Issuu on Google+

17. marec 2014 | številka 130

13 Mojstrice literarnega ustvarjanja

17 Tomaž Cör

23 Kresniček zasijal v Murski

15 Eko točka v Murski Soboti

20 Uspešne in ustvarjalne

31 Trenerju se kolca po starih

21 Mestne četrti so se zbrale

33 V Veliki Polani podelili priznanja

s prve osnovne šole

16 Društvo paraplegikov prineslo pesem, toplino in ples

– pojoči Bakovčan Pomurke kmalu združene ob dnevu žena

Soboti časih

in nagrade


Foto: Tadej Kirinčič

Pustovanje v Murski Soboti je obiskala množica, v kateri so prevladovali otroci.


ŽUPANOV KOTIČEK

Nove prometne ureditve v jugovzhodnem delu Murske Sobote

bo v tem delu imela tri vozne pasove, ob straneh pa nekoliko višje tudi hodnike za pešce in kolesarsko stezo.

Elektrifikacija železniške proge med Pragerskim in Hodošem je eden največjih infrastrukturnih projektov v državi in zgodovini murskosoboške občine (vrednost projekta je 460 milijonov evrov).

Ker gre za večji poseg v prostor, bo med gradnjo promet oviran. V različnih fazah gradnje so predvideni tudi obvozi. V prvi fazi bo obvoz urejen s Panonske ulice na Industrijsko, nato bo promet tekel proti črpalki Petrol po novem (začasnem) nivojskem križanju z železniško progo in naprej do sedanjega uvoza na črpalko na vzhodni strani (prek objekta Lesnine). Nov podvoz bo nekoliko odmaknjen v severni smeri od objekta Lesnine in pokopališča. Ker bo zaradi gradnje podvoza promet oviran na najbolj prometni vpadnici v mesto, naprošam vse, da ostanemo strpni, saj je cilj projekta izboljšati prometno situacijo za naslednjih nekaj desetletij. Tako bomo v letu 2015 v Murski Soboti že imeli tri podvoze pod železniško progo (Lendavska ulica in podvoz ob Lendavi, ki sta že izgrajena, in nov podvoz na Panonski ulici). Z nadaljevanjem izgradnje južne obvoznice bo (prav tako leta 2015) zgrajen še nadvoz (cesta čez železniško progo). Ponovljen razpis za nadaljevanje gradnje južne obvoznice se je zaključil 28. februarja, vendar o tem prav tako velikem, a drugem infrastrukturnem projektu v naši občini mogoče drugič.

Ob njegovem uresničevanju tudi naša občina počasi spreminja podobo ob železniški progi, kjer nastajajo protihrupne pregrade, nosilni stebri za električne napeljave, energetski objekti ipd. Predvidena je tudi obnova železniške postaje in v njenem okviru nov peron, nova nadstreška na obstoječem in novem peronu, povezava peronov z obstoječim podhodom za pešce in kolesarje ter rekonstrukcija same zgradbe železniške postaje. Najopaznejši novosti bosta nivojsko križanje Panonske ulice z železniško progo s podvozom (cesta bo speljana pod železniško progo) in križanje z železniško progo na območju podaljška Trstenjakove do Čopove ulice (nov podhod za pešce in kolesarje). Po novem bo glavni vhod na pokopališče z južne strani, kjer je tudi nova zgradba poslovilnega objekta s šestimi mrliškimi vežicami. Dostop na pokopališče s severne strani ostaja, vendar bo čez čas urejen po novem stopnišču z območja novega podvoza Panonske ulice pod železniško progo. Sedanje križišče Industrijske ulice s Panonsko ulico bo rekonstruirano v enopasovno krožišče, ki bo nekoliko zamaknjeno v smeri tovarne Mura in bo nekoliko nižje, kot je križišče danes.

Vaš župan

Na drugi strani železniške proge bodo Petrolovo črpalko, kot so že večino objektov ob podvozu, porušili. Današnje semaforizirano križišče Cankarjeve, Bakovske, Panonske in Gregorčičeve ulice bo rekonstruirano v t. i. spiralno krožišče z voznima pasovoma v krožišču in iz dveh smeri tudi z dodatnim »obvoznim« pasom na vhodih v krožišče. Če bomo torej želeli zaviti iz podvoza pod železniško progo na Gregorčičevo ulico (smer V–S), nam ne bo treba zaviti v novo krožišče, ampak nas bo dodatni pas ob njem vodil neposredno v to smer. Enako bo urejen »obvozni« pas, če bomo želeli zaviti z Bakovske ulice na Panonsko – v podvoz (smer J–V). Na celotnem območju med novima krožiščema bo izveden t. i. keson, saj je večji del podvoza že v območju podtalnice. Cesta, ki bo speljana pod železniško progo, |

3

marec 2014


Kdo v mestnem svetu je ZA trajnostni razvoj in kdo PROTI pretiranemu zadolževanju Na 23. seji mestnega sveta velika večina svetnic in svetnikov (9 za in 15 proti) ni podprla predloga proračuna za leto 2014, kar je sprožilo žolčni komentar aktualnega župana ter neupravičeno poimensko blatenje svetnic in svetnikov v tem glasilu. Zaradi objektivnega obveščanja javnosti se čutimo dolžne pojasniti razloge, ki so nas vodili k takemu glasovanju.

Že v prvi obravnavi proračuna, v katerem je župan predlagal dva milijona evrov zadolževanja, je velika večina v mestnem svetu glasovala za predlog, da se zadolževanje omeji na 800.000 evrov. Odločitev je temeljila na realni oceni zmožnosti vzdržnega zadolževanja občine. Realizacija kapitalskih prihodkov v zadnjem mandatu Antona Štihca in trenutno splošno ekonomsko stanje jasno kažeta, da je načrtovano povečanje kapitalskih prihodkov v primerjavi s prejšnjim letom za 3522 odstotkov močno pretirano. Zato grozi velika nevarnost, da bi začete projekte morali zaradi nerealiziranih

predlaganega projekta, temveč so župana le zavezovali, da mestnemu svetu in javnosti pred začetkom podpisa pogodbe o izvedbi del predloži finančno konstrukcijo z dokazi o dejansko zagotovljenih virih financiranja. Prepričani smo, da mora župan pripraviti predlog proračuna na podlagi trdnih predpostavk, zato amandma, ki ga zavezuje k spoštovanju njegovega lastnega predloga, ne more biti označen kot nagajanje. Županovi žolčni odzivi in blatenje »neposlušnih« svetnikov so le dokaz, da ni iskren in da ni bilo v njegovem namenu, da bi se držal lastnega predloga proračuna.

kapitalskih prihodkov v rebalansu proračuna pokriti z dragimi dolgoročnimi krediti, ki jih bodo odplačevali še naši otroci. Vsa tovrstna utemeljena opozorila in pozive k iskanju realnih virov financiranja župan redno zavrača kot nagajanja mestnega sveta, čeprav so izraženi z veliko večino. Kljub opozorilom in predlogom mestnega sveta je župan v drugi obravnavi proračuna predlagal še bolj napihnjene postavke na prihodkovni strani. V tem predlogu je bila očitna namera po prikritem velikem in nevarnem zadolževanju občine, zato je mestni svet z veliko večino želel z vloženimi amandmaji zaščititi občino pred finančnim polomom. Nihče v mestnem svetu, zlasti pa ne občanke in občani, si ne želi, da bi se ponovile megalomanske investicije, kot so TEŠ 6, Stožice, mariborski radarji in podobne, pri katerih so se stroški izvedbe med gradnjo nerazumno višali in naj bi javni denar domnevno odtekal tudi v številne zasebne žepe.

Anton Štihec amandmajev, ki so bili vloženi skladno s poslovnikom in na način, ki je bil vsa leta stalna praksa, ni želel dati na glasovanje. S tem je nedvoumno dokazal, da je zlorabil poslovnik, kajti takemu vlaganju amandmajev pred tem ni nikoli nasprotoval. Hkrati je dokazal, da je želel svetnike zavesti, kajti želel je preprečiti nadzor izvajanja lastnega predloga proračuna. Takega ravnanja župana velika večina v mestnem svetu, kljub njegovim velikim pritiskom, v želji, da bi ohranili finančno stabilnost občine, ni mogla sprejeti.

Vloženi amandmaji niso ukinjali prav nobenega

Javnost je treba seznaniti, da je Mestna občina Murska Sobota trenutno zadolžena za pribl. šest milijonov evrov. Krediti so večinoma najeti za petnajst let z enoletnim moratorijem na odplačevanje glavnice. Tovrsten način najemanja kreditov le prikriva pasti |

marec 2014

4

zadolževanja. Občina si je s spretnim izigravanjem zakonskih določil zagotovila še nekaj prostora za zadolževanje, a zamolčala, da vsaj deset let ne bo mogoče najemati večjih investicijskih kreditov. To lahko opišemo s prispodobo nespametnega gospodarja, ki zakolje kravo in priredi bogato gostijo, namesto da bi se hranil z njenim mlekom dolga leta. Pozabiti ne smemo niti dejstva, da ob morebitni blokadi občinskega proračuna upniki pred prodajo občinskih stanovanj in drugega premoženja niti ne pomislijo. To smo lahko videli prek kratkim v eni izmed goričkih občin. Še huje, pretirano zadolževanje je lahko tudi hudo nevarno. To potrjuje svež primer občine, ki ni imela sredstev za čiščenje cest, zaradi česar se je na poledeneli cesti prevrnil avtobus. Zato se moramo pokriti toliko, kolikor je odeja dolga. To modrost je treba upoštevati ter odločati odgovorno in preudarno. Svetniki smo PROTI pretiranemu zadolževanju in ZA trajnostni razvoj! (navedeni po abecednem redu): Marija Bačič, Dušan Bencik, Robert Celec, Marjan Gujt, Nataša Horvat, Zoran Kos, Marko Martinuzzi, Goran Miloševič, Brigita Perhavec, Jolanda Prelec Lainščak, Darko Rudaš, Davor Škorjanec, Mitja Slavinec, Iztok Zrinski Tekst je bil objavljen v skladu s 26. členom Zakona o medijih, ki zagotavlja pravico do popravka ali odgovora.


MESTNI SVET

Proračun na 24. seji potrjen v prvi obravnavi

Osrednja tema februarske seje je bil proračun za leto 2014, ki so ga mestni svetniki z nekaj amandmaji tudi sprejeli.

Mestni svetniki so se v ponedeljek, 17. februarja 2014, sestali drugič v letu in 24. v tem mandatu. Pred njimi je bilo razmeroma malo, le sedem točk dnevnega reda, pri čemer so uvodoma ugotovili sklepčnost in določili dnevni red, nato pa potrdili zapisnik 23. redne seje. Predlog proračuna za leto 2014 v prvi obravnavi je mestnim svetnikom obrazložil Slavko Domjan iz občinske službe za proračun in finance. Člani mestnega sveta so proračun sicer prvič obravnavali že 23. decembra lani, v

drugi obravnavi pa 30. januarja letos, a ga takrat niso potrdili. Kot vzrok je Domjan navedel dva vložena amandmaja oz. postopka vložitve, ki sta posegala v preostali del proračuna in narekovala določene postopke pri izvajanju proračuna. Nesprejetje v drugi obravnavi je pomenilo, da se postopek sprejemanja vrne v prvo obravnavo. A ker na višino odhodkov in prihodkov ni bilo vloženega nobenega amandmaja, občinska uprava ni pripravila novega gradiva, upoštevala je le spremembo pri postavki razvojnega programa.

mu muzeju Murska Sobota sredstva povečajo za 2500 evrov, kar predstavlja petodstotni delež lastnega financiranja odobrenega projekta »Meščansko življenje v Čakovcu in Murski Soboti na prelomu 19. in 20. stoletja« celotne vrednosti 50.000 evrov, ki ga bo sofinanciral tudi evropski sklad Slovenija-Hrvaška. Prav tako so predlagali, da sredstva povečajo Zavodu za kulturo, turizem in šport, in sicer za 5000 evrov zaradi zaposlitve delavke v Turistično-informativnem centru, saj se trenutni zaposleni delovno razmerje izteče konec maja. Tudi Centru za socialno delo bi odbor za družbene dejavnosti namenil več denarja, 7000 evrov bi šlo za izplačilo plačnih nesoraz-

TIC z redno zaposlitvijo Odbor za družbene dejavnosti je predlagal, da se Pomurske-

Špela Horvat

merij za zaposlene v okviru izvajanja storitve pomoči družini na domu. Predloženi amandmaji že videni Svoje predloge k proračunu so predstavile svetniške skupine. Goran Miloševič iz SD je enako kot na pretekli seji pri sprejemanju proračuna v drugi obravnavi tudi sedaj skupaj s sopodpisniki vložil amandma, s katerim lahko župan sklene pogodbo za izvedbo del pri posamezni investiciji ali projektu, ki presega 200.000 evrov, šele ko mestnemu svetu predloži v potrditev celotno finančno konstrukcijo s podpisanimi pogodbami o zagotovljenih virih sredstev za izvedbo. Kot je dejal Miloševič, so |

5

marec 2014


MESTNI SVET

razlogi za dopolnitev enaki kot na zadnji seji, tj. da sredstva za t. i. zapiranje proračuna niso zagotovljena, pri tem pa dodal: »Zavedamo se tega, kar je župan povedal že na zadnji seji, da namreč taka določila zahteva že druga zakonodaja. Temu ne moremo oporekati, z izjavo se lahko samo strinjamo. Pa vendar ne vidimo ovire, zakaj ne bi to bilo zapisano še v odloku.« Marjan Gujt je v imenu svetniške skupine LDS dejal, da prihodkovna stran proračuna vključuje stvari, v katerih realizacijo ne verjamejo, to pa naj bi potrjevala slaba realizacija v zadnjih nekaj letih. Po njegovem prepričanju je treba izvajanje proračuna budno nadzirati, da bi se izognili povečevanju zadolženosti. Tako je tudi Gujt ponovno vložil amandma z zadnje seje, ki županu omejuje prerazporejanje sredstev v posebnem delu proračuna, pri čemer lahko izvaja le prerazporeditve med proračunskimi področji proračunske porabe, glavnimi

programi, proračunskimi postavkami in konti za zneske, omejene do višine 4000 evrov, o vseh preostalih prerazporeditvah pa po predlogu župana s posebnim sklepom odloča mestni svet.

obveznosti. Ob tem se je dotaknil še izglasovanega sklepa z zadnje seje, ki predvideva omejevanje pravic pri spreminjanju načrta razvojnih programov, ki so jih sveti krajevnih skupnosti že sprejeli. »Kako lahko tisti člani mestnega sveta, ki niste v teh svetih krajevne skupnosti, potem odločate? Menim, da gre za kršenje pravic svetov krajevnih skupnosti in tudi predsednikov krajevnih skupnosti,« je v nagovoru kolegom svetnikom dejal Šooš. Marjan Gujt (LDS) je župana povprašal po tožbi Petrola do občine zaradi odpadnega blata, pri tem pa mu je župan pojasnil, da je zadeva sedaj v rokah višjega sodišča, saj se je občina na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožila. Dušana Bencika (LDS) je zanimalo, o kakšnih zneskih govorimo pri tej tožbi, saj bo to vplivalo tudi na letošnji proračun. Župan natančnega zneska ni znal navesti, je pa znesek ocenil na približno 500.000 evrov.

