Issuu on Google+

17. februar 2014 | številka 129

 5  Mestni svetniki zavrnili proračun  

18  Najboljši občinski prostovoljci

24  Najboljši občinski športniki

 9  Zlatoporočenca Dervarič  

20  Moč gline v Pomurskem  

26  Šahovski tekmovanji za pomur-

11  Starši so nastopili  

22  Kulturne nagrade Mestne

29  Gasilci iz murskosoboške

v drugi obravnavi iz Bakovcev

za svoje otroke

prejeli priznanja

muzeju

občine Murska Sobota

prejeli priznanja ske šolarje

občine pomagali Notranjski


Foto: Blaž Novak

Za športne vložke na podelitvi priznanj najboljšim športnikom v letu 2013 v Mestni občini Murska Sobota so poskrbeli plesalci in plesalke Plesnega kluba Zeko ter karateisti iz Karate kluba Murska Sobota.


ŽUPANOV KOTIČEK

Kdo v mestnem svetu je ZA in kdo PROTI sprejemu proračuna za leto 2014?

voznica in prizidek k OŠ IV. Pri pripravi proračuna za drugo obravnavo je župan upošteval omejitve svetnikov glede dodatnega zadolževanja (čeprav občina dosega zgolj 58 odstotkov najvišje dovoljene zadolžitve, zato ne moremo govoriti o nobenem kritičnem zadolževanju, kot strašijo nekateri) in v predlogu proračuna predvidel dodatno zadolževanje (v višini 0,8 milijona evrov) zgolj za projekt širitve toplovodnega daljinskega omrežja. Sredstev za prizidek k OŠ IV (v celoti) in južno obvoznico (v večji meri) zato ni več v predlogu proračuna za drugo obravnavo. Čeprav poslovnik mestnega sveta v svojem 79. členu pravi, da svetniki MORAJO vložiti amandmaje k proračunu tri dni pred dnem, ko je predvidena obravnava proračuna v drugi obravnavi, je skupina svetnikov vložila tri amandmaje na sami seji. Tudi to pravico jim poslovnik omogoča, vendar v tem primeru morata amandma vložiti vsaj četrtina svetnikov IN predlagatelj proračuna (župan). Beseda »in« pomeni, da morata biti izpolnjena oba pogoja hkrati (torej četrtina svetnikov IN župan). To je tudi razumljivo, saj na sami seji vložen amandma četrtine svetnikov postavlja preostale svetnike v neenak položaj, saj se o amandmaju morajo odločati, ne da bi ga imeli možnost preučiti, ga obravnavati v svojih svetniških skupinah in se pripraviti na glasovanje. Tudi predlagatelja (župana) postavljajo pred gotovo dejstvo, pri čemer pa vsaka sprememba v proračunu lahko vpliva na mnoge postavke, konte, programe in podprograme, kar je seveda težko ugotoviti na sami seji. Če bi svetniki, ki so vložili amandmaje na sami seji, upoštevali določila, da se amandmaji morajo vložiti tri dni pred sejo v pisni obliki, bi se tudi preostali svetniki in župan imeli možnost pripraviti ter z ustreznimi utemeljitvami podpreti ali zavrniti te amandmaje. Ampak predlagateljem amandmajev na sami seji očitno ni mar za druge svetnike in župana ter njihovo pripravo stališča o (ne)podpori amandmajem. Od vloženih treh amandