeležili mnogi ljubitelji panoramskega razgleda, na letošnjem festivalu pa so še

krstili balon »Bakovski golob«. Sicer toplozračno balonarstvo predstavlja najstarejšo oblika le39

talstva, ki se je začelo pred več kot 200 leti, danes pa je priljubljeno po vsem svetu.

ŠPORT

Murskosoboški letalci letos slavijo 65 let

Aeroklub Murska Sobota, eden najbolj priznanih letalskih klubov v Sloveniji, letos praznuje 65. obletnico delovanja.

| julij 2012

Tadej Kirinčič

ki je tudi zadolžen za letalsko stroko. Velik poudarek dajejo predvsem vzgoji mladih, saj poskušajo vzbuditi zanimanje za letalstvo in tehnično kulturo nasploh. Mladi, ki so aktivni v društvu, poleg letalskih užitkov dodobra spoznajo tudi fiziko in meteorologijo, se naučijo odgovornosti, nekateri pa tako celo pričnejo svojo poklicno pot. Trenutno je namreč kar pet članov društva zaposlenih v civilnem letalstvu. Da je Aeroklub Murska Sobota eden najboljših v Sloveniji, dokazuje tudi to, da jim je letos bila zaupana organizacija državnega prvenstva v jadralnem letalstvu, ki bo potekalo med 28. julijem in 5. avgustom. Protikandidat za organizacijo prvenstva, na katerem bo nastopilo približno 50 jadralcev, je bil Aeroklub Celje, ki je na področju jadralnega

Letos mineva 65 let od ustanovitve Aerokluba Murska Sobota, ki ima svoj sedež na rakičanskem letališču in danes velja za enega najbolj aktivnih ter priznanih letalskih društev v Sloveniji. To vedno znova dokazujejo z uspehi svojih članov kot tudi z uspešno izpeljanimi prireditvami v državnem in mednarodnem merilu. Po zaslugi Petra Podlunška in Igorja Zrinskega je Aeroklub Murska Sobota najuspešnejši na področju akrobatskega letenja v Sloveniji. O priljubljenosti letališča pričajo tudi prenekateri gosti iz tujine, ki se z željo po letalskih užitkih vedno znova vračajo v Rakičan, nekateri pa imajo v Rakičanu celo stacionirana svoja zasebna letala. Aeroklub združuje več letalskih panog. V sklopu društva tako delujejo motorna, jadralna, padalska, modelarska in ultralahka sekcija. Ravno slednja je v zadnjem času najbolj pridobila na priljubljenosti, saj je opravljanje izpita za letenje z ultralahkim letalom razmeroma poceni, ravno tako pa je tudi letenje z ultralahkim letalom občutno cenejše kot letenje s športnim motornim. V društvu skrbijo tudi za alternativne oblike letenja, kot sta jadralno padalstvo ter zmajarstvo, zato sta ti panogi pri nas na precej višji ravni kot marsikje drugje v Sloveniji. Pomembno vlogo pri tem ima upravnik Dušan Korc, 40

letalstva v Sloveniji na samem vrhu. Velik del zaslug, da bomo lahko državno prvenstvo spremljali na rakičanskem letališču, gre najuspešnejšemu jadralcu kluba Damjanu Korpiču, ki je tudi gonilo prvenstva, jeziček na tehtnici pa je predstavljala dodatna ponudba, predvsem možnost kampiranja ter bližina term. Od organizacije državnega prvenstva si obetajo tudi nekaj zaslužka, s katerim bodo pokrili del stroškov delovanja kluba. Ta se namreč financira pretežno iz članarin, sponzorskih sredstev pa je iz leta v leto manj. Tudi pomurske občine so skope, saj z izjemo Mestne občine Murska Sobota klubu ne namenjajo sredstev, kljub temu da lahko v prihodnosti rakičansko letališče igra pomembno vlogo v razvoju turizma v Pomurju.

ŠPORT

Prenovljeno igrišče v Černelavcih gostilo športne igre Na prenovljenem športnem igrišču v Černelavcih so potekale tradicionalne športne igre Mestne občine Murska Sobota. Najbolje so se odrezali predstavniki Krajevne skupnosti Černelavci.

V Černelavcih so konec junija v sklopu Festivala Soboški dnevi priredili tradicionalne športne igre. Letos je bilo prizorišče športnih iger tamkajšnje prenovljeno igrišče, kjer so se v različnih zanimivih in neobičajnih igrah pomerile ekipe krajevnih skupnosti ter ekipi pobratenih mest Ingolstadt in Paračin, najbolje pa se je odrezala ravno ekipa domače krajevne skupnosti, ki je osvojila 90 točk, sledili pa sta ekipi krajevnih skupnosti Veščica in Rakičan, ki sta osvojili 85 oziroma 76 točk. Prenovljeno športno igrišče je bilo sicer uradno odprto teden

dni kasneje, ko se je na novi zelenici pomerilo kar nekaj pomurskih nogometnih ekip. Omeniti velja, da je bilo nogometno igrišče prenovljeno z vsega 20 tisoč

Igre treh vasi Markišavci, Nemčavci, Polana

Rdeči niti družabnih iger med tremi najmanjšimi krajevnimi skupnostmi v mestni občini sta bili druženje in zabava. Pravijo, da so prvo soboto v juliju prijetno (z)družili s koristnim.

| julij 2012

brezhibno in zgledno do konca. Tudi po zaslugi sodnikov, ki so bili že po tradiciji iz vseh treh sodelujočih krajev. Čeprav je igre večina vzela zgolj kot sproščeno zabavo in druženje, niti poletna pripeka tekmovalnega naboja in rivalstva na tekmovališčih ni povsem omrtvila. Naslov najboljšega in s tem prehodni pokal je letos odšel v Markišavce, ki so zbrali 42 točk, domačini so jih zbrali 38, Polana na tretjem mestu pa še dve manj. Zmagovalci so prednjačili v prevažanju in prenašanju vode, vlečenju vrvi in kegljanju, gostitelji v metanju podkve, metanju koruze in v igri presenečenja, tekmovalci s Polane pa v skokih v vreči, zabijanju žebljev in prav tako v igri presenečenja. Na otvoritveni slovesnosti so ob županu Antonu Štihcu, ki je kljub temu, da ni imel »svoje« ekipe (občinska uprava), vztrajal do konca iger, že po tradiciji zbrane nagovorili tudi vsi trije predsedniki sodelujočih krajev-

Tudi velika poletna pripeka ni mogla do živega stotniji tekmovalcev, ki so se v športno-rekreacijskem centru pri vaško-gasilskem domu v Nemčavcih merili v prevažanju vode s samokolnico, skakanju v vrečah, prenašanju vode čez oviro, vlečenju vrvi, žaganju drv, ruskem kegljanju, zabijanju žebljev, metanju konjske podkve in koruze ter v igri presenečenja – metanju dveh krogel na »lugaš«. Nemčavčarji in Nemčavčarke, ki so igre gostili drugič in z njimi zaključili drugi krog prirediteljev, so jih izpeljali 41

Smiljan Kuhar

evri finančnih sredstev zaradi precej prostovoljnega dela in donacij. Celotna investicija bi v nasprotnem primeru znašala 140 tisočakov.

Geza Grabar

nih skupnosti Štefan Barbarič, Karel Gjergek in Milan Horvat. Ob tej priložnosti so namenu predali tudi prvo sončno elektrarno v Nemčavcih, ki je nameščena na obnovljeni strehi vaško-gasilskega doma.

ŠPORT

Rolanje na igrišču III. osnovne šole »Kdo so tisti, ki s čelado na glavi ter s ščitniki na rokah in nogah vsako soboto dopoldan preživijo na igrišču tretje osnovne šole?«

Simona Hovat

Letošnjo pomlad so se mladi rolarji v popolni rolarski opremi ob sobotah dopoldne zbirali na igrišču tretje osnovne šole. Na začetku jih je bilo dovolj le za eno skupino, potem pa se jim je pridružilo še nekaj navdušencev, ki so želeli utrditi znanje rolanja. Da bi bil trening lažji in učinkovitejši, so se razdelili v dve skupini. V prvi so bili mlajši rolarji, v drugi malo starejši. Začetki so bili pri nekaterih dokaj negotovi, a že po nekaj srečanjih ob skrbnem vodstvu izkušenega trenerja Robija so postajali vedno bolj pogumni in samozavestni. Proti koncu tečaja ovinki

in ovire niso predstavljali več nobenih težav, naučili so se ušpičiti tudi marsikatero vragolijo. Na zadnjem, desetem srečanju je vsak tečajnik prejel spominsko medaljo. Razšli so

3. kolesarski maraton IPA-Maximus

Pod vodilom »Varno v počitnice« je Policijska uprava Murska Sobota oziroma Regionalni klub za Pomurje slovenske sekcije IPA (mednarodnega policijskega združenja) skupaj z nakupovalnim središčem Maximus na tamkajšnjem parkirišču pripravila tradicionalni kolesarski maraton.

| julij 2012

se z željo po nadaljevanju tečaja in ponovnem druženju v jeseni po zasluženih počitnicah.

Geza Grabar

Ta je sodil v okvir preventivnih aktivnosti za varnost v cestnem prometu. Zaradi slabega vremena je bila udeležba skromna, kar pa ne zmanjšuje sporočila prireditve. Kljub vsemu so se najbolj pogumni podali na tri različne proge – na 60-, 20- in družinski, 9-kilometrski maraton. Poudarek na najkrajši razdalji je bil na preventivnem kolesarjenju oziroma pravilih, ki jih morajo kolesarji upoštevati kot udeleženci v cestnem prometu. Najstarejša udeleženca

maratona sta bila 62-letni Jože Dunaj iz Radencev in 49-letna Petra Šraj iz Beltincev. Najmlajši so na priložnostnem poligonu kljub hladnemu in deževnemu vremenu s kolesi tekmovali v spretnostni vožnji, preizkusili pa so se tudi v poznavanju cestnoprometnih predpisov. Najboljši so bili učenci OŠ Bogojina in OŠ Puconci. Vsi udeleženci prireditev in drugi obiskovalci so si lahko ogledali specialno vozilo in 42

opremo, ki ju policisti uporabljajo pri varovanju t. i. schengenske meje, vozilo pri meritvi hitrosti na avtocestah, motorje in druga policijska vozila.

ŠPORT

Nekdanji dirkači spet po mestnih ulicah V okviru enajste društvene razstave starodobnih vozil – na parkirišču pred pošto in banko v središču Murske Sobote, ki vselej poteka v okviru Soboških dnevov, je že tretje leto potekal edinstveni zbor nekdanjih motociklističnih dirkačev, ki so v 60. in 70. letih tekmovali tudi po murskosoboških ulicah. Nazadnje pred natanko 39 leti.

To je bilo nostalgično srečanje številnih dirkačev in ostalih ljubiteljev tega športa. Dirkači so pred 40 leti in več ob glasnem rohnenju svojih motorjev pogumno drveli po mestnih ulicah, ljudje pa so občudovali njihovo drznost in pogum. Tokratnega srečanja, katerega vrhunec je bila spominska vožnja dveh krogov po ulicah, po katerih so dirka-

či v okrog 2,5 kilometrov dolgem krogu največkrat tudi tekmovali (Slovenska, Slomškova, Cankarjeva, Tišinska, Mikloša Küzmiča in Štefana Kovača), so se udeležili nekdanji odlični dirkači Edo Berden, Mirko Jelen, Vinko Antonič, pa Aleš Mrzel iz Ljubljane, Bruno Švaganj, Karel Gaber, Hrvat Jovica Paliković in še nekateri drugi. V okviru odmevnega dogodka so organizatorji v besedi, sliki in s številnimi drugimi rekviziti ter trofejami pripravili razstavo o dirkah z motorji (solo) in motorji s prikolicami po Murski Soboti. V organizaciji domačega Avto-moto društva Štefan Kovač so prve ulične dirke po mestu v razredih od 50 do 500 ccm pripravili leta 1952, s krajšimi prekinitvami pa so bile zadnje, mednarodne leta 1973. Takrat so

Geza Grabar

jih zaradi številnih nesreč po državi za vedno odpravili. O kako pomembnem športu je tedaj šlo, priča tudi število gledalcev, saj si jih je velikokrat ogledalo tudi več kot 10 tisoč ljudi. Kot še pravijo v klubu, ki ga vodi Štefan Ovsenjak, tajnik pa je Andrej Cipot, se Murska Sobota ponaša z bogato zgodovino prirejanja motošportnih

Jepp club Veteran Vojaška vozila – paša za oči Kot potujoči muzej vojaške tehnike na kolesih in pripadajoče vojske bi lahko poimenovali tradicionalno, letos že četrto srečanje starodobnih vojaških vozil. Tudi letos ga je pripravil Jeep club Veteran Murska Sobota. Med natanko 40 vozili – večina jih je bila iz časa druge svetovne vojne ali pa še prej, torej so štela 70 let in več, so bili tudi ljubitelji tovrstnih vozil iz Avstrije in Madžarske.

Srečali smo tudi nekoliko »novejša« vojaška vozila, vendar je starostna meja, da je lahko vojaško vozilo starodobnik, 40 let. Zbirališče izjemno dobro obnovljenih vojaških vozil, v večini še z originalnimi deli, kar se zdi skoraj neverjetno, je bilo

| julij 2012

tudi letos parkirišče nakupovalnega centra BTC v Nemčavcih. Prevladovali so džipi in motorna kolesa prikoličarji nekdanje nemške in ameriške vojske. Zanimivo si ni bilo ogledati samo vozil, pač pa tudi lahko orožje, ki je kot obvezna »oprema« bilo nameščeno na njih. Enako tudi lastnike oziroma njihove voznike. Ti so si nadeli originalne vojaške uniforme, opasani so bili z lahkim pehotnim orožjem. Slednje je bilo seveda onesposobljeno za delovanje, enako tudi strelivo. Kot veleva tradicija, je bilo dvodnevno srečanje starodobnih vojaških vozil Pomurje 2012 potujoče. Vozila so se v koloni zapeljala po Goričkem, od tam v Avstrijo in zatem v Porabje na Madžarsko. Po nočitvi v Monoštru nato nazaj po

Goričkem do Moravskih Toplic, kjer je bilo po več kot sto kilometrih potovanja sklepno dejanje tudi letos zelo uspešnega srečanja. Vendar srečanje ni vključevalo zgolj vožnje, pač pa tudi številne oglede naravnih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti. Marsikdo, zlasti starejši in poznavalci teh vozil in vojakov iz časa 43

prireditev in prav je, da se ohranja tradicija moto športa v regiji. Zaključujejo, da je Motoklub Veterani počaščen, da lahko v soorganizaciji z ostalimi društvi in mestno občino ohranja to tradicijo.

Geza Grabar

zadnje svetovne vojne, so si lahko pri sebi mirno zamrmrali, da se je vrnil čas. Le da se grozote, ki jih je sejalo orožje, s katerim je rokovala vojska, odeta v prav takšne uniforme, in njihovi sedanji lastniki ne bi več nikoli vrnili!

GASILCI

130 let delovanja in poslanstva gasilskega društva Murska Sobota

Geza Grabar

Murskosoboški gasilci, najdlje organizirani med vsemi tovrstnimi društvi v mestni občini, uvrščajo pa se tudi v krog najstarejših tovrstnih društev v regiji (v Prekmurju je tretje najstarejšo) in državi, so svoj jubilej počastili z veličastno slovesnostjo v okviru Soboških dnevov.