Športnikom, klubom in društvom 60.000 evrov več Zoran Kos iz LDS je s sopodpisniki vložil sklep o povečanju postavke za letni program športa, in sicer naj bi za 60.000 evrov več sredstev pripadlo športnim klubom in društvom. Župan Anton Štihec je ob tem pripomnil, da je tudi mestna uprava želela zvišati omenjeno postavko, a ne za tako visok znesek. Dezider Šooš iz svetniške skupine Nove Slovenije je kot član sveta zavoda Galerija Murska Sobota opozoril na nezadovoljivo financiranje te ustanove, katere soustanoviteljica je poleg Občine Moravske Toplice tudi Mestna občina Murska Sobota. Slednja svojih obveznosti financiranja za leto 2013 ni poravnala, zato Galerija občino poziva k izpolnitvi

|

marec 2014

6

Svetniki za večji nadzor nad občinskimi projekti Andrej Mešič iz SDS je povedal, da t. i. preoblečenih sklepov ne bo podprl, saj po njegovem škodujejo delu občinske uprave in vsem preostalim akterjem, o predlagani prerazporeditvi 60.000 evrov za šport pa je dejal, da gre vendarle za nekoliko previsok znesek. Dva predloga o spremembah proračuna je predstavil tudi župan, in sicer da se za čistilni material in storitve občinske uprave znesek poveča za 10.000 evrov. Kot je pojasnil, je to posledica novega javnega razpisa, pri katerem je bil tokratni ponudnik za omenjeni znesek dražji od dosedanjega. Zvišala bi se tudi postavka za javno-zasebna partnerstva s 500 na 20.000 evrov, povišana sredstva pa bodo služila za najem dodatne zunanje strokovne, tudi odvetniške pomoči pri izvedbi projekta širitve daljinskega omrežja. Sledil je dvajsetminutni odmor, da bi se mestni svetniki lahko pobliže seznanili s predstavljenimi amandmaji, po odmoru pa so nadaljevali s tretjo točko dnevnega reda, tj. proračunom za leto 2014. Predlog o povečanju sredstev Pomurskemu muzeju in Centru za socialno delo so svetniki odobrili, prav tako so potrdili financiranje zaposlitve v TIC-u, čeprav je župan mnenja, da bi sredstva za zaposlitve lahko našli znotraj Zavoda za kulturo, turizem in šport, v skrajnem primeru pa bi lahko delavca zaposlili tudi prek javnih del. Svetniki so predlog svetniške skupine SD o prepovedi županu, da sklepa pogodbe za izvedbo del pri projektih nad 200.000


MESTNI SVET

evrov brez predhodne potrditve mestnega sveta, sprejeli. Župan Anton Štihec je ob tem pojasnil, da omenjenega sklepa ne bo mogoče izvesti, saj se mestna uprava trenutno ukvarja z desetimi projekti, ki so vrednosti nad 200.000 evrov, med njimi tudi z izgradnjo vrtca Gozdiček in s projektom »Rešujmo skupaj«. Kot je pojasnil, za slednjega predvidevajo tudi financiranje iz evropskih sredstev, zato finančna struktura še ni zaključena, s predlaganim odlokom pa ne bodo smeli izvesti niti delov projekta, za katere so sredstva že zagotovljena. »Ta projekt (Rešujmo skupaj, op. a.) lahko že sedaj izbrišemo, saj vseh sredstev trenutno še nimamo zagotovljenih,« je povedal župan, ki bo tako primoran zaustaviti tudi projekt mestnega avtobusa Sobočanec 2, katerega financiranje sloni na razpisih, ki bodo objavljeni med letom. »Razumem vašo skrb, da občina ne bi prevzemala finančnih obveznosti, ki jih ne bi mogla pokriti, ampak občina prevzema le obveznosti, predvidene v proračunu, proračun pa sprejema mestni svet,« je svoje nestrinjanje s predlaganim amandmajem izrazil župan. Predlog SD je bil sprejet in bo do druge obravnave vključen v predlog odloka o proračunu. Proračun tudi kot celota v prvi obravnavi sprejet Župan je povedal, da povečanju sredstev za program športa ne nasprotuje, vendar je težko popolnoma ukiniti postavko za kipe in spomenike, saj je treba plačati že dobavljene stvari,

preostalih 50.000 evrov pa bi v proračunu lahko poiskali v sodelovanju z občinsko upravo. Mestni svetniki so povišanje postavke za letni program športa v višini 60.000 evrov na pobudo Zorana Kosa in sopodpisnikov sprejeli, prav tako so podprli predlog Marjana Gujta o omejitvi županu pri prerazporejanju sredstev na 4000 evrov in oba predloga za spremembo postavk proračuna, ki ju je predlagal župan. Na koncu so mestni svetniki proračun v prvi obravnavi potrdili.

vodil Mestne občine Murska Sobota je zagotavljanje čim bolj ugodnih razmer za vsestransko dobrobit občank in občanov, kar uresničuje z ustvarjanjem pogojev, v katerih imajo, ob upoštevanju in spoštovanju različnosti, vsi enake možnosti dostopa do skupnih dobrin ter možnosti kakovostnega bivanja in udeležbe v družbenem življenju občine. Pri tem je prav posebna skrb namenjena občankam in občanom, ki bi zaradi različnih življenjskih okoliščin utegnili biti prikrajšani.« Kot izhaja iz poročila, akcijski načrt še ni v celoti realiziran, zato zastavljeni cilji še niso v celoti uresničeni. Vendar na mestni občini ugotavljajo, da so uresničene tudi dodatne nepredvidene aktivnosti, ki jih je Mestna občina Murska Sobota v tem času izvedla. Kljub temu dodajajo, da prizadevanja za neodvisno življenje invalidov ne morejo biti časovno določena, ampak mora biti naloga občine, da v okviru svojega delovanja tej proble-

Delo na področju invalidov ne more biti časovno določeno Nadalje so se izvoljeni predstavniki občank in občanov seznanili s poročilom o izvajanju akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v mestni občini za leto 2013. Občina se je namreč septembra 2010 vključila v projekt »Občina po meri invalidov«, katerega nosilec je Zveza invalidov Slovenije. V soglasju je župan mestne občine zapisal: »Eno temeljnih

matiki stalno posveča znaten del pozornosti. Pomanjkanje indukcijske zanke v knjižnici Branko Gornjec, predsednik sveta za invalide, je povedal, da ima v svojem dolgoletnem prizadevanju za pravice invalidov največ dela z varstvom že uzakonjenih pravic. Pri tem, meni Gornjec, morajo biti invalidi zelo dejavni in morajo opozarjati na morebitne nepravilnosti, da se te začnejo odpravljati. Ob tem je opozoril na povsem konkretne težave, s katerimi se soočajo, od neprimernega oz. oteženega dostopa do nekaterih javnih institucij, pomanjkanja parkirišč za invalide pri murskosoboški bolnišnici in pomanjkanja indukcijske zanke v pokrajinski in študijski knjižnici ter vse do pomanjkanja igral za invalidne otroke. Mestni svetniki so akcijski načrt sprejeli. Med drugim potrdili tudi občinsko volilno komisijo V točki o kadrovskih zadevah so najprej dali pozitivno mnenje k imenovanju Jožice |

7

marec 2014


MESTNI SVET

Lukač za delovno mesto ravnateljice OŠ Bakovci, nato pa so v svet Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota imenovali Marjeto Gomboc, prav tako pa je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja še enkrat pregledala izpolnjevanje pogojev na prejšnji seji izvoljenega urednika Soboških novin ter prišla do sklepa, da je kandidat Tadej Buzeti predložil vsa dokazila in da izpolnjuje vse pogoje iz razpisa, zato je komisija mestnim svetnikom predlagala vnovično potrditev, kar so upoštevali. V občinsko volilno komisijo so za predsednika imenovali Bojana Žuniča, namestnico predsednika Kristino Šooš Trajbarič, članico Alenko Ratisk_kasko_karambol_205x142,5.pdf 1 tnik in za njenega namestni-

Novi Kasko karambol C

so mestni svetniki imenovali dr. Mojco Küplen in Marijo Bačič. Seja se je tudi tokrat zaključila s predlogi in pobudami članov mestnega sveta ter župana.

ka Zvonka Brenčiča, za drugo članico Nino Penhofer in njeno namestnico Metko Obal ter tretjega člana Draga Vigalija in namestnico Tino Zver. V svet zavoda Ljud27.2.2014 15:34:56 ska univerza Murska Sobota

Foto: Kristijan Škrlec

Tudi s starejšim avtomobilom se ne splača voziti na srečo.

za avtomobile starejše od 6 let.

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

@TriglavGroup

Vse bo v redu.

www.triglav.si

|

marec 2014

8


POBUDE IN VPRAŠANJA

Pobude in vprašanja svetnikov smo družbo Kapion d.o.o. v navedenem dopisu tudi zaprosili, da se do dokončne ureditve stvarnopravnih razmerij med lastniki na tem območju vzdrži enostranskih in pravno spornih dejanj, ki bi onemogočala nemoten prehod prej navedenim lastnikom, Mestna občina Murska Sobota pa se bo v okviru svojih zakonskih pristojnosti vključevala kot lokalna skupnost v zaščito že pridobljenih pravic lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov v zgoraj navedenih poslovno-stanovanjskih objektih.

Vprašanja in pobude s 24. redne seje mestnega sveta, ki je bila 17. februarja 2014. Zoran KOS je kot uporabnik trim steze v Fazaneriji opazil, da se posamezniki tam pogosto izživljajo, brcajo v postavljene table in jih tako uničujejo. Kot športnik meni, da lahko ljudje energijo sprostijo na različne načine tudi pri športu. Ljudje, ki trim stezo uporabljajo, so nad poškodovanimi tablami zgroženi. Mestno upravo naproša, da se nastala škoda popravi, ter poziva na vse tiste, ki to škodo povzročajo, da naj premislijo, kaj je prav in kaj ne.

Svetnika je zanimalo, kdaj in na kakšen način bo mestnemu svetu in širši javnosti predstavljen načrt za izgradnjo toplovoda. Želi, da bi bilo ogrevanje v občini čim cenejše in da bi bilo v zraku čim manj delcev PM10. Župan je odgovoril, da bo predstavitev projekta predvidoma pred naslednjo sejo oziroma na naslednji seji mestnega sveta.

Župan Anton Štihec je povedal, da bodo poškodovane table popravili, in se pridružil pozivu. Svetnik je postavil vprašanje, kako daleč je rešitev glede »barikad«, ki jih je posameznik postavil na Kocljevi ulici.

Svetnik je postavil še vprašanje, kako je urejeno optično omrežje v primestnih naseljih oziroma kdaj bodo z njim opremljena vsa primestna naselja.

Župan je povedal, da predvidenega skupnega sestanka še ni bilo. Po županovem mnenju si posameznik prilašča zemljišče in nagaja drugim etažnim lastnikom, ki so prav tako solastniki tega zemljišča.

Župan je povedal, da je bila pred časom z družbo Gratel podpisana pogodba za izgradnjo optičnega omrežja za Mursko Soboto, Černelavce in Rakičan. Ker je v vmesnem času prišlo do stečaja družbe T2, za katero je gradila družba Gratel, v naselju Černelavci družba Gratel svojih obveznosti iz pogodbe še ni izpolnila, v Murski Soboti in Rakičanu pa je omrežje urejeno že skoraj v celoti. Župan je povedal, da so predstavniki Gratela izkazali interes, da bi še nekatera druga naselja povezali z optiko, vendar jim je postavil pogoj, da morajo najprej izpolniti svoje prvotne obveznosti iz pogodbe, prav tako pa je treba skleniti še aneks k pogodbi zaradi že izvedenih optičnih povezav v Bakovcih.

Dodatna pojasnila svetniku je pisno dodal še Drago Ružič z oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Družba KAPION d.o.o. iz Murske Sobote je dne 22. 1. 2014 na Mestno občino Murska Sobota naslovila vlogo, v kateri je navedla, da na njenem parkirišču za objektom na Kocljevi ul. 16 prihaja do nepooblaščenega parkiranja, zato nameravajo postaviti zapornico, ki bo omejevala dostop. Preostalim uporabnikom so predlagali tri rešitve. Ker prek navedenega zemljišča poteka tudi dostop do objektov na Kocljevi ul. 16, 14, 14/b, 14/e, 14/g, 12, 12/a, 12/b, 12/c in 12/d, smo še istega dne organizirali sestanek s predstavnikoma upravljavcev navedenih objektov, družb FISA d.o.o. in Komunala d.o.o., na katerem je bilo dogovorjeno, da se družbo Kapion d.o.o. pisno obvesti, da je edina mogoča rešitev namestitev ustrezne elektronike v zapornici, ki bo omogočila nemoten prehod dosedanjim uporabnikom oz. lastnikom stanovanj in poslovnih prostorov v teh poslovno-stanovanjskih objektih. Z dopisom z dne 23. 1. 2014 smo družbo Kapion d.o.o. obvestili, da naj v sodelovanju z upravljavcema objektov zadevo tehnično uredijo tako, da bo omogočen nemoten prehod mimo njihove zapornice dosedanjim uporabnikom oz. lastnikom stanovanj in poslovnih prostorov do podzemnih garaž, dvorišč in parkirišč, kar je bilo tudi realizirano. Ker pa je predmetno zemljišče, prek katerega poteka dovoz do zgoraj navedenih objektov, z vidika lastništva sporno in je o tem bilo sproženih nekaj sodnih postopkov na murskosoboškem sodišču,

Jožef RECEK je izpostavil naslednjo problematiko: v letu 2012 je bila dokončana prva faza izgradnje kolesarske steze med Veščico in Kupšinci, v lanskem letu pa še druga faza med Kupšinci in Vančo vasjo, katere investitor je bila Direkcija Republike Slovenije za ceste. Ob celotni kolesarski stezi je bil izkopan jarek za »odvodnjo« zalednih voda, ki pritečejo z njiv. Opozoril je na problem pri odvajanju vode, do katerega je prišlo ob nedavnih poplavah. Voda je namreč namesto po odvodniku tekla po obcestnem jarku in se ustavljala v Veščici pri Avto centru Andrejek. Tam se je razlila po poljih in povzročila škodo kmetovalcem, zato mestno upravo poziva, da stopi v stik z investitorjem in nadzornim organom ter najde skupno rešitev, da v prihodnje do takih težav ne bi več prihajalo. |

9

marec 2014


POBUDE IN VPRAŠANJA

Župan je povedal, da so ga s problematiko odtekanja vode iz jarkov, ki rešujejo zaledne vode v Kupšincih proti Černelavcem, seznanili gasilci. Prav tako je mestna uprava že opravila ogled na terenu. Župan je pojasnil, da je bil odvodnik zgrajen, preden je bila zgrajena kolesarska steza z novim odvodnikom. Meni, da bi morala biti »odvodnja« tehnično urejena tako, da do takih težav pri odtekanju vode proti Černelavcem ne bi prihajalo. Povedal je, da je uprava s tem seznanjena in bo skupaj z investitorjem zadevo uredila tako, da se prepreči škoda, ki nastaja na zemljiščih.

voz do vrtov.

za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Vsa zemljišča med razbremenilnim kanalom in stavbnimi parcelami na zahodni strani Ulice ob kanalu v Murski Soboti se v katastru vodijo kot zelenice in kot zelene površine se ta zemljišča uporabljajo tudi v naravi. Tak namen je opredeljen tudi s prostorskimi ureditvenimi pogoji, s katerimi se predmetno območje urbanistično ureja, in tudi s predlaganim občinskim prostorskim načrtom, ki bo po sprejetju nadomestil prostorske ureditvene pogoje. Glede na navedeno torej ni predvidena ureditev nove ulice.

Andrej MEŠIČ je povedal, da se je prebivalec Ulice ob kanalu nanj obrnil z vprašanjem, kakšen status ima travna cesta za Ulico ob kanalu, ki poteka vzdolž vrtov. Zanimalo ga je, ali je tukaj predvidena ulica ali pa je ta cesta namenjena izključno za do-

Župan je povedal, da bo po proučitvi zadeve pripravljen pisni odgovor. Dodatna pojasnila je pisno dodal Drago Ružič z oddelka

|

marec 2014

10


AKTUALNO

Odprta vrata Hiše Sadeži družbe

Tokratni dan odprtih vrat hiše Slovenske filantropije v Murski Soboti je v paviljon ob Ulici Štefana Kovača s pogledom na park pritegnil številne obiskovalce.

Brigita Bavčar

Tatjane Fras sta velik aplavz požela še mlada plesalka izraznega plesa in bobnar Zlatko Horvat, tudi priložnostni hišni fotograf. Kako spreten maser je Alojz Ruhitelj, nam je prikazal s svojo »stol masažo«, ki lahko prepreči in lajša bolečine hrbtenice. Očitno je bila zanimiva tudi ustvarjalna

Med njimi so bili varovanci doma starejših iz Beltincev in babice nastopajočih učencev murskosoboške prve osnovne šole ter ob prostovoljcih tudi vabljeni gostje. Ob nagovoru Darka Krajnca in pesmih, ki so jih zapele hišne pevke, ter ob navdušenju nad malimi plesalci mentorice

delavnica, ki je k oblikovanju pritegnila najmlajše obiskovalce, priletnejši pa so se po spremljanju programa z zanimanjem sprehodili po hiši. Foto: Mateja Vernik

Ureditev pločnika in javne razsvetljave ob Mojstrski ulici Investicija zajema ureditev tako potrebnega pločnika ob Mojstrski ulici, ki povezuje Ulico Štefana Kovača in Slomškovo ulico, ter ureditev javne razsvetljave.

Na začetku leta je bila sklenjena pogodba z izbranim izvajalcem G.M.W. d.o.o. iz Turjancev. Pogodbena vrednost del znaša 86.853,71 EUR (z DDV), sama pogodba pa je sklenjena po sistemu »ključ v roke«. Vsa dela po pogodbi morajo biti zaključena do vključno 15. 5. 2014. Projektno dokumentacijo je izdelala družba ZEU Murska Sobota, nadzor nad gradnjo pa vrši Gradbeni inženiring Čarni, ki je bil najugodnejši ponudnik za nadzor.

Ulica bo dobila urejen enostranski pločnik s sodobno, energijsko varčno in z uredbo o svetlobnem onesnaževanju skladno javno razsvetljavo, s čimer bo Mestna občina Murska Sobota izpolnila tudi dolgoletne obljube za izboljšanje varnosti pešcev in drugih udeležencev v prometu, ki to povezavo uporabljajo na poti v šolo, za prevoz na delo ali preprosto ob tej ulici parkirajo na gramozno urejenih parkiriščih brez plačevanja parkirnine. Bogomir Rola, svetovalec za komunalno dejavnost

|

11

marec 2014


AKTUALNO

Priprave na največje gradbišče v mestu

Na križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice ter Panonske z Industrijsko ulico so se začela pripravljalna dela (rušenje obstoječih objektov) pred gradnjo krožišč in zunajnivojskega križanja pod železniško progo.

na območju mestne občine znaša okoli 3,9 milijona. Rok za izvedbo vseh del je 24 mesecev od uvedbe v delo (17. 10. 2013), torej je predvideni rok dokončanja vseh del 17. 10. 2015. Natančnejši terminski načrti posameznih faz so trenutno še v izdelavi, saj je zaporedje del odvisno od več dejavnikov. Izvajalec del SGP Pomgrad je začel s pripravljalnimi deli in porušil nekaj objektov. Do začetka aprila bosta prestavljeni komunalna in energetska infrastruktura, pripravljeno bo tudi vse potrebno za začasno obvozno cesto. V aprilu sta predvidena dokončanje obvozne ceste in vzpostavitev začasnega nivojskega prehoda. Po preusmeritvi prometa na začasni obvoz bodo začeli z izgradnjo podvoza oz. kesona.

Gradnja je del investicije elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge med Pragerskim in Hodošem. Vrednost projekta je 460 milijonov evrov, od tega je 270 milijonov evropskih, investitor pa je Republika Slovenija. Osnovni podatki o projektu Vrednost izgradnje zunajnivojskega križanja na območju Panonske ulice v Murski Soboti znaša pribl. 14,6 milijona evrov (izgradnja podvoza s kesonom in črpališčem ter vse cestne infrastrukture, ureditev tirnih naprav na območju podvoza, krajinska arhitektura, prestavitev komunalne in energetske infrastrukture, ureditev signalnovarnostnih ter telekomunikacijskih naprav). Vrednost vseh preostalih del

Začasni obvoz V prvi fazi bo promet potekal po Industrijski cesti in po obvozni cesti prek začasnega nivojskega prehoda. Obvoz se bo pred bencinsko postajo Petrol priključil nazaj na obstoječo cesto. V drugi fazi bo obvoz potekal po trasi načrtovane južne obvoznice Murske Sobote, nadalje po cesti Plese, Industrijski cesti ter prek začasnega nivojskega prehoda po obvozu za Petrolom do križišča med Cankarjevo, Gregorčičevo in Panonsko ulico. Po zaključku gradbenih del se bo promet preusmeril v podvoz Panonska. Kratek opis del predvidenega projekta Na omenjenem križišču je predvideno spiralno krožno križišče z obvozom voznega pasu za vožnjo v smeri podvoza z naslednjimi priključnimi

|

marec 2014

12

kraki: Cankarjeva ulica – zahodni krak, ki ima predvidene 2 uvozna in 1 izvozni pas, Gregorčičeva ulica – severni krak, ki ima predvidene 2 uvozna in 2 izvozna pasova (1 pas iz krožišča in 1 pas obvoz iz smeri podvoza za smer Center), Panonska ulica – vzhodni krak, ki ima predvidene 2 uvozna in 2 izvozna pasova ter Bakovska cesta – ki ima predvidene 2 uvozna in 1 izvozni pas. Na križišču Panonske in Industrijske ulice je predvideno enopasovno krožno križišče z obvozom voznega pasu za vožnjo v smeri podvoz, ki ga tvorijo: Panonska ulica – zahodni krak, ki ima predvidene 2 uvozna pasova (1 pas v krožišče, 1 pas je obvoz) in 1 izvozni pas, Industrijska ulica – severni krak, ki ima predvidena 1 uvozni in 1 izvozni pas, Panonska ulica – vzhodni krak, ki ima predvidene 1 uvozni in 2 izvozna pasova (1 pas iz krožišča in 1 pas iz smeri podvoza za smer Lipovci). Ob vozišču so predvideni hodniki za pešce širine 2,95 m, ki so na dveh mestih zaradi obstoječe pozidave, ki ni predvidena za rušitev, lokalno zoženi. Na mestih, kjer je pločnik predviden neposredno ob stanovanjskih objektih, se izvede obložni zid. Nada Cvetko Török, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe


AKTUALNO

Mojstrice literarnega ustvarjanja s prve osnovne šole Tri učenke OŠ I Murska Sobota so dokazale, da se v njihovih razmišljanjih skrivajo besede, ki imajo moč in veljavo. Naša devetošolka Megi Tinev je prava mojstrica literarnega ustvarjanja. Njeno mladostno in hkrati zelo udarno razmišljanje nas nehote vklene, da se potopimo v pomenljive besede in jim sledimo skozi celotno zgodbo. A njena zgodba ni nikoli navadna zgodba. Prav vsaka nosi v sebi globoko sporočilo notranje svobode, neumornega in radoživega otroškega sveta, ki je neskončno lep le, če mu odrasli odpiramo vrata tako, kot smo jih dolžni v

svoji pravi etični naravnanosti in ne le zaradi zunanjih koristolovskih vzgibov, ki otroško dušo sivijo in dušijo. Za eno svojih drznih in zelo aktualnih razmišljanj – za čudovito pesem »Borci« – je 7. februarja letos prejela prvo nagrado na literarnem natečaju Frkolinove nagrade 2014 na Osnovni šoli Rače. Razpisala se je na temo »Otroške oči vidijo«. Pesem je objavljena na predzadnji strani te številke Soboških novin. V soboto, 8. februarja, se je učenka Naja Sever udeležila slavnostne podelitve priznanja, ki ga je prejela za literarni natečaj »Ustvarjalni natečaj

2014«, ki ga je razpisala Občina Turnišče. Sedmošolka Zala Bakan pa je prejela nagrado in priznanje na literarnem natečaju »Gradovi Kralja Matjaža 2014«, ki ga je

razpisala Občina Črna na Koroškem. Slavnostna podelitev bo v marcu.

po pouku ter tudi ob sobotah in med počitnicami. Otroku nudi visoko kontinuiteto telesne dejavnosti skozi vse leto in ga na nevsiljiv način popelje v pisan svet športa. Primarno je program namenjen otrokom, ki se zraven osnovnošolskega športa ne udeležujejo drugih dejavnosti v klubih in društvih, sekundarno pa vsem, ki jim je oz. jim še bo šport način življenja. Projekt je zlasti pomemben za otroke v prvem in drugem triletju devetletke, saj so otroci po motoričnih sposobnostih takrat kot gobe za brisanje table, le da te neumorno vpijajo vlago, otroci pa gibalne in motorične informacije.

delovna vnema na športnem in tudi na kognitivnem področju. Tako že v osnovnošolskem izobraževanju povežejo gibanje z znanjem in – kar je najpomembneje – pridobijo delovne navade.

Milena Mohorko in Andreja Ošlaj, učiteljici slovenščine

Otroci v nižjih razredih so kot gobe

V projektu »Zdrav življenjski slog« na OŠ II Murska Sobota so dodatne ure športne vzgoje namenjene izboljšanju gibalnih sposobnosti otrok.

Projekt je najobsežnejši intervencijski projekt na področju športa, ki se izvaja v Sloveniji pod vodstvom Zavoda Planica in ministrstva za šolstvo. Financiran je s strani Evropske unije ter omenjenega ministrstva.

Denis Hofman, profesor športne vzgoje

Na naši šoli projekt izvajamo vseh razredih, vanj pa sta vključeni skoraj dve tretjini učencev. Na igriv in zanimiv način jim predstavljamo športno vadbo, zato jih hitro prevzame

Aktivni tudi v soboto in med počitnicami Strokovno vodena športna dejavnost se odvija vsakodnevno

|

13

marec 2014


AKTUALNO

Dobrodelnost ne pozna meja V Murski Soboti se je 25. februarja odvijal dobrodelni dogodek, ki so ga skupaj z zavodom Korak naprej pripravile nekatere pomurske dobrodelne organizacije.

Zavod za pomoč pri razvoju otrok in mladostnikov ter za uveljavljanje ljubiteljskih fotografov Korak naprej Murska Sobota je socialno podjetje, ki je organiziralo to dobrodelno akcijo na prostem za socialno ogrožene družine, na kateri so podarjali otroško opremo in oblačila. Vabilu so se odzvale tudi druge dobrodelne organizacije, ki so prav tako pomagale pri dogodku.

Aleksandra Grah

Pomoči potrebnim želijo pomagati vsak drugi mesec Socialno podjetje Korak naprej Murska Sobota je bilo ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na področjih zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela, varstva in promocije zdravja, zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja, posredovanja zaposlitve najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, socialne trgovine, kulture in podpornih storitev za socialna podjetja.

vili dobrodelno prireditev, na kateri bi lahko pomoči potrebnim podarili rabljeno otroško opremo in oblačila. Minuli dobrodelni akciji so se polega zavoda Korak naprej pridružili

Organizatorji si prizadevajo, da bi vsak drugi mesec pripra-

Eko točka v Murski Soboti

Geza Grabar

energetsko učinkovitih materialov ali z obnovljivimi energenti. Po podatkih, ki so jih zbrali pri agenciji, v regiji za energente na letni ravni porabimo 174 milijonov evrov, od tega 130 milijonov ali kar 75 odstotkov zneska odpade prav na gospodinjstva.

Lokalna energetska agencija (LEA) za Pomurje je svojo informacijsko točko v zgradbi Pokrajinske in študijske knjižnice (vhod s Trga kulture) odprla, da bi približali možnost sofinanciranja investicij v energetsko obnovo domov, učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov.

Do 50-odstotno subvencioniranje investicij Nova pisarna, imenovana Eko točka, sovpada z objavo državnega razpisa Eko sklada za letošnje leto. Milenko Ziherl, direktor Eko sklada, poziva občane mestne občine ter tudi druge Pomurce in Pomurke, da se najprej seznanijo z razpisi, potem pa z dobro pripravljenimi vlogami za sofinanciranje izkoristijo to možnost. Letos bo iz rednih sredstev razpisa v ta namen na voljo 21 milijonov evrov in še dodatni štirje milijoni iz t. i. podnebnega sklada. Med letom

Za informacije so v pisarni občanom na voljo od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro. Kot je na priložnostni novinarski konferenci dejal direktor LEA Pomurje Bojan Vogrinčič, je prednostna naloga nove pisarne lokalne energetske agencije z matičnim sedežem v Martjancih pri Murski Soboti informiranje in svetovanje kar najširšemu krogu ljudi, ki načrtujejo obnovo individualnih hiš, da bi energijo, v prvi vrsti za ogrevanje, uporabili učinkoviteje: bodisi z vgradnjo

|

marec 2014

še medgeneracijska Hiša Sadeži družbe, Radio Romic, Varna hiša Pomurja, Bumerang sreče in Prodajalna Bacek, ki deluje v sklopu bio trgovine Snopje.

14

naj bi se razpisana sredstva povečala še za nekaj dodatnih milijonov. Eko sklad bo načrtovane investicije v individualne gradnje oziroma bivalne objekte (prijavitelji se jih lotijo tako, da pri izvajalcih zberejo predračune in nato vložijo zahtevek za subvencioniranje investicije; če je prijava uspešna, investicijo izvedejo, odobreno subvencijo pa prejmejo po končani investiciji) sofinanciral v višini do 25 odstotkov. Ta delež bo za občane Mestne občine Murska Sobota zaradi sočasnega koriščenja sredstev iz t. i. podnebnega sklada lahko tudi do enkrat višji (torej kar 50-odstoten), saj je mestna občina po sklepu vlade uvrščena med tistih devet slovenskih občin, ki izvajajo ukrepe za varstvo zraka. Še več: mestna občina je bila prva, ki je s sprejetimi občinskimi odloki izpolnila te pogoje.


AKTUALNO

»Ne smemo dopustiti, da nam vsilijo občutje, da smo sužnji« ljudi, ki nimajo vrednot oz. jih vodijo vrednote pohlepa, moči. »Kakšna je vrednota, da mora trg uravnavati vse, kakšna je vrednota, da se moramo ljudje odpovedati vsemu, kar je v dobro človeka. Tako ne more biti, zato se moramo postaviti za svoje vrednote,« kritično razmišlja. Po njenem mnenju je temeljno to, da si ne pustimo vzeti časa. Če želimo spremembe, potrebujemo namreč prav čas.

Na pustni torek je v murskosoboški knjižnici potekal poseben bralski večer z gosti, ki Prekmurje doživljajo kot posebno, božansko pokrajino, nekateri celo zaljubljeno.