Kot se za tovrstne jubileje spodobi, so tudi v Murski Soboti začeli s parado od Kardoševe ulice skozi mestni park, na čelu katere so bili domači pihalni orkester in praporščaki s praporji domačega ter vseh na svečanosti sodelujočih društev. Dogodek, ki so se ga med številnimi gosti in obiskovalci udeležili gasilci iz pobratenega mesta Paraćin v Srbiji, se je potem nadaljeval na osrednjem prireditvenem prostoru pri gradu v parku. Številni govorniki – predsednik društva Ernest Eöryj, župan Anton Štihec, predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren ter slavnostni govornik obrambni minister Aleš Hojs, so izpostavili izjemno humano noto gasilcev, ki je prehajala iz generacije v generacijo ter ki v vsej svoji veličini živi še danes. Gasilci so namreč še zmeraj najpomembnejši, najštevilčnejši in najbolje organiziran člen v sistemu zaščite in reševanja, kar tudi pomeni, da jih ne srečamo samo pri gašenju požarov, pač pa tudi pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter tehničnem reševanju. Kako pomembni za opravljanje številnih nalog so tudi naši gasilci, na katere so župan ter gotovo tudi meščani in občani zelo ponosni, pove število njihovih intervencij. Vsako leto namreč v povprečju opravijo kar 110 posredovanj, njihovo število oziroma delokrog pa se zaradi hitrega tehnološko tehničnega razvoja povečuje. Tudi zato jim bo mestna občina po svo-

| julij 2012

jih zmožnostih še naprej trdno stala ob strani. Ob tej priložnosti jim je župan izročil posebno občinsko priznanje. Minister Hojs je poudaril, da imajo zasluge za to, da je ta del Slovenije ostal slovenski, tudi gasilci, katerih aktivnosti so zahvaljujoč močnemu domoljubju potekale v slovenskem jeziku celo v času, ko ta jezik ni smel biti uradni v poveljevanju. Sicer pa je minister poudaril, da ima regija z več kot 240 prostovoljnimi gasilskimi društvi med vsemi slovenskimi regijami najbolj prepredeno mrežo gasilstva, kar je veliko bogastvo, a po drugi strani hkrati veliko finančno breme. Kot je razvidno iz priložnostnega biltena, ki so ga izdali ob jubileju, je danes operativna enota Gasilskega društva Murska Sobota osrednja v mestni občini in ena od štirih, ki ima status enote širšega pomena za reševanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po kategorizaciji krovne zveze je društvo pete kategorije, v njegovem okviru pa deluje tudi potapljaška enota za reševanja na in iz vode. Za lažje premagovanje finančnega bremena pri financiranju operativnega

poklicnega jedra, ki šteje osem članov in tvori stalno pripravljenost ter izvaja glavnino intervencij, v društvu deluje tudi servisna delavnica za vzdrževanje gasilske opreme oziroma tehnike. Ob izdatni pomoči lokalne skupnosti, ki ima za gasilstvo velik posluh, je danes murskosoboško društvo opremljeno z vso potrebno gasilsko tehniko. Kot jara kača se že več let vlečejo goreča prizadevanja za zamenjavo oziroma nakup nove hidravlične gasilske avtolestve za reševanje iz višin. V sodelovanju z upravo mestne občine in občinskim štabom Civilne zaščite je društvo doslej pristopilo k več projektom za pridobitev evropskih sredstev za uresničitev tega projekta, tudi v okviru čezmejnega sodelovanja s sosednjo Madžarsko. Vrednost avtolestve namreč znaša blizu milijona evrov. Ob jubileju je društvo številnim članom in posameznikom, organizacijam ter inštitucijam izročilo priznanja in zahvale. S strani Gasilske zveze Slovenije in Civilne zaščite Republike Slovenije je društvo ob 130-letnici prejelo najvišji priznanji. Odlikovani so bili tudi številni 44