Dogodek, ki ga je povezovala Manca Košir, je bil prvi v nizu t. i. Soboških forumov, na katerih gostje razmišljajo o naši preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, organizira pa jih Soboški TRS. Prvi forum je bil posvečen vrednotam, ki jih je razkrila dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Zbranim je spregovoril tudi prekmurski literat Dušan Šarotar, ki je velik del svojega opusa posvetil priklicovanju izginulega prekmurskega sveta, predstavil pa se je še razvojnik Romeo Varga, ki je govoril o vplivih in posledicah neenakosti. Sveža upokojenka, vendar še vedno aktivna družinska terapevtka, psihologinja in nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki prihaja iz Rakičana, nam je pred začetkom bralskega večera v pogo-

Nekoč je bila hiearhija jasna, danes tega ni Mladim in še zlasti številnim brezposelnim tridesetletnikom svetuje, naj ne obupajo, ampak naj poiščejo nove poti ter ostanejo dejavni in solidarni. Po njenem mnenju je pomembna lastna iniciativa, kajti od neoliberalne Evrope ne gre veliko pričakovati. »Še vedno je svet naš in ne smemo si ga pustiti vzeti. Izobraženi morajo imeti priložnost oditi v svet, a morajo priti nazaj in tukaj nadaljevati,« še poudarja.

voru predstavila svoj pogled na aktualne družbene razmere. Kriza vrednot je v tistih, ki vodijo svet in državo Sogovornica oporeka splošnemu prepričanju, da je v trenutnem družbeno-gospodarskem položaju nastopila tudi kriza vrednot: »Kriza vrednot ni moja kriza in ni kriza vrednot družine. Kriza vrednot je v tistih, ki vodijo svet in državo. Ne smemo dopustiti, da nam jo vsilijo.« Pravi, da verjame v vrednote, kot so dostojanstvo človeka, dostojno življenje za vse ljudi, javno zdravstvo, javno šolstvo. »Težko je živeti v svetu, kjer tisti, ki odločajo o njem, teh vrednot ne spoštujejo, zato se moramo dobro organizirati, kajti tak svet ne more obstati. Zelo globoko verjamem, da svet, za katerega še ne vemo, kakšen bo, moramo soustvariti in si med sabo pomagati pri iskanju dobrih rešitev. Ne smemo dopustiti, da nam vsilijo občutje, da smo sužnji in da vrednot ni.« Kot je dejala, pozna veliko

Čačinovič Vogrinčičeva o stanju v sodobnih družinah pravi: »Danes nihče več ne uboga na besedo kot nekoč. Nekoč je bila hierarhija jasna. Dandanes

Aleksandra Grah

to več ni mogoče, v tem času moraš biti vzor, moraš ustvarjati spremembe in novo tisočletje je spoštovanja otroštva. O otrocih pa ne vemo nič, saj je svet, ki ga ustvarjamo zanje, popolna kopija odraslega sveta. Otroci nimajo prostora. To je katastrofa.« Kot pravi, se podobno dogaja v šolah, kjer otrok ne preživi s svojo pametjo. Poudarja, da so spremembe v šoli odvisne od učitelja, tistega učitelja, ki ga globoko spoštujemo, ki ima ogromno znanja in ki lahko premakne razumevanje tako, da vsakemu otroku pomaga do uspeha. »Najboljši učitelj vsakemu otroku zagotovi, da je šola od vseh. Dobesedno. Vsak otrok lahko napreduje, sicer vsak na svoj način, a to je prihodnost sveta,« je še dejala. Njeno srce pripada Prekmurju Kljub službeni poti, ki je sogovornico vodila iz rojstne Murske Sobote, je ostala trdna prekmurska duša. Prekmurje doživlja zaljubljeno, tukaj je doma, in kot pravi, je nad njim očarana in se vedno rada vrača domov: »Tukaj sta grobova mojih staršev, tukaj je moje srce in tukaj bo tudi ostalo.«

|

15

marec 2014


AKTUALNO

Žensko-moški svet in ena tašča

Ljubiteljska gledališka skupina Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je uprizorila premiero komedije »Žensko-moški svet in ena tašča«, katere scenarist in režiser je Edvard Jakšič.

Na odru grajske gledališke dvorane so na sproščen način predstavili podeželsko okolje in nasmejali povabljene goste. Čeprav je zaradi narave dela,

Jasmina Muhič

Jug, Uroš Raščan, Goran Žižek, Gabrijela Gomboc, Darja Števančec in Nada Kuhar) se odvija v gostilni, kjer se ženski in moški svet v dobri družbi sprostita, natakarica pa postane poslušalka zgodb posameznikov, ki pridejo v gostilno. Na odru moška družba deluje po svojih načelih in popolnoma različno kot ženska, kljub temu da ju vežejo podobnosti in skupni imenovalci. Dogaja-

ki jo imajo zdravstveni delavci, študiranje gledališke predstave velik zalogaj, jim jo je vendarle uspelo postaviti na oder, zdaj pa s predstavo »Žensko-moški svet in ena tašča« vabijo nasmehe na obraze ženskega in moškega dela občinstva. Dogajanje popestri tašča Enourna komedija (igralska zasedba: Simona Kranjec Jaušovec, Daniela Mörec, Maja Vičar, Metod Kozar, Tomaž

Društvo paraplegikov prineslo toplino, pesem in ples Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije se je dan pred dnevom žena, odločilo stanovalcem Centra starejših občanov Murska Sobota popestriti konec tedna. V jedilnici so dopoldne pripravili prijetno pevsko in plesno vzdušje ter poskrbeli za odlično počutje stanovalcev.

Marec, ko se začne tudi topla pomlad, je mesec, ki je namenjen predvsem ženskam, saj v njem praznujemo kar dva praznika. Najprej je to osmi marec, mednarodni dan žensk, ki je posvečen enakopravnosti vseh žensk, 25. marca pa praznujemo še materinski dan, ki

je namenjen predvsem materam. In v ta namen je v Centru starejših občanov Murska Sobota Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije pripravilo predstavitev s programom. Društvo se je predstavilo z izborom pesmi, namenjenim predvsem ženskam in materam, ter s plesnima točkama, ki sta pritegnili obilo pozornosti.

nim programom, ki sem ga snovala s profesorico glasbe Valerijo Šömen,« je ob koncu prireditve za Soboške novine pojasnila Anita Trebše, referentka za socialo, ki se ji zdi osmi marec pomemben predvsem za starejše ljudi. K temu je še dodala, da je ves program sestavila po lastnih izkušnjah in ga povezala s pesmimi. »Nek član mi je predstavil devetletnega sina, ki piše pesmi.

Kdor želi, lahko pleše, tudi na vozičku »Razmišljala sem, da bi bilo prav, če se malo širše predstavimo lokalni skupnosti. Dobra se mi je zdela zamisel, da bi se društvo predstavilo s kultur-

|

marec 2014

16

nje komedije popestri še tašča, ki prikaže pravi diktatorski odnos do zeta. Z liki v gledališki predstavi, ki prikazuje družinsko problematiko povprečne slovenske družine, se lahko poistoveti vsak. Tragični prizori vsakdana so prikazani na humoren način, zato se je občasno toliko lažje pošaliti tudi na lasten račun.

Jasmina Muhič

Ko sem jih prebrala, sem bila prijetno presenečena in jih nemudoma vključila v program,« pojasnjuje Anita Trebše, ki je pokazala, da v društvu znajo tudi dobro plesati. »To sploh ni težko. Kdor želi, lahko pleše, tudi na vozičku. Ob dobrem soplesalcu oziroma soplesalki niti ples ni nemogoč,« je nasmejano zaključila sogovornica in ob prazniku čestitala ženskam.


AKTUALNO

Tomaž Cör – pojoči Bakovčan, ki v Perpetuumu Jazzile edini »guči«

Karlo Vratarič

Ni jih veliko v Sloveniji, ki ne bi vsaj po imenu poznali zbora Perpetuum Jazzile. Zbor obstaja že tri desetletja in je prepoznaven po vsem svetu, v njem pa imamo svojega člana

Obnoreli Slovenijo, zdaj osvajajo svet Njihova »vokalna ekstaza« je že pred časom obnorela Slove-

tuum Jazzile tudi veliki ambasadorji Slovenije, ki jo s ponosom predstavljajo. »Oboževalci točno vedo, kje se Slovenija nahaja. Mnogi priznajo, da so na Slovenijo pozorni postali šele po tem, ko so začeli spremljati nas. Se pa v neevropskih državah kar pogosto zgodi, da ne vedo najti Slovenije. Seveda jih o tem takoj podučimo,« pravi Tomaž, ki je edini Prekmurec v zboru. »Res je, sem edini Prekmurec v zasedbi, na kar sem zelo ponosen. Ne bi se branil družbe, s katero bi lahko ‹gučo›, ampak mislim, da že ves čas kar dobro zastopam naše barve.«

nijo, zdaj pa osvajajo še številne druge države, med drugim so po dolgem in počez prečesali že Nemčijo in Združene države Amerike. In kako je na teh svetovnih turnejah? »Vsaka država je s tradicijo, kulturo in ljudmi, ki tam živijo, nekaj posebnega. Poleg nastopov si seveda vzamemo čas, da si ogledamo največje znamenitosti in spoznamo tamkajšnji način življenja. Povsod nas lepo sprejmejo,« pravi Tomaž, ki je z zborom bil tudi v Severni in Južni Ameriki, skupno pa v kar dvajsetih državah sveta. Ambasadorji Slovenije Z nastopi na tujem so Perpe-

Foto: Karlo Vratarič

Tomaž Cör iz Bakovcev se z glasbo ukvarja vse od svojega otroštva. Že kot otrok je prepeval v osnovnošolskem in cerkvenem zboru, pozneje tudi na raznih dogodkih in obletnicah. Izhaja namreč iz družine, kjer imajo po njegovih besedah vsi posluh, zato so prav vsa družinska srečanja obarvana s petjem in igranjem različnih glasbil. Najbolj znanemu slovenskemu zboru Perpetuum Jazzile se je priključil pred dvanajstimi leti, za avdicijo pa ga je navdušila študijska kolegica. »Že od nekdaj sem si želel peti v kakovostnem zboru in Perpetuum Jazzile se mi je zdel pravi naslov, saj so se že takrat ukvarjali z malo drugačno glasbo kot večina preostalih zborov,« pravi Tomaž in dodaja, da so ga domači od vsega začetka zelo podpirali, za kar jim je zelo hvaležen.

Foto: Aleš Beno

tudi Prekmurci.

Petje je zgolj ljubiteljska dejavnost Mnogi morda mislijo, da je petje pri Perpetuumu Jazzile služba, a večina glasbenikov še študira ali je redno zaposlena drugje, tako kot tudi Tomaž. »Petje v tem zboru mnogi vidijo kot službo, ampak še vedno je zgolj ljubiteljska dejavnost. Vedemo se sicer precej profesionalno, kljub temu pa samo od petja pri zboru za zdaj še ne moremo živeti.«

»Izpostavil bi anekdoto, ko smo s Perpetuumom Jazzile pristajali v Rio de Janeiru in smo od navdušenja kar v letalu začeli peti svojo različico znane ‹Mas que nada›. Seveda nismo vsi sedeli skupaj, zato je naše petje izpadlo kot neke vrste flash mob. Poleg navdušenih sopotnikov, ki so nam na koncu zelo glasno zaploskali, se je po ozvočenju oglasil še kapitan in dodal svoj navdušen ‹Ouuuujeeeee!›.« Tomaž je zaposlen v podjetju Blitz Film Video & Distribution kot produktni marketinški manager in je soodgovoren za promocijo novih kinofilmov studiev Warner Bros, 20th Century Fox in DreamWorks Animation ter nekaterih drugih neodvisnih studiev.

|

17

marec 2014


AKTUALNO

Spomenik prekmurskim književnikom soboških društev je na pobudo članov Kluba prekmurskih akademikov poslal slovenski javnosti poziv za pomoč.

Ob proslavi 20-letnice osvoboditve Prekmurja nameravajo odkriti spomenik »vsem, ki so v času, ko je bilo Prekmurje odrezano od Slovenije, pisali v starinskem narečju slovenske knjige za duhovni in narodni dvig te, takrat tako osamelo živeče veje slovenskega naroda«. Temu so nasprotovali v takratnem tedniku Novine, kajti niso hoteli, da bi komunisti postavljali tak spomenik, zato

do odkritja spomenika, ki bi naj bilo v času Prekmurskega tedna, ni prišlo. Po vojni so spomenik ponovno postavili Klub prekmurskih akademikov in Umetniški klub v Mariboru sta 27. septembra 1940 v Soboti priredila recitacijski večer. Pred nastopom so se književniki (Branko Rudolf, Anton Ingolič, Radivoj Rehar, Stanko Cajnkar, Makso Šnuderl, Ivan Dornik, Tone Čufar) zbrali v parku pri spomeniku in položili venec (dr. Makso Šnuderl, Vanek Šiftar). Do uradnega odkritja spomenika je naposled prišlo 1. decembra 1940,

Foto: Tomislav Vrečič

Meddruštveni odbor vseh mursko-

Franc Kuzmič

na praznik državnega zedinjenja SHS. Predsednik meddruštvenega odbora Franc Kerec je spomenik izročil v varstvo občini. Med okupacijo je ta-

Pestro leto veteranov vojne za Slovenijo

kratni župan Nandor Hartner dal spomenik odstraniti, po vojni pa so ga ponovno postavili v Soboškem parku, kjer stoji še danes.

Geza Grabar

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota je eno štirih območnih združenj v pomurski regiji, z več kot 570 člani pa tudi najštevilčnejše v pokrajini.

Za člane murskosoboškega območnega združenja, ki ga vodi Valter Baldaš, je bilo lansko leto delovno in pestro. Po občnem zboru v bolnišnici v Rakičanu je v koordinaciji pokrajinskega združenja pod naslovom »Darujmo nekaj dragocenega – svojo kri« potekala tradicionalna, že šesta krvodajalska akcija. Junija lani so nato zbirali podpise podpore k spremembi 131. člena zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki ga je sprejela prejšnja vlada in je začel veljati z letom 2012. Samo za območje murskosoboškega združenja so zbrali 450 podpisov. Ta mesec so se udeležili tudi lokalnih proslav ob dnevu državnosti v

Prosenjakovcih in Murski Soboti, na sam praznik, 25. junija, pa je bil v organizaciji Občine Šalovci tradicionalni pohod ob meji v Čepincih. Konec avgusta je sledilo prav tako vsakoletno veteransko srečanje z medobčinskim tekmovanjem.

Ankaranu, v koprskem pristanišču so si ogledali vojaški ladji Ankaran in Triglav, na poti domov pa še vojaški muzej Tabor in kobilarno v Lipici. Oktobra se je delegacija predsedstva OZVVS Murska Sobota udeležila proslave ob 20. obletnici nacionalne Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Med dobitniki priznanj najzaslužnejšim članom je bil tudi častni predsednik murskosoboškega območnega združenja Ludvik Jonaš. Konec

Med dobitniki priznanj tudi Ludvik Jonaš Septembrska ekskurzija jih je vodila na Primorsko, in sicer v vojašnico Slovenske vojske v

|

marec 2014

18

oktobra se je delegacija združenja v Cerkljah ob Krki udeležila proslave v spomin na izgon zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije. »Leta 1991 smo veterani vojne za Slovenijo obranili svojo domovino in jo dali v upravljanje našim politikom. Kako dobro so zadnjih 22 let upravljali z njo, lahko sami vidite in doživljate danes,« je letno poročilo dejavnosti sklenil tajnik združenja Janez Kološa.


AKTUALNO

Prireditev ob dnevu žena v Markišavcih

Geza Grabar

šavci in Nemčavci. Sledilo bo podobno za prvaka oziroma carja Markišavcev. 10. maja jih bo tradicionalni izlet vodil na ogled tehniškega muzeja Bistra in arboretuma Volčji Potok. Zelo pester in utrjevanju vezi med krajani namenjen bo tudi junij: tradicionalnemu dnevu krajanov bo sledila velika gasilska prireditev ob 120. obletnici društva. Ker kraj slovi tudi kot pomemben gasilski, se bo članska enota B konec maja v družbi številnih navijačev udeležila še državnega tekmovanja v Ormožu.

Domača krajevna skupnost je z domačim Moškim rekreacijskim društvom amaterskih šarmerjev v duhu dolgoletne tradicije tudi letos vse žene in dekleta v kraju ob 8. marcu presenetila s samosvojo prireditvijo.

V večnamenskem prostoru vaško-gasilskega doma so jim ponovno pripravili pristno praznično druženje. Kulturnemu programu, ki so ga v čast žena, deklet in mater s pesmimi in deklamacijami prispevali Blaž, Hana, Oskar, Betina in Sara, ter nagovoroma predsednika krajevne skupnosti Milana Horvata in Borisa Balažica iz moškega društva, je sledila večerja, tej pa druženje ob zvokih Markišavskega muzičarja Marsela. Potem ko so zadovoljne zapuščale letošnjo prireditev ob ženskem prazniku, so jih presenetili še s trobenticami. Na rekordnih 90 krajanov, kajpak so prevladovale slavljenke, so bili prireditelji zelo ponosni. Še enkrat več se je namreč potrdilo, da so vezi med krajani zelo pristne, saj v enem najmanjših krajev v mestni občini tako rekoč ni prireditve, ki ne bi bila dobro obiskana. Letos se je to že potrdilo na tekmovanjih v kartanju med Marki|

19

marec 2014


AKTUALNO

Uspešne in ustvarjalne Pomurke kmalu združene

Na okrogli mizi o ženskah v Pomurju so se v Murski Soboti zbrale uspešne ženske, ki so predstavile mednarodni projekt »WOMEN« in prizadevanja za ustanovitev Pomurske ženske podjetniške mreže.

Dogodek je potekal v organizaciji Zavoda za socialni razvoj Murska Sobota in Ljudske univerze Murska Sobota, ki je od leta 2012 partnerica v mednarodnem projektu »Izvedba transnacionalne strategije proti begu možganov izobraženih mladih žensk« oz.

»WOMEN«. Na čelu projekta, ki ga je natančneje predstavil Dejan Dravec, je kot najpomembnejši cilj izpostavljeno iskanje potencialnih rešitev za preprečevanje ali ublažitev bega možganov mladih visoko izobraženih žensk iz ruralnih regij. Partnerji si prizadevajo prepoznati težave in izboljšati pogoje, v katerih bi mlade visoko izobražene ženske v teh regijah lažje dosegle možnost razvoja poklicne kariere, kar bi seveda zmanjšalo migracije v bolj urbana okolja, ki nudijo boljše zaposlitvene možnosti. Prekmurje – nikogaršnja zemlja? Po besedah Dravca je še zlasti problematično izseljevanje teh žensk, kar ima dvojni negativni vpliv na demografsko sliko regije, in sicer se viša povprečna starost prebivalcev in hkrati se stalno zmanjšuje število mladih izobraženih žensk med 16. in 35. letom, zato se rodi vse manj otrok, kar pomeni dolgoročno zmanjševanje števila prebivalcev v regiji. To je še zlasti izrazito v Prekmurju, ki je, tako pravi Dravec, nikogaršnja zemlja, kjer smo prepuščeni sami sebi. Na okrogli mizi so o izkušnjah in zgodbah o uspehu spregovorile tri ženske: prva in edina pomurska županja Olga Karba,

|

marec 2014

20

Aleksandra Grah

uspešna novinarka Vida Toš in podjetnica Jasmina Sotošek Passero. Svoje izkušnje o izboru v okviru transnacionalnega natečaja »Ženske smo prihodnost« so z zbranimi delile slovenske žirantke Sandra Gjergjek, Maja Hočevar in Sanja Kropec. Zbrane so bile enotnega mnenja, da je čas, da stopijo skupaj in, tako je povedala Lidija Šömen, naredijo Pomurje spet sončno. Imajo velike cilje V prihodnosti bo torej tudi v Pomurju zaživelo socialno omrežje, neke vrste klub podjetnic, ki bi mladim izobraženim ženskam povečal možnosti poklicnega uspeha in podpore pri razvoju podjetniške ideje. Da se na tem področju dogajajo prvi premiki, pričajo besede direktorice murskosoboške ljudske univerze Alenke Kučan, ki je optimistično dejala: »Naši cilji so veliki in niso več daleč.«


AKTUALNO

Mestne četrti so se zbrale ob dnevu žena

Mestne četrti Murska Sobota so v soboto, 8. marca, v kavarni hotela Diana v Murski Soboti ob dnevu žena pripravile prireditev s kulturnim programom. Za organizacijo je poskrbela mestna četrt Park.

»Dan žena je mednarodni praznik žensk. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti,« je uvodoma povedal predsednik mestnih četrti Zoran Hoblaj, ki je pojasnil zgodovino in zakaj sploh praznujemo dan žena. »Ženske na ulicah New Yorka so si s sloganom 'Kruh in vrtnice' želele izboriti boljšo plačo, volilne pravice in krajši delovnik. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kakovost življenja,« je povedal Hoblaj, ki je podal tudi podatek, od katerega leta naprej praznujemo dan žena.

sveta in človeške rase. Ko se bomo zavedali tega, bodo rešeni tudi vsi problemi v naši družbi.« Irena Flegar dobitnica zahvalne listine Prireditev ob dnevu žena so popestrili s kulturnim programom, ki ga je pripravila Osnovna šola I. Predsednik Hoblaj je pred družabnim druženjem s pogostitvijo predstavil dobitnico zahvalne listine Ireno Flegar. »Z delom in angažiranostjo izstopa v občini in tudi širše v slovenskem prostoru, v katerem pušča močnejše sledi v širjenju rekreativnega športa nasploh. Že vsa leta je izredno aktivna v Društvu za športno rekreacijo, v njegovi

Brez žensk ni obstoja sveta in človeške rase »Danes mineva 37 let od sprejetja resolucije OZN, minevajo 104 leta od predloga Clare Zetkin in po 157 letih od začetka prvih protestov bi lahko rekli, da je stanje na področju pravic žensk veliko boljše, a le v primerjavi s takratnimi časi,« je dodal in opozoril, da je treba postoriti še veliko, da zaščitimo ženske, da jih obvarujemo pred kršitvami pravic. Predsednik je ženskam nato čestital in jim dejal: »Praznujte ga ponosno, bodite to, kar ste, saj brez žensk ni obstoja

Jasmina Muhič

sekciji za športno rekreacijo žena, delovala pa je v njem tudi že pred upokojitvijo. Sicer se je kalila v predhodniku današnjega društva, v TVD Partizan Murska Sobota. Njeno pozitivnost in energičnost izkazujejo prijetno vzdušje ter dobro obiskane in zanimive vadbe splošne rekreacije, ki jih gospa Irena Flegar izvaja prostovoljno. K uram vadbe ji je uspelo pritegniti čez petdeset upokojenk, ki se razgibavajo s telovadnimi vajami, ki prispevajo k boljšemu počutju, medsebojnemu druženju in zadovoljstvu,« ji je Zoran Hoblaj v imenu Mestnih četrti Murska Sobota podelil zahvalno listino za nesebično dejavnost na športno-rekreativnem področju v mestu.

|

21

marec 2014


KULTURA

Večer pravljic za odrasle

Aleksandra Grah

ve pravljic prevedli dijaki Gimnazije Franca Miklošiča.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je zbrane v skrivnostni svet pravljic z odlično interpretacijo popeljala urednica zbirke »Pravljice iz Bukovine« Andreja Časar.

Konec lanskega leta se je zao krožilo praznovanje ob 200-letnici rojstva enega največjih jezikoslovcev Franca Miklošiča, ki se je med drugim posvetil tudi raziskovanju romskih pra-

Simbolno odraščamo vedno znova in znova Zbirko je uredila Andreja Časar, ki je poskrbela, da so pravljice v pravljičnem večeru dobile pripovedno podobo. Sicer pa prevod sestavlja petnajst pravljic, petnajst prvinskih in iskrivih zapisov preteklosti. Sledeč skopo formo, brez razčlenjevanja in brez razčustvovanja, predstavljajo stoletni biser ljudske pravljice. »Simbolno odraščamo vedno znova. Vedno znova podoživljamo ista čustva, iste strahove, ki smo jih čutili že kot otroci. Tudi zato starost in čas nista iskani neznanki v kompleksni enačbi, ki se imenuje ljudska pravljica. Ljudske pravljice so pogled starodavnega očesa, ki je nekoč verjelo in videlo vse, o

vljic. Ob koncu lanskega leta je tako izšel prevod ljudskih pravljic, zbranih v četrti knjigi Miklošičeve obsežne študije »Über die Mundarten und die Wanderungen der Zigeuner Europa‘s IV« (O narečjih in selitvah evropskih Romov). Miklošič je med raziskovanjem romskega jezika t. i. »Pravljice iz Bukovine« zapisal v izvirni obliki in z medvrstičnim prevodom v latinski jezik, iz latinščine jih je prevedla Klaudija Sedar, iz nemščine pa so naslo-

Spominska razstava madžarskega pesnika Ob stoti obletnici rojstva madžarskega lirika Sándorja Weöresa so v murskosoboški knjižnici odprli razstavo z naslovom »Na poti k popolnosti«.

Weöres, ki sodi med najvidnejše sodobne madžarske pesnike in ga literarni kritiki uvrščajo v sam vrh madžarske lirike, se je rodil leta 1913 v madžarskem Szombathelyu. Madžarski pesnik se je uveljavil tudi kot izvrsten prevajalec številnih sodobnih avtorjev. S spominsko razstavo »Na poti k popolnosti« se je pokazalo dobro sodelovanje med knjižnico Dániela Berzsenyija iz Szombathelya ter Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota. Obe

Aleksandra Grah

knjižnici po besedah direktorice murskosoboške Jasne Horvat že leta zelo dobro sodelujeta in minula razstava je plod dolgoletnega sodelovanja. Razstava bo na ogled do 29. aprila »S knjižnico nas vežejo prav posebne vezi, ki so se tkale dolga leta. Obiski knjižničarjev tako v eni kot tudi drugi ustanovi, izmenjava strokovnih mnenj in gradiv, tudi izobraževanja so ustvarili posebno vzdušje med zaposlenimi. Lahko bi rekli, da so se tkale prijateljske vezi. Madžarska skupnost v Murski Soboti ima v prostorih knjižnice redna srečanja, zagotovo bo razstava tudi med njimi naletela na

pozitiven odziv. Čeprav je v slovenščino prevedena smo ena njegova knjiga, je mogoče ravno stota obletnica rojstva izziv prevajalcem, da se zopet lotijo prevoda njegove lirike,« je v pozdravnem nagovoru izpostavila Horvatova. »Ob pomoči teh biserov, ki smo jih objavili na teh panojih, boste lahko prišli bližje tej avtonomni osebnosti,« je de-

|

marec 2014

čemer se danes pravi, da je mogoče samo v pravljici. ‚Pravljice iz Bukovine‘ je zapisalo Miklošičevo lingvistično natančno pero, sledeč prvinsko formo, skop izraz, brez razčlenjevanja in brez razčustvovanja,« je v predstavitvi zapisala Časarjeva. Pravljice, s katerimi se srečamo že v otroštvu, na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo v vseh življenjskih obdobjih. Zaznamovane so s številnimi preizkušnjami, ki pa nas na koncu vseeno vodijo do razrešitev, da stvari vzpostavimo tako, kot morajo tudi biti. Predstavljene pravljice so na večeru pravljic v svoji popolnosti zaživele šele s pripovedovanjem urednice zbirke Andreje Časar, za glasbeno vzdušje pa je poskrbela Alja Petric.

22

jala dr. Márta Toldi Pallósiné, direktorica knjižnice Dániela Berzsenyija. Razstavo je odprl literarni zgodovinar Péter Tóth, ki je o Weöresu dejal, da je bil človek, ki je z obema nogama stal zelo trdno na tleh. O pesniku je ob odprtju razstave spregovorila Judit S. Pavel, hčerka Weöresovega prijatelja iz mladih let. Razstava bo v prostorih knjižnice na ogled do 29. aprila.


KULTURA

Dobrodelna »čLOVEnija« v Gledališču Park koncertu je v okviru projekta »čLOVEnija« na odru Gledališča Park nastopilo osemdeset in v glavnem prekmurskih glasbenikov, zbrana sredstva pa so namenili nadaljnjemu zdravljenju vrhunskega pianista, aranžerja in komponista iz lastnih vrst.

Dobrodelni koncert je bil namenjen zbiranju denarnih sredstev za zdravljenje bolezni vrhunskega glasbenika, ki se je prav tako udeležil koncerta. Med nastopajočimi so bili Regina in Vlado Poredoš z Orleki, učenci glasbene šole Beltinci, vokalna skupina Bele Tinke in Aeternum, Srakova banda, Tjaša Žalik, Eroplan, Julie & The Diamonds, Dorina, Doroja, Moira, Baladero (tokrat v eni osebi Dominika Bagole), Urh Zver, Džezzva, Moderna šola JAMA, Matijazz, Špirit Band (v nekoliko pomlajeni

Foto: Tadeja Celec

Na skoraj triurnem dobrodelnem

Brigita Bavčar

zasedbi), Take 9, Zdenek Billy Dixeland band, Black Baloon iz Maribora ter Thanks in Coco band iz Avstrije.

Kresniček zasijal v Murski Soboti

Gledališče Park je bilo na februarski premieri spevoigre »Kresniček« v izvedbi učencev in učiteljev Glasbene šole Murska Sobota zapolnjeno do zadnjega kotička in prisotni so nastopajočim navdušeno zaploskali.

Brigita Bavčar

V režiji Felicite Heric Taškov združena ustvarjalnost otroškega pevskega zbora, pevcev oddelka za petje, plesalcev baletnega oddelka in plesnih pripravnic, ki jih je za klavirjem spremljala pianistka Yuliya Kunova, je bila prava paša za ušesa in oči. V naslovni vlogi Kresnička, ki išče svojo lučko, je blestela Anja Kutoš, poleg nje pa so kot solisti, pod vodstvom učiteljice Gabriele Bratina, zapeli Polona Hanc, Tanja Kološ, Alja Gregorinčič in Dominik Kerčmar. Za plesno koreografijo je poskrbela učiteljica baleta Mihaela

Matis, sklepni del predstave pa je prepričal s svojo množičnostjo, saj je bilo na odru kar devetdeset pevcev in plesalcev. Preimenovali so ga v rjavo muho Spevoigro »Kresniček« Radovana Gobca, po pravljici Marije Jezernik, običajno izvajajo pevci in zbori, izvirnost na murskosoboškem odru pa so ji dali male plesalke in plesalci. V scenarij jih je vključila režiserka Felicita Heric Taškov. Sicer gre za uglasbitev zgodbe o nagajivem Kresničku, ki izgubi svojo lučko in postane nava-

dna rjava muha. Odpravi se na pot po svetu, da jo ponovno najde. Išče jo v gradu, kjer živijo mravlje, med kresnicami, rožami, sprašuje polža, medveda, škrate in vse, ki pridejo naproti, a lučke ni videl nihče. Si pa vsi Kresnička, ki jim je prej nagajal, privoščijo tako, da ga preimenujejo v rjavo muho. Šele takrat se zave, kaj je delal narobe, in postane bolj prijazen, zato mu sonce ponovno prižge lučko. Ko spet zasije, svoje nepopisno veselje podeli z vsemi. Foto: Tadej Kirinčič |

23

marec 2014


KULTURA

Nastop tekmovalcev glasbenih šol

Aleksandra Grah

Nastopajoči učenci iz Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote so se 10. in 11. februarja letos udeležili 17. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja, ki se je odvijalo na Ptuju in v Slovenski Bistrici, ter osvojili številna zlata priznanja. S tem so se uvrstili na 43. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki bo od 10. do 20. marca potekalo na primorskih glasbenih šolah. »Ker poteka tekmovanje za isti instrument triletno, so letošnje discipline tolkala, kitarski in klavirski duet, komorne skupine z godali, trobila in harmonika. Učenci vseh omenjenih glasbenih šol so bili zelo uspešni, saj se jih je veliko uvrstilo na državno tekmovanje, kjer se bodo pomerili z najboljšimi iz sedmih slovenskih regij,« je

V dvorani Glasbene šole Murska Sobota so se s pestrim glasbenim repertoarjem predstavili učenci štirih pomurskih glasbenih šol, ki so na nedavnem regijskem tekmovanju osvojili zlata priznanja.