člani društva. Plakete in značke gasilskega veterana so dobili Ernest Eöry, Jože Žižek, Milan Vertot in Jože Gomboši; odlikovanje za posebne zasluge so izročili poveljniku društva Antonu Gombocu. Odlikovanje plamenice GZS so prejeli: Štefan Novak, Drago Tanacek, Milan Vertot, Štefan Koren in Dušan Jureš (I. stopnje); Anton Luk, Drago Zrim, Janez Kerčmar, Anton Camplin, Jože Žižek, Branko Kolmanič in Stanko Ficko (II. stopnje) ter Štefan Felkar (III. stopnje). Odlikovanje GZS I. stopnje je dobil Jože Gomboši, II. stopnje Štefan Klemenčič, Franc Potočnik in Franc Vučak, III. stopnje pa Franc Cipot, Ludvik Merica in Janez Škraban. Članom so izročili tudi značke za dolgoletno delo v gasilski organizaciji. Najvišje, za 60 let, so prejeli Gizela Števančec, Ernest Eöry, Štefan Novak, Janez Škraban in Emerik Hanc; za 50 let pa Štefan Dervarič in Jože Obal.

GASILCI

Občinsko gasilsko tekmovanje na Pušči

Geza Grabar

To je bilo prvo takšno tekmovanje v slovenskem romskem kraju. Tudi pred leti ustanovljeno PGD Pušča je edino tovrstno društvo slovenskih Romov.

Pred leti ustanovljeno gasilsko društvo na Pušči je pred dvema letoma s formirano operativno desetino, ekipo mladih in drugimi podpornimi člani ter z opremljanjem in strokovnim usposabljanjem uradno zaživelo, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo na Pušči pri Murski Soboti pripravili prvo gasilsko tekmovanje. Gasilska zveza mestne občine se je odločila, da se bo to zgodilo letos. Na novem nogometnem igrišču, kjer so bili po mnenju vseh nastopajočih kljub muhastemu vremenu enkratni pogoji za tekmovanje, se je sredi junija v osmih starostnih skupinah pomerilo kar 30 ekip iz vseh trinajstih gasilskih društev, ki delujejo v mestni občini in so vključena v gasilsko zvezo. Po ustaljenem programu so se najmlajši merili v vaji z vedrovko in razvrščanju, mladinci, člani in članice v vaji z motorno brizgalno, vezanju vozlov in razvrščanju ter veterani v vaji s hidrantom in raznoterosti. Po ustaljeni praksi so imela tudi na letošnjem tekmovanju največ enot društva iz Černelavcev (kar pet) in

| julij 2012

Rakičana ter Markišavcev (štiri), po tri pa društvi iz Kroga in Veščice ter po dve društva iz Kupšincev, Nemčavcev in Polane. Med mladimi so največ uspeha imeli Černelavci, ki so zmagali pri pionirkah, drugi je bil Rakičan in tretji pionirji iz Kupšincev. V konkurenci mladincev so nastopili le Černelavci, v konkurenci mladink pa Rakičan. V osrednji članski konkurenci (člani A) je med slavila enota GD Murska Sobota, druga je bila Polana, tretji Bakovci. Sledijo Černelavci 1, Rakičan 2, Krog, Markišavci, Veščica 1, Nemčavci, Satahovci, Rakičan 1, Pušča in Veščica 2. Pri članih B so prepričljivo slavili Markišavci, ki bi v morebitni absolutni članski razvrstitvi (člani A in B skupaj) za vsega 0,13 točke zaostali za Mursko Soboto. Druga med člani B je bila enota PGD Kupšinci, tretja Kroga in četrta industrijska gasilska enota tovarne Mura. Pri članicah A je bila Veščica pred Polano, pri članicah B pa Markišavci pred Černelavci. Pri veteranih je zmagal Krog 45

pred Markišavci, Nemčavci in Černelavci. S potekom tekmovanja in operativno pripravljenostjo vseh enot sta bila zadovoljna predsednik GZ MO Štefan Barbarič in poveljnik zveze Franc Olaj, ki nista skoparila z pohvalami na račun gostiteljev PGD Pušča.