Ustvarjalno v Galeriji Murska Sobota znik preživeli ustvarjalno z likovno delavnico v Ateljeju Pike in Packa, kjer so ustvarjali miniature. Prav tako je v ustvarjalnem duhu minila pustna sobota.

Muzeji in galerije v Sloveniji v skupnih akcijah na široko odprejo svoja vrata kar štirikrat v letu, in sicer 3. decembra, 8. februarja in na svetovni dan muzejev 18. maja, največja skupna promocijska akcija pa se zgodi na poletno muzejsko noč, ki je tretjo soboto v juniju, kar bo letos 14. junija. Februarja je bila posebna pozornost namenjena obisku aktualne razstave in ustvarjalnim delavnicam. Ob letošnjem slovenskem kul-

turnem prazniku je Galerija Murska Sobota ponudila prost vstop vsem obiskovalcem, ti pa so se ta dan lahko udeležili tudi osebnega vodstva direktorja Roberta Inhofa po trenutni razstavi članov DLUPP. Jelka Geder Kosi je vodila likovno delavnico, na katero so bile povabljene vse generacije likovnih navdušencev. Posebno doživetje, ki ga je treba izkusiti »Udeleženci so v uvodu prebirali odlomke iz svojih najljubših knjig, ki so jih prinesli s seboj. Knjiga, kot dobra prijateljica, jih je motivirala, da so se izrazili v tehniki akvarela. Ustvarjanje med razstavljenimi umetninami je prav posebno doživetje,

ki ga je treba izkusiti,« je poudarila Jelka Geder Kosi, ki velik del svojega življenja namenja pedagoškemu delu in spodbujanju čuta za umetnost pri mladih. V galeriji so bili ustvarjalni tudi med šolskimi počitnicami, in sicer so na pustno soboto pripravili počitniško delavni-

|

marec 2014

Aleksandra Grah

Foto: Tatjana Vuković

V galeriji so slovenski kulturni pra-

tekmovanje komentirala ravnateljica murskosoboške glasbene šole Erna Lukač. S skladbami so se predstavili: Matej Gomboc (tolkala), Denis Štefanec (tolkala), Nuša Dolamič (rog), Domen Ritonja Kralj (harmonika), Miha Rudolf (tolkala), Blaž Gomboši (trobenta), Jan Hozjan (trobenta), Janet Neubauer (harmonika), Enej Meglič (rog), Tadej Kavaš (trobenta) in Julijan Škraban (harmonika).

24

co, na kateri so pod vodstvom likovnega pedagoga Matjaža Gederja ustvarjali kolaže in papirnate maske. »V Galeriji Murska Sobota poudarjamo, da je za obiskovalca razstave dan kulture tisti trenutek, ko umetnina zagleda obiskovalca,« je še poudarila Geder Kosijeva.


KULTURA

Govoreči bobni grmijo že trinajst let Na koncertu v grajski dvorani so sepredstavili mladi bobnarji, udeleženci delavnice Govoreči bobni.

Delavnica, ki jo že trinajsto leto zapored organizira Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, poteka pod mentorstvom priznanega murskosoboškega bobnarja in člana mnogih glasbenih zasedb vse od osemdesetih let pa do danes. V vseh teh letih se je pod budnim očesom Celca bobnarske palice učilo vihteti že več kot tristo udeležencev, nekateri med njimi pa so po obiskovanju delavnice glasbeno pot nadaljevali tudi v glas-

Tadej Kirinčič

benih skupinah. Udeleženci delavnice so v trinajstih letih nabrali že več kot petdeset skupnih nastopov, poleg tradicionalnih letnih so večkrat nastopili na odru Festivala Soboški dnevi in na drugih večjih prireditvah po Pomurju. Pridružil se jim je tudi Thomas Puch Kot je že v navadi, Govoreči bobni na svojem koncertu niti letos niso nastopili sami. Še pred svojim nastopom so na oder povabili udeležence kitarske delavnice Prvi prijem, ki jo v okviru Mladinskega informativnega in kulturnega kluba

vodi kitarist Tadej Ropoša. Pozneje se je bobnarjem na odru pridružil še izvrsten in priznani tolkalec iz sosednje Avstrije Thomas Puch.

Razstava spominskih knjig Spominske knjige so prikupen ostanek naše preteklosti. Spominov, zapisanih v njih, ne moremo obujati brez nostalgije in vsaj skromnega nasmeha, opomnijo nas, kako hitro minejo leta.

So dragocena znamenja časa, zaradi iskrenosti so zanimive tudi za današnji, površni čas. Da bi ohranili spomin nanje, bo od 24. marca do 5. aprila 2014 v dvorani Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti razstava spominskih knjig. Ob dragoceni podpori osebja knjižnice jo pripravljamo štirje ustvarjalci – Zdenka Ščančar, Tatjana Vuković, avtorica prispevka in Dean Horvat iz Društva Art Vizija, ki skrbi za tehnično plat razstave.

Barbara Győrfi

minskih knjig. Najstarejša je s konca 19. stoletja, najnovejše iz današnjih dni. Da jih ne bi poškodovali, bodo knjige razstavljene v vitrinah, zato listanje po njih ne bo mogoče. Da bi obiskovalcem bolje prikazali zanimivo vsebino, bo iz vsake knjige skenirana vsaj še ena risba. Več o spominskih knjigah in razstavi bo mogoče izvedeti na krajšem odprtju razstave z druženjem, ki bo 24. marca ob 17. uri v prostorih knjižnice, in na dveh krajših javnih vodstvih s pogovorom o razstavi, ki bosta organizirani 26. marca in 2. aprila ob 18. uri v dvorani knjižnice.

Iz vsake knjige bo skenirana vsaj ena risba Razstavljenih bo čez 70 spo|

25

marec 2014


OGLASNO SPOROČILO

3. - 6. 4. 2014, Gornja Radgona POMLADNI SEJEM - MEGRA, ENGRA, KOGRA IN POS MEGRA - Trajnostna gradnja in nizkoenergijska obnova • okna, vhodna in garažna vrata • fasadni sistemi in izolacije • les v gradbeništvu • kritine • talne obloge • ograje • sodobni gradbeni materiali, oprema in storitve • gradbena, gozdarska in kmetijska mehanizacija • ponudba rabljene kmetijske in gradbene mehanizacije • razstava Čar lesa • Znak kakovosti v graditeljstvu 2014 - predstavitev nagrajencev • Predavanje Zelene tehnologije za mesta prihodnosti

z demonstracijo delovanja IFBB tehnologije- »Integrirane proizvodnje trdnega goriva in bioplina iz biomase« KOGRA - Trajnostni pristopi in inovativne rešitve na področju komunale • čistilne naprave • zbiralniki za vodo • urejanje okolice • predavanja o pomenu pravilnega vzdrževanja kurilnih in dimnikarskih naprav • strokovni komunalni posvet o trajnostnih pristopih in inovativnih rešitvah na področju komunale • posvet o razvoju socialnega podjetništva POS - Obrtniška ulica - Predstavitev obrtniških sekcij v gradbeništvu in obrtnih zbornic Pomurja

osnovnošolce v sklopu projekta Right Profession - Pravi poklic za razvoj • 14. državno tekmovanje krovcev in kleparjev • strokovno - poslovno srečanje obrtnikov in podjetnikov Brezplačna energetska, gradbena in investicijska svetovanja Gradbenega inštituta ZRMK, ENSVET in Eko sklada • nasveti za učinkovito rabo energije, sanacije, gradnjo in statiko • predstavitve finančnih spodbud za večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije Predstavitve gradbenega in okoljevarstvenega izobraževanja

• najsodobnejše toplotne črpalke • peči na biomaso • izdelki in znanje za učinkovito rabo energije • tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov energije • konferenca Travinje - zelena energija

• predstavitev različnih sekcij pri OOZ Murska Sobota • predstavitve obrtnikov in podjetnikov iz Pomurja • delavnice in predstavitve spretnosti in znanja obrtnikov in podjetnikov • predstavitev različnih poklicev za pomurske

• srednje šole in fakultete iz področja gradbeništva in okoljevarstva • kviz in praktične nagrade za obiskovalce na razstavnem prostoru Fakultete za gradbeništvo in geodezijo • tekmovanje osnovnošolcev v graditeljskih spretnostih • tekmovanje dijakov v polaganju keramičnih ploščic

Razstavni program

Strokovni posveti z zeleno noto

Predstavitve na Zelenem odru

• patenti in inovacije v gradbeništvu in energetiki (stabilizacija in hidroizolacija temeljev, hidro-tesnenje, apneni mineralni sušilni paro prepustni ometi, zdravilne apnene barve, izsuševanje stavb s postopkom elektroosmoze …) • inovacije v energetiki (vakumsko zrcalni kolektor …) • električni avtomobili, trikolesniki in skuterji • novi pristopi h gojenju rastlin (rastna komora, akvaponika) • odpravljanje grajenih ovir za gibalno ovirane osebe • predstavitev raziskav lesa kot enega najbolj trajnostnih materialov • predstavitev raziskav novih sevov industrijskih kvasovk za proizvodnjo biogoriv in bio-produktov ter informacijskimi tehnologijami za podporo zmanjševanja porabe energije in izboljšanja procesov proizvodnje • Ekošola z uspešnimi primeri praks v srednjih šolah in 5. srečanjem koordinatorjev • rokodelstvo s prodajo izdelkov in poučnimi predstavitvami za odrasle in otroke • 3D tiskanje • Eko reli • prodajna razstava Vitafit za zelen življenjski slog • Eko modna revija Vulcano Models • Akcija „1 tona CO2“

• okoljski posvet Zelena Slovenija, učinkovita z viri, v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo in okolje • lesni posvet Gradimo z naravo, v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo in okolje • posvet o dostopnosti grajenega okolja za funkcionalno ovirane osebe v organizaciji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti • posvet o priložnostih za zelena delovna mesta, namenjen lokalnim skupnostim in podjetjem ter predstavitev projekta Evropska zelena pisarna v organizaciji Umanotere • okrogla miza in razstava Društva krajinskih arhitektov Slovenije • B2B sestanki podjetij s strokovnjaki Instituta “Jožef Stefan”, finančnimi operatorji, družbami tveganega kapitala ter bankami

• pravična trgovina s pravično kavo zadruge Odjuga • recikliranje gradbenih odpadkov z Zavodom za gradbeništvo Slovenije • okrogla miza - Od železne zavese do zelene vezi - European Greenbelt • prednosti socialne franšize z Razvojno zadrugo eTRI • zelene predstavitve Vitafit (ekološko osveščanje mladih, urbana permakultura, zeoliti in mineralna gnojila, konoplja, čudežna rastlina Aloa Arborescens, zdravo kuhanje in Bioptron, naravna zobna ščetka Woody …) • etično oglaševanje in razvoj etične družbe • predstavitve 3D tiskanja

ENGRA - Varčevanje z energijo in obnovljivi viri

Brezplačna okoljska svetovanja Zveze ekoloških gibanj Slovenije • nasveti s področja varstva okolja in okoljskega ozaveščanja (ravnanje s komunalnimi in nevarnimi odpadki in sanacije divjih odlagališč, varstvo kakovosti zraka in pitne vode, vpliv onesnaženosti okolja s PM delci, neionizirnimi (daljnovodi, bazne antenske postaje …) in ionizirnimi (NEK …) sevanji na zdravje prebivalstva)

|

marec 2014

26

Zagotovite si cenejšo sejemsko vstopnico z zbiranjem odpadnega papirja v projektu Ekologi brez meja!

Več informacij in svež program zelenega dogajanja: www.pomurski-sejem.si


ŠPORT

Zimski kros po Soboškem parku

Atletski klub Panvita iz Murske Sobote je bil tudi letos prireditelj tradicionalnega zimskega krosa po mestnem parku.

V šestih različnih tekih in devetih različnih starostnih kategorijah je na krožni progi s startom in ciljem na atletskem stadionu pri OŠ I Murska Sobota skupaj teklo 49 atletov in atletinj iz številnih klubov severovzhodne Slovenije. To je sicer precej manj od podobnih krosov, ki so jih prizadevni atletski delavci iz Murske So-

Geza Grabar

bote vrsto let prirejali v okviru mednarodnega kros pokala v sodelovanju s sosednjo Avstrijo, a kljub vsemu je razveseljivo, da so letos ponovno na tem prvem atletskem tekmovanju v mestu prevladovali mladi, še bolj pa, da je imel številčno in tekmovalno uspešno zastopstvo tudi domači klub. Navajamo njihove dosežke.

enaki ženski starostni skupini in razdalji je Alja Forjanič zasedla drugo mesto. Med 12-le-

tniki (pionirji U 12 na 1000 m) je zmagal Maj Janža, njegova sestra Zala Janža je bila med 14-letnicami (pionirke U 14, 1000 m) tretja, Julija Žižek pa šesta Nadalje je bila Sanela Sukič v konkurenci pionirk U 16 na 2000 metrov druga, Iztok Horvat pa pri pionirjih U 16 na 4000 m četrti. Domači atleti so posegali po najvišjih mestih tudi v starejših kategorijah. Žan Kavaš je zasedel tretje mesto med mlajšimi mladinci (6000 m), Špela Fujs je zmagala med starejšimi mladinkami na 4000 metrov, Aleš Zver pa je bil absolutno najhitrejši pri članih na 8000 metrov. V konkurenci članov U 35 je bil Mitja Šadl tretji, med članicami na 6000 metrov pa Doroteja Mesarič iz Bakovcev v absolutni konkurenci četrta.

Domači atleti v vrhu V teku pionirjev U 10, teku na 500 metrov, je Jure Žižek pristal na tretjem, Nikola Vickovič pa na petem mestu. V

|

27

marec 2014


ŠPORT

Jože Horvat Didi – nogometna legenda s Pušče Na Pušči rojenega Jožeta Horvata Didija je pri 67. letu doletela izjemna čast – prejel je namreč plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. Za nekdanjega nogometaša Mure, ki je zaigral med drugim tudi v drugi nemški ligi, je to veliko priznanje. »Nikoli nisem razmišljal o nobeni nagradi. Moj cilj je bil igrati nogomet, v njem sem želel uživati in hvala bogu sem bil dovolj nadarjen, da sem v tem športu uspel. Najbolj sem bil srečen po dobri tekmi, po zmagi svojega moštva, saj vse drugo pride s tem. Plaketa mi veliko pomeni, ne nazadnje gre za največje državno priznanje na področju športa. Bil sem izbran med dobitnike plaket, čeprav je bilo v konkurenci 68 nekdanjih in sedanjih vrhunskih športnikov,« pravi Didi in dodaja, da je plaketa prišla v prave roke. Pri šestnajstih so ga povabili v člansko moštvo Z nogometom se je začel ukvarjati pri dvanajstih letih, prvo žogo pa si je naredil kar iz starih oblačil. Za pionirje Pušče je odigral le eno tekmo, in sicer na turnirju v Gornji Radgoni, takoj po njej so ga namreč predstavniki Mure zvabili v Mursko Soboto. Ker je vladalo siromaštvo, je bil ob povabilu vesel in žalosten, sprva se je rad povlekel v svoj kot, a z dobrimi igrami je premagal tudi te strahove. Že pri šestnajstih so ga povabili v člansko moštvo, a takrat pravilnik nastopanja tako mladih še ni dovoljeval, zato se je odpravil na strokovni zdravniški pregled v Ljubljano. Pri sedemnajstih letih je že lahko igral pri članih. »Najbolj me veseli, in s tem se lahko pohvalim, da nisem nikoli sedel na klopi za rezervne

Med dobitniki Bloudkovih nagrad za leto 2013, najvišjih nagrad na področju športa, je tudi občan Mestne občine Murska Sobota Jože Horvat Didi, nekdanji nogometaš in velik športni navdušenec.

|

marec 2014

28

Karlo Vratarič

igralce, niti enkrat v svoji dolgi karieri nisem bil zamenjan zaradi slabe igre. Ob tem nisem bil nikoli izključen, kar je dandanes prava redkost. Zato bi rad svoje znanje in izkušnje prenesel na najmlajše,« pravi Didi in doda, da denar ni vse, na prvem mestu sta trud in garanje. Na začetku nogometne poti ga je najbolj osrečil golaž z dvema žemljama, ki jih je dobil po tekmi. Kot Rom je moral pokazati dvakrat več kot drugi igralci. Po njegovih besedah to nepisano pravilo za tuje igralce velja še danes. Obuja spomine na Muro Za Muro je igral kar petnajst let, največji uspeh pa so dosegli v sezoni 1967/68, ko so se uvrstili v jugoslovansko drugo zvezno nogometno ligo zahod. Ker je v črno-belem dresu igral dolga leta, mu je zelo težko, ker klub ne nastopa več na najvišji ravni. »Z nekdanjimi soigralci večkrat obujamo spomine in se sprašujemo, kam so pripeljali to našo Muro. Pomurje je živelo za ta klub, in še vedno živi. A sedaj se vsak navijač Mure ali nekdanji nogometaš lahko samo razjoče, sramota,« pravi Didi. Po izpadu Mure iz druge jugoslovanske lige je srečo poskusil v Nemčiji, kjer je živela njegova sestra. Dve leti je tako igral za Ingolstadt, ki je bil takrat v drugi nemški ligi. Nato se je poročil, dobil otroka in se vrnil v domače okolje ter igral v nižjih ligah v Avstriji. Kariero je zaradi hujše poškodbe končal pri 39 letih pri tretjeligašu Feldbachu. Po njegovi zaslugi je pred 53 leti nastal Nogometni klub Pušča, po petdesetih letih treniranja in igranja v drugih krajih pa so dobili tudi nogo-


ŠPORT

metno igrišče. Po tako dolgi in uspešni nogometni karieri seveda ni mogel živeti brez nogometa in športa. Zato je ustanovil Romsko športno-kulturno društvo, zatem pa še nogometno šolo. Oblikoval je tudi romsko reprezentanco Slovenije in Romsko športno zvezo, ki zdaj izvaja Romsko nogometno akademijo za šoloobvezne otroke in mladino, ki deluje pod njegovim budnim očesom, pri delu mu pomaga tudi nekdanji soigralec Milan Koblencer, obiskujejo pa jo tako romski kot neromski otroci. Platini je bil navdušen Pred štirimi leti mu je v roko segel in mu čestital tudi Michel Platini, predsednik Evropske nogometne zveze. »Na srečanju sem mu predstavil stanje v romski skupnosti, opozoril na veliko športnih talentov in volje, a tudi na nepravilno delo. Nekaj mesecev pozneje je Platini v romski naselji Pušča in Vanča vas poslal delegacijo UEFE, kjer so posneli treninge, ki jih predvajajo na spletni strani. Platini je bil navdušen nad nami, prekmurskimi Romi, sprejel je moje zamisli, mi osebno čestital in poslal žogo s svojim podpisom,« se spominja Didi. Ustanovil je tudi Romsko nogometno zvezo Evrope, kjer je zdaj predsednik, v njo pa je vključenih že sedem držav – poleg Slovenije še Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Češka, Francija in Španija. Sodelavca Drago Posavec in Zlatko Tkalčec mu pomagata pri pripravi uradnega evropskega prvenstva v nogometu romskih reprezentanc, na katerem bi nastopilo osem moštev, potekalo pa bi v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. |

29

marec 2014


ŠPORT

Tekmovalke ŠD Dodgeball Catwoman zmagale na Dunaju Tekmovalke Športnega društva Dodgeball Catwoman Slovenija iz Murske Sobote so se udeležile mednarodnega tekmovanja v dodgeballu na Dunaju. Pod vodstvom trenerja Jožefa Benka so osvojile prvo mesto. Na turnirju so odigrale šest tekem, dvakrat so za las zgubile z rezultatom 2:1 in štirikrat prepričljivo zmagale (2:0, 2:0, 2:1 in v finalu z Avstrijkami 3:1).

Prvo mesto kot popotnica za evropsko prvenstvo Predsednica društva Karmen Klar je po tekmovanju povedala: »Na Dunaj smo se odpra-

Trenerju KK Radenska Creativ na razpolago le osem igralcev Moštvo Radenske Creativa je po 17. krogih v drugi košarkarski ligi na zadnjem mestu. Cilji pred začetkom sezone so bili višji, vendar so poškodbe in odhodi igralcev moštvo oddaljili od njih. Boj za obstanek je trenutno realnost članskega moštva.

Primož Slavič, trener moštva KK Radenska Creativ, je povedal: »Z zadnjim mestom v drugoligaški konkurenci ne morem biti zadovoljen. Pred sezono smo si želeli več. Moram pa reči, da je trenutna uvrstitev posledica poškodb in odhodov igralcev iz kluba. Poškodovani so kar štirje igralci, nosilci igre – Davorin Škornik, Robert Šuran, Tilen Kukel in Mitja Gomboc, in nanje v tej sezoni ne moremo več računati.« Z osmimi igralci je težko konkurirati

Šele konec februarja sta se na parket vrnila Bine Barbarič in Juraj Bilić, ki pa še vedno čutita posledice poškodb. Za konec kariere se je odločil Mitja Majc, ki se službeno seli v Ljubljano, Tadej Horvat pa je z igranjem prenehal zaradi pomanjkanja motivacije. Trener Primož Slavič je o sestavi moštva dejal: »S samo osmimi igralci se težko kosamo z nasprotnikom, ki lahko z desetimi igralci ohranja visok ritem tekme. Sedaj razpolagamo samo z igralci iz domačega okolja, kar bo primarni cilj kluba tudi v prihodnosti, saj naj bi ogrodje ekipe sestavljali samo doma vzgojeni domači igralci. Prav oni so magnet za navijače, ki si jih na domačih tekmah želimo še več.«

tujejo sprememb, saj vodstvo kluba podpira mlade domače igralce, ki si iz tekme v tekmo nabirajo prepotrebne izkušnje in košarkarsko kilometrino za nadaljevanje kariere. Trener moštva še dodaja: »Četudi izpademo v tretjo ligo, to ne bo katastrofa, trenutno je to namreč naša realnost. Konkurenca v drugi ligi je glede na stanje v naši ekipi premočna,

Ne mislijo se predajati V letošnji sezoni kljub trenutno zadnjemu mestu ne načr-

|

marec 2014

30

Aleš Cipot

vile s pozitivno miselnostjo, a tudi z nekoliko mešanimi občutki. Ker smo na lanskem evropskem prvenstvu v Angliji osvojile peto mesto, Avstrijke pa so bile takrat tretje, smo s to zmago v finalu zelo zadovoljne. Obrestovala se nam je uigranost, saj v zdajšnji sestavi treniramo že dve leti. Prvo mesto je dobra popotnica za evropsko prvenstvo, ki bo konec avgusta prav tako na Dunaju. Vmes nas čaka še tekmovanje v Raveni. Zahvaljujem se sponzorjem, ki verjamejo v nas. Članice ŠD Dodgeball Catwoman Slovenija se bomo še naprej trudile po najboljših močeh dokazovati, da kjer je volja, je tudi moč.«

Aleš Cipot

tudi na finančnem področju zelo težko zagotavljamo sredstva za tekmovanja in prevoze. Do konca lige je še osem krogov in nikakor se ne predajamo, pravzaprav poskušamo vsako tekmo zmagati. In to je s športnega vidika tudi prav!«


ŠPORT

Trenerju se kolca po starih časih in temperamentnih gledalcih

Rokometaši Pomurja zasedajo mesto v drugi polovici lestvice druge slovenske rokometne lige. Kljub nekaj zaporednim zmagam v drugem delu februarja in na začetku marca bi lahko v dosegli še kakšno zmago več.

Trener Pomurja Neno Potočnjak nihanja v igri svoje ekipe pripisuje neizkušenosti in prekratki klopi. Tudi športna sreča jih je pogosto pustila na cedilu: »Zavedati se moramo, da ima le David Petraš, ob Alešu

ki igra s srcem. Trener o tem pravi: »Prav vsak je precej napredoval, še zlasti David Gerič ter oba pivota, Denis Gorjup in Aleš Svetec. Jani Ščavničar in Dominik Jožef Titan postajata odlična obrambna igralca. Nino Legnar in Matej Čerpnjak pokrivata vse zunanje položaje, žal pa bomo zaradi študijskih obveznosti brez slednjega ostali vse do konca sezone. Primož Raj je žal dobil manj priložnosti. Vratar Klemen Krajnc vedno brani na visoki ravni, Marko Kous pa napreduje z vsakim treningom. ‚Mali‘ Tine Podlunšek je po moji oceni pravi rokometni biser.«

Pintariču in Robiju Kreftu, ki igrata na krilih, nekaj izkušenj. Preostali fantje jih šele nabirajo, zato težko iz tekme v tekmo vzdržujejo zbranost, ki jo potrebujejo za igranje na tej ravni. To je tudi razlog nenehnih nihanj v igri. Kreft in Petraš sta sicer med vodilnimi strelci lige.«

Pravi še, da bodo slabosti v igri odpravili s časom, z izkušnjami in z igralci, ki jim občasno pomagajo. To so Mitja in Vasja Kozelj ter Jure Zemljič. Trenutno mesto na lestvici je, glede na vsa dogajanja, verjetno nekoliko prenizko, saj bi lahko zbrali štiri ali kar šest točk več.

Borba za sedmo mesto je realna Fantje se zavedajo, da lahko odigrajo dobro – v obrambi in v napadu – le kot ekipa,

Aleš Cipot

Povsem realna je napoved, da bi se ob koncu prvenstva z ekipo Radgone lahko borili za sedmo mesto. V naslednji sezoni želijo na vrh lestvice Taktiko in dogajanje na igrišču pripravljajo in spreminjajo za vsakega nasprotnika posebej. Osnova igre Pomurja je srčna, visoka, ostra in gibljiva obramba 6-0, pokazali pa so že, da lahko uspešno odigrajo tudi obrambo 5-1 in t. i. flaster ali celo dva. V nadaljevanju prvenstva bodo sledili začrtanemu cilju ter poskušali čim bolj napredovati kot ekipa in posamezniki, da bi v naslednji sezoni merili na vrh lestvice in vrnili gledalce na rokometne tekme. Za konec je trener Pomurja dodal: »Še iz svojih igralskih časov se dobro spomnim zelo vročih in temperamentnih gledalcev, ki so domače igralce s svojo srčnostjo in bučnim navijanjem pogosto ponesli do zmage.«

Uspešni strelci iz Bakovcev in Murske Sobote Od 20. do 22. februarja so se mlajši pionirji in cicibani ŠSD Murska Sobota udeležili četrtega turnirja v Ormožu.

Po uspešnosti so še zlasti izstopali Jure Sočič med mlajšimi pionirji s prvim mestom, Danijela Maček med mlajšimi pionirkami s tretjim mestom, David Gjörek s prvim mestom in Timotej Plahut z drugim mestom, oba v starostni kategoriji cicibanov. Mlajši pionirji in cicibani ŠSD Murska Sobota so ekipno zasedli prvo mesto, strelci Osnovne šole

Aleš Cipot

III Murska Sobota so bili tretji. Trener Franc Ščančar je z dobrimi rezultati zelo zadovoljen. Nekoliko manj zadovoljivi so bili dosežki na Kekčevem pokalu v Leskovcu. Dober rezultat je v starostni kategoriji cicibanov uspel le Timoteju Plahutu z osvojenim tretjim mestom. Ekipno so bili osmi. Bakovci osvojili prvo mesto Na Cankovi so 1. marca pripravili streljanje z zračno puško v regijski ligi. Po skupno devetih krogih so se člani SD Bakovci s 27 točkami uvrstili na prvo mesto, strelci ŠSD Murska

Sobota pa so z 21 točkami na petem mestu. Najboljši je bil Goran Maučec (SD Bakovci),

na tretjem mestu je pristal Igor Makari (ŠSD Murska Sobota). |

31

marec 2014


GASILCI

Černelavski gasilci sodelujejo s hrvaškimi

Foto: Dejan Grah

Antun Novak

V ozračju pravega gasilskega tovarištva so se gasilci iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške srečali na 89. rednem letnem občnem zboru PGD Černelavci.

Ta je bil med drugim svečan zaradi podpisa listine o prijateljstvu, ki je plod dolgoletnih druženj, srečanj in medsebojnih obiskov med gasilci iz Černelavcev in člani iz podobnega društva iz Bednje na Hrvaškem (GZ Bednja, Varaždinska županija). V imenu PGD Černelavci sta dokument podpisala predsednik društva Marjan Horvat in Miran Forjanič, svoje podpise pa so dodali še predsednik krajevne skupnosti ter predstavnika gasilskega društva iz Bednje predsednik Mirko Bistrović in podpredsednik Gabrijel Štefanec. Dogodku so prisostvovali gasilci iz prijateljskih društev |

marec 2014

32

Slivnica pri Celju in Veščice pri Murski Soboti ter iz Monoštra na Madžarskem. Prijateljstvo je pomemben steber sodelovanja Oba predsednika Marjan Horvat in Mirko Bistrović sta v svojih nagovorih poudarila pomen prijateljstva ter razložila, kako se je rodila zamisel o podpisu listine. Naj spomnimo na delček vsebinskega poročila o delu, ki pravi, da so v PGD Černelavci včlanjeni 103 člani vseh kategorij: veterani, člani, članice, mladinci, mladinke in pionirji, na kar sta župan in predsednik GZ MO Murska Sobota še zlasti ponosna.  


CIVILNA ZAŠČITA

V Veliki Polani ob dnevu Civilne zaščite podelili priznanja in nagrade

Borisu Gumilarju iz Markišavcev, Marjanu Martincu iz Satahovcev, Davidu Novaku iz Černelavcev in Avgustu Srešu iz Bakovcev bronasti, za PGD Markišavci, ki bo letos počastilo 120. obletnico ustanovitve, pa zlati znak Civilne zaščite.

V Veliki Polani so na osrednji regijski slovesnosti ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, tudi letos podelili priznanja in nagrade za leto 2014. Med skupno 322 dobitniki priznanj, ki so jih dobili posamezniki, skupine in organizacije iz vse Slovenije, je bilo trideset nagrajencev iz Pomurja, od tega pet iz Mestne občine Murska Sobota. Bronasti znak Civilne zaščite, ki ga podeljujejo posameznikom, skupinam in organizacijam za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, so iz naše občine prejeli trije gasilci in član občinskega štaba CZ MO Murska Sobota, zlati znak, ki ga omenjene kategorije prejmejo za dolgoletno delo, pa PGD Markišavci. Kdo so dobitniki priznanj in nagrad Iz obrazložitev predlagate-

ljev dobitnikov priznanj iz mestne občine je med drugim navedeno, da je Boris Gumilar, ki je v gasilske vrste stopil leta 1979, dolgoletni uspešni predsednik markišavskega gasilskega društva, saj ga vodi že od leta 2002. S činom gasilski častnik in vrsto specialnosti je eden osrednjih operativnih gasilcev v društvu. Zavzema se za razvoj in podmladek v društvu, kot član predsedstva pa deluje tudi pri GZ MO Murska Sobota.

31 leti. Trenutno je član nadzornega odbora društva. Več let je bil član Civilne zaščite, sodeloval je pri gašenju in reševanju ob številnih požarih in poplavah doma in v okolici. David Novak, član občinskega štaba Civilne zaščite Murska Sobota, je že od leta 2002 član enote za reševanje iz ruševin in ob poplavah. Pred razporeditvijo v štab je aktivno deloval v tehnično-reševalnih enotah, in sicer kot poveljnik voda za tehnično reševanje Civilne zaščite. Doslej je sodeloval še pri organiziranju, usmerjanju in opremljanju tehnično-reševalnih enot Civilne zaščite in gasilskih enot v mestni občini. Sodeluje tudi pri izvajanju čezmejnega projekta »Rešujmo skupaj«.