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. avgusta 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:

PROKURIST, REVIZORKA, OTAR, GAIL, MOL, KENTA, IR, ORLI, OLIMPIJSKA, RDEČOST, TUN, OBRENOVAC, NČ, IR, RD, SLANO JEZERO, SKOČIR, MENAŠE, SPISEK, MALI, AD, KN, KT, OTTO BARIĆ, KIT, JAKAC, TKON, ČEDAD, VESLO, GAMAL, ANAN, OPANKAR, OLE, LOT, SLA, TENERIFČAN, KSENOFOBIJA, IVANIČ, ATRIJ, KILT, NAKANA.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:

Izdajateljski odbor: Iztok Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, Goran

Helena Vuk, Zvezna 4, 9000 Murska Sobota.

Miloševič, Jasmina Opec, Cvetka Škafar, Jožica Viher Naslovnica: Festival Soboški dnevi 2012, Tadej Kirinčič

Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19

| julij 2012

46

Sprejem za najboljše učence v Mestni občini Murska Sobota V letošnjem letu je priznanje prejelo osemnajst učencev iz Osnovne šole I, dvanajst iz Osnovne šole II, trinajst iz Osnovne šole III, trije učenci iz Osnovne šole IV, dva učenca iz Osnovne šole Bakovci ter štirje učenci iz Glasbene šole Murska Sobota. Po sprejemu, ki je potekal v Party Maxu, so se nagrajeni učenci pomerili še v bowlingu.

Osnovna šola I

Osnovna šola II

Osnovna šola III

Osnovna šola IV

Osnovna šola Bakovci

Glasbena šola Murska Sobota

Foto: Tadej Kirinčič

Župan Anton Štihec je tudi letos podelil priznanja in knjižne nagrade najboljšim učenkam in učencem osnovnih šol v občini ter Glasbene šole Murska Sobota, ki v letošnjem letu zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje. Poleg županovega priznanja so dijaki prejeli knjigo »Svetloba v srcu« avtorice Karoline Kolmanič, ki je vsakemu učencu v knjigo napisala osebno posvetilo.

| julij 2012

47

PRIREDITVE IN KONCERTI 28. junij do 8. septembra

FESTIVAL SOBOŠKO POLETJE 2012 GLASBENO ZRCALO SVETA

od 30. 6. 2012 do 2. 9. 2012 ob 10.00

FESTIVAL MOJE MESTO za najmlajše in mlade

četrtek, 26. 7. 2012 ob 21.00

Koncert: TAMARA OBROVAC&TRANSHISTRIA ENSEMBLE (HR,SLO,I)

petek, 27. 7. 2012 ob 21.00

Koncet: KATICE(SLO) in ISTRANBUL(SLO)

sobota, 28. 7. 2012 ob 10.00

Čarobno gledališče Saltimbanko KABARET GOSPODA LAUREALA

sobota, 28. 7. 2012 ob 20.00

DRŽAVNI VOLŽSKI NARODNI ZBOR MILOSLAVOVA (RUS)

nedelja, 29. 7. 2012 ob 10.00

ŽONGLERSKA USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU

četrtek, 2. 8. 2012 ob 20.00

Koncert: KÁLM ÁN BALOGH & MIKLÓS LUKÁCS (H)

petek, 3. 8. 2012 ob 20.00

Koncet: FRANK YAMMA (AUS)

sobota, 4. 8. 2012 ob 10.00

»SI VÜPAŠ?« glasbena prireditev za mlade z Moiro

nedelja, 5. 8. 2012 ob 10.00

LUTKOVNA USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU

četrtek, 9. 8. 2012 ob 20.00

Koncert: ŠUKAR (SLO)

petek, 10. 8. 2012 ob 20.00

SKUPINA RUSKI KOZAKI (RUS)

sobota, 11. 8. 2012 ob 10.00

Brata Grimm: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV

nedelja, 12. 8. 2012 ob 10.00

USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU »MOJE ČISTO MESTO«

četrtek, 16. 8. 2012 ob 20.00

Koncert: MIHAEL GYŐREK KVINTET (SLO,H,ZDA,A)

petek, 17. 8. 2012 ob 20.00

Koncert: FAKE ORCHESTRA (SLO) & JOSEPH RAKOTORAHALAHY (RM)

sobota, 18. 8. 2012 ob 10.00

KAKO SE KUHA PRAVLJICA O RDEČI KAPICI?

nedelja, 19. 8. 2012 ob 10.00

ETNO USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU

četrtek, 23. 8. 2012 ob 20.00

KLARISA JOVANOVIČ & DELLA SE GODBA – PESMI MEDITERANA (SLO)

Trg kulture-mestni park Murska Sobota Grajsko dvorišče Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Trgu kulture Murska Sobota Grajska dvorišče Murska Sobota Mestni park Murska Sobota Grajsko dvorišče Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Mestni park Murska Sobota Grajsko dvorišče Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Mestni park Murska Sobota Grajsko dvorišče Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Mestni park Murska Sobota Grajsko dvorišče Murska Sobota

petek, 24. 8. 2012 – sobota 1. 9. 2012 7 FESTIVAL FRONT@SODOBNEGA PLESA

Na več lokacijah v Murski Soboti

petek, 24. 8. 2012 ob 21.00

Koncert: PANERGY STEEL ORCHESTRA (A)

Trg kulture Murska Sobota

sobota, 25. 8. 2012 ob 10.00

SKORAJ NAJBOLJŠI CIRKUS

Trg kulture Murska Sobota

nedelja, 26. 8. 2012 ob 10.00

CIRKUŠKA USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU

četrtek, 30. 8. 2012 ob 21.30

NATURALNA MISTIKA (HR)

petek, 31. 8. 2012 ob 20.00

Koncert: DOROJA & FRIENDS UNPLUGGED (SLO)

sobota, 1. 9. 2012 ob 10.00

Damjana Golavšek: ZAKLADNICA GLASBIL

nedelja, 2. 9. 2012 ob 10.00

MIX ART USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU

četrtek, 6. 9. 2012 ob 20.00

Koncert: MAK (SLO)

petek, 7. 9. 2012 0b 20.00

Koncert: KANDIA KORA SIGN (GQ, SLO, MK)

sobota, 8. 9. 2012 0b 19.00 sobota, 8. 9. 2012 ob 20.00

ZaZUMBAJMO POLETJE MUZIKAL »MY FAIR LADY« (SLO)

sobota, 15. 9. 2012 ob 20.00

MURSKE BALADE IN ROMANCE

Mestni park Murska Sobota Grajsko dvorišče Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Mestni park Murska Sobota Grajsko dvorišče Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Grajsko dvorišče Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota

RAZSTAVE razstava bo na ogled do avgusta

Razstava del: JOŽETA DENKA

razstava bo na ogled do konca leta 2012

POULIČNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ iz kabineta umetniškega fotografa JOŽETA KOLOŠE-KOLOŠA

razstava bo na ogled do avgusta

razstava: HIŠA MINERALOV VELENJE

Pomurski muzej Murska Sobota

na ogled do konca leta 2012

EPK 2012: MURA ODPRTO zbrani izdelki konfekcijske industrije v celovitem kontekstu modnega in grafičnega oblikovanja

Pomurski muzej Murska Sobota

četrtek, 19. 7. 2012-19. 9. 2012 otvoritev 19. 7. 2012 ob 19.00

Razstava: NAKLJUČJA II

Prodajna galerija Robin Murska Sobota Murska Sobota (center mesta)

Galerija Murska Sobota

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net


Soboške novine