Marjan Martinec, po činu nižji gasilski častnik, je v domačem društvu na vodilnih mestih vse od leta 1967: kar dvanajst let je bil poveljnik, od leta 1989 – torej že 25 let – pa je predsednik društva. Med letoma 1968 in 1988 je bil kot pripadnik Civilne zaščite poveljnik domače gasilsko-tehnične enote Civilne zaščite. Doslej se je izkazal z vrsto dejavnosti na operativnem in organizacijskem področju. Vodil je še vrsto društvenih izobraževanj, tudi izobraževanje osnov gasilstva pripadnikov gasilsko-tehničnih enot Civilne zaščite. Uspešen in vzoren gasilski operativec je Avgust Sreš, ki je v vrste bakovskih gasilcev stopil pred dobrimi

Geza Grabar

opremljanju, teoretičnemu in praktičnemu usposabljanju članov ter preventivnemu delovanju občanov. Sodi med najbolje organizirane v GZ MO Murska Sobota, in to po tekmovalni, operativni in organizacijski plati. Organizacijsko in strokovno zelo dobro sodeluje s sorodnimi društvi v občini, dejavno pa je še v mednarodnem sodelovanju, in sicer v udeležbi na vajah v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. So aktivni udeleženec v mednarodnem projektu »Rešujmo skupaj«. Pohvalijo se lahko z rednimi vsakoletnimi udeležbami na regijskih in državnih gasilsko-športnih tekmovanjih. V tem pogledu zlasti izstopajo člani A in B ter članice B.

PGD Markišavci – med najbolje organiziranimi v občini PGD Markišavci je društvo prve kategorije in šteje 85 članov, od tega 30 operativcev, 23 članic, preostalo pa so pionirji, mladinci, veterani in častni člani. Sodi v krog najstarejših v Pomurju, saj je bilo ustanovljeno daljnega 1887. leta. V društvu dajejo velik poudarek kadrovanju, |

33

marec 2014


NAGRADNA NAGRADNAKRIŽANKA KRIŽANKA MOZARTOVA OPERA; TUDI GLASBENA SKUPINA POKOJNEGA BRENDIJA

PRAVICA ODLOČANJA V DRUŽBI

ZADNJI DEL TRUPA

OTTO NICOLAI

ZAJEM IN IZPUST ZRAKA

SEDMA GRŠKA ČRKA

NAŠ PISATELJ (JANKO)

OSEBNI .... (PLAČA) VIOLINISTKA, KI SMUČA (VANESSA)

OKRET VOZILA SVETO OBMOČJE ORIENTA IZUMITELJ DINAMITA

KRATICA NAŠE BANKE MESTO V JUŽNI ŠPANIJI SKUPEK LAS

AVTOR: JANEZ DONŠA

BUTEC, NEUMNEŽ

ZDRAVILA, SREDIŠČE KI UNIČUURS ZAHODNE JEJO IMBODEN UKRAJINE MIKROORGANIZME

BRATOV SIN

DALJŠE OBDOBJE, EPOHA

BAHAČ, POSTAVLJAČ

TELESNA ŽELJA VELIKA PISANA PAPIGA

LUKA V JUŽNI ITALIJI

SPOJ GLAVE S TRUPOM WALTER ZENGA

FRANC. SKLADATELJ (OPERA LAKME)

DEŽNIK

IGRALEC

PLANOTA NAD JESENICAMI SL.PEVKA (EVA)

AMERIŠKI IGRALEC (POT V POGUBO) INDONEZIJ. RAJSKI OTOK BREZOV GOBAN

VESOLJNI PROSTOR, VESOLJE STARI OČE, DED SLOVENSKI SLIKAR (JOŽE)

HILDA TOVŠAK

ZAVEZA, OBLJUBA

MAKEDONSKO KOLO KONCEPT, ZASNOVA SPREDNJI DEL GLAVE

PAS PRI KIMONU

UMIVALNIK ZA INTIMNO HIGIENO

PLUTOVINA (STAR.)

ROLETA, REBRAČA

HENRIK ČOPIČ

PREDNIKI ARABCEV

MADŽARSKO MESTO VNETLJIV PLIN

GL.MESTO DRŽAVE IDAHO IGRALKA EKBERG

AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (LILLIAN)

SNOV ZA PARFUME POLJSKI PARLAMENT EROTIKA, SPOLNOST

IZDELOVALEC KERAMIKE

RITMIČNA ENOTA V GLASBI KLEMEN TIČAR

HANGAR, KOLNICA

ZADNJICA SUROVINA ZA PLATNO

LUNINA FAZA ELEKTRONSKA POŠTA

DELNI ZLOM

OČKA

BOŠTJAN ANŽIN SAMO OMERZEL

ZDRAVILO VPITJE, VRIŠČ

OBILOST, IZOBILICA

OTROŠKI LAS

RUSSEL CROWE

JANEZ NOVAK

NAŠ IGRALEC (PRIMOŽ)

POSLEDICA TEMNJENJA

OKOLI, PRIBLIŽNO

PRVI RIMSKI ZALOŽNIK

TUJA OBLIKA IMENA ANA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: 29. februarja naslov: občina Murska Sobota, Drago2012 Kološa,na Lendavska 14,Mestna Černelavci, 9000 Murska Sobota Žrebanje je biloSobota, opravljenosvpripisom: studiu TV IDEA Kardoševa 2, 9000 Murska Za križanko

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: Rešitev križankeALIGATOR, iz prejšnje številke PODSREDA, PAV,vodoravno: KATE, RJA, PIN, IŠ, BANKA, KATODA, UPORABNIK, SIMETRALA, THETA, MOČ, AARE, PEKA, NL, ŠPAS, ONA, ELTON, DIVANČEK, VIJAPRAVEC, DOL, SPODRSLJAJ, ARH, ILA, RADIOAPARAT, JUAREZ, ŠTRAJK, ČENJE, UNIVERZALNOST, PAIR, AK, KIT, KE,SKIF, OM, PLOCK, LOV, CA, DR, ORS, APA, NULA, NIZOZEMSKA, ERA, CINK, AS, ŠTATUT, AZANA, JANE, NI, ANEMONA, AEROMETER, MURSKA SOBOTA, TANKO, ERKI,BAJUK, REDUCENT, TIR, NOE, SN, DUEL, RITA,EMPIRE, ORO, SOSEDA, PRAKSA, NIT, KOPILOT, OHCE, MALAVI, LAK, PREROK, PARK, ONEK, APLIKACIJA, KOTALKA, OKAN, ENA. OPERATIVA, OTA, JOŽEMAJDA, ZUPAN, KOCA.

AP MS d.d. Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni

Geslo križanke, svoje ime priimek naslov je nam pošljite Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja:inMESTNI SVETter ustanovitelj Mestna občinado 31. marca 2014 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Naslovnica: Slovesna otvoritev EPK v Murski Soboti, Simon Koležnik Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Odgovorna urednica: VIDA Murska LUKAČSobota Izdajateljski odbor: Iztok Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, Goran Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Miloševič, Jasmina Opec, Cvetka Škafar, Jožica Viher Naslovnica: Jože Horvat Didi – Oblikovna zasnova: INQUA,nogometna d. o. o. legenda s Pušče, foto: Karlo Vratarič OdgovornI urednik : Tadej Buzeti Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. Naklada: 7000 izvodov o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., Ljubljana SOBOŠKE NOVINE Naklada: 7300 izvodovprejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Prispevke pošljite Telefon: 02 525 16 19na: urednistvo.novin@murska-sobota.si ISSN št.: C501-4166 Telefon: 02 525 16 19

| marec februar2014 2012

izbiri.

NAGRADA: 1xNagrajenka DARILNI BON V VREDNOSTI 30,00 EUR za razpisni križanke iz prejšnje številke: izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas. Jolanda Zver, Izžrebani nagrajenec bon prevzame v poslovalnici Mladinska 46, Murska Sobota TA Klas v BTC Murska Sobota, Nemčavci 1d, 9000 Murska Sobota. Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

|

ŠLEVA, MEVŽA

SLIŠNO UDARJANJE PO VODI KUBUS

GOVORNIK

DRŽAVA OB BALTIKU

EMIL KORYTKO

34 34


BORCI

Otroci naj bi bili le majhna, nedolžna bitja – a to danes ni več mogoče.

Iz nas izvleči hočete le najboljše – najboljše le zase in ne za nas! Pri tem se ne zavedate, da na ta račun trpimo. Malo spimo, se le učimo, bedimo, in vse, kar želite, storimo. Tu smo samo, da vas zadovoljimo.

Zaradi odraslega ritja in vpitja, ki nam v duši marsikaj povzroča, naša mlada srca niso več vroča, so vse bolj otrpla in nenadzorujoča. Odrasli so nas napotili v boj – v boj za obstoj: za vsako točko, oceno, priznanje, in temu ni več kos naše znanje.

Smo najboljši delavci, saj od vas zahtevamo le pohvalo, ta nas hrani in brani bolj kot vsaka jed na svetu, bolj kot kateri koli ščit, vkovan v jeklu.

Tu ni več enakosti, pomembne so vse malenkosti! A če se jih ne držimo, nas takoj pokarajo in za nasilneže, pubertetnike razglasijo.

Vaša pohvala nas bodri, čeprav sliši se le včasih. Na žalost, taki sta stvarnost in kruta realnost.

Ne zavedajo se, kaj počnejo, ne vedo, česa ne smejo! Ne spominjajo se svojega otroštva, ko so mirne vesti ležali v travi, saj se niso obremenjevali, koliko imajo v glavi.

A vedite, da enkrat bo to prišlo za vami: prav to, kar sedaj delate z nami. V naslednjem življenju – če ne v tem, se boste tudi sami uprli tem rečem. In šele takrat nas boste razumeli. Takrat bo jasno: o čem govorim in po čem hrepenim!

Uničujete naše otroštvo in naše upe, za vas je pomemben le uspeh in nič od naše duše!

Vedite, da največji borci smo mi – mi otroci, čeprav v vaših očeh smo le navadni froci.

Takrat ko se naša zavest prebudi – ki vleče k otroštvu nas – se za vas obrne ves svet, kot da vas nekaj obnori! Takoj naredite red in spet se naša vest zapre v arest.

MEGI TINEV, 9. A OŠ I Murska Sobota

To tako ne gre več!!! Iz dna duše potegnili bomo meč, zase in za ves otroški svet, ker tako ne moremo več živet›!

|

35

marec 2014


sreda, 19. 3. 2014 ob 19.00 četrtek, 20. 3. 2014 ob 19.00 sobota, 22. 3. 2014 ob 19.30 ponedeljek, 24. 3. 2014 ob 17.00 torek, 25. 3. 2014 ob 9.15 in 10.45 sreda, 26. 3. 2014 od 9.15 sreda, 26. 3. 2013 ob 19.00 petek, 28. 3. 2014 ob 19.00 sobota, 29. 3. 2014 ob 19.00 sobota, 29. 3. 2014 ob 18.00 četrtek, 3. 4. 2014 ob 16.00 četrtek, 3. 4. 2014 ob 19.00 petek, 4. 4. 2014 ob 19.00 sobota, 5. 4. 2014 ob 20.00 sobota, 5. 4. 2014 ob 20.00

prireditve in koncerti koncert THE BEST OF MUSICAL BIG BAND RTV SLO, DARJA ŠVAJGER, LENA HRIBAR, BLAŽ ŠEF za Glasbeni abonma in izven gledališka predstava Eric Chappell: KRAJA za Abonma komedija in izven koncert TANJA ŽAGAR lutkovna predstava za najmlajše po japonski pravljici: RIBIČ TARO za Lutkovni abonma in izven lutkovna predstava za najmlajše po japonski pravljici: RIBIČ TARO za Lutkovni abonma lutkovna predstava za najmlajše po japonski pravljici: RIBIČ TARO za Lutkovni abonma gledališka predstava Goran Vojnović: TAK SI za Abonma drama/komedija in izven ljubiteljska gledališka predstava TAŠČA. com 4 koncert FANTJE S PRAPROTNA in TRIO DEJANA RAJA 6 koncert šolskega abonmaja pianist VLADIMIR MILOŠEVIĆ območno srečanje ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN JSKD OI Murska Sobota filmska projekcija v počastitev dneva osvoboditve Prekmurja UKRADENI OTROCI tradicionalni pomladni koncert Društva MePZ ŠTEFAN KOVAČ koncert KALLIOPE Alja Petric in Tina Čeh stand up UDAR PO MOŠKO 2

Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti dvorana Glasbene šole Murska Sobota Grajska dvorana Murska Sobota Gledališče Park v Murski Soboti Gledališče Park v Murski Soboti Grajska dvorana Murska Sobota Športna dvorana Ekonomske šole Murska Sobota

ponedeljek, 7. 4. 2014 ob 18.00

koncert šolskega abonmaja TOLKALNA SKUPINA GŠ CELJE

torek, 8. 4. 2014 ob 19.00

ljubiteljska gledališka predstava Edvard Jakšič: ŽENSKO - MOŠKI SVET IN ENA TAŠČA

Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 9. 4. 2014 ob 19.00

film Künštni Prleki: PRLEKI MED MURO IN DRAVO

Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 11. 4. 2014 in sobota, 12. 4. 2014 ob 16.00

območno srečanje ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN JSKD OI Murska Sobota

petek, 11. 4. 2014 ob 19.00

slovesnost OB SVETOVNEM DNEVU ROMOV

Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 12. 4. 2014 ob 20.00

koncert VOX ARSANA & BIG BAND DOM – BRACO DOBLEKAR

Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 16. 4. 2014

območno srečanje OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV JSKD OI Murska Sobota

dvorana Glasbene šole Murska Sobota

Grajska dvorana Murska Sobota

Gledališče Park v Murski Soboti

RAZSTAVE na ogled do konca aprila na ogled do 19. 3. 2014 odprtje v četrtek, 3. 4. 2014 ob 18.00 na ogled do 18. 5. 2014 na ogled do 31. 3. 2014 na ogled do 21. 6. 2014

razstava MARJAN GUMILAR razstava članov DLUPP 2014

Galerija Robin Murska Sobota Galerija Murska Sobota

kiparska razstava CIRIL CESAR

Galerija Murska Sobota

razstava DRAGO TRŠAR razstava MOČ GLINE

Pomurski muzej Murska Sobota Pomurski muzej Murska Sobota

SEMINARJI, POSVETI, DALAVNICE, IZOBRAŽEVANJA od 27. 3. 2014 do 28. 3. 2014 petek, 3. 4. 2014 ob 10.00

IX. mednarodni posvet na temo » EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI « seminar NOVOSTI V POSTOPKIH PRENEHANJA POGODBE O ZAPOSLITVI

Ris Dvorec Rakičan Ris Dvorec Rakičan

MIKK DOGODKI MAREC IN APRIL 2014 ponedeljek, 17. 3. 2014 ob 18.00

OTVORITEV RAZSTAVE: Brina Jakovljevič (Slo)

MIKK Murska Sobota

petek, 21. 3. 2014 – nedelja, 23. 3. 2014

I feel Brazil - vikend afro brazilske kulture in pozitivne energije

MIKK Murska Sobota

sobota, 29.3.2014 ob 21.30.:

1.Kantavtorski festival »Kantona«-malo inačik

MIKK Murska Sobota

sobota, 29. 3. 2014 ob 21.30

XXXVII Metal Klavnica

MIKK Murska Sobota

petek, 11. 4. 2014 ob 21.30

KONCERT: Fjodor (Hrvaška), Y (G.Radgona,MS)

MIKK Murska Sobota

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net marec 2014 36 |


Soboške novine marec 2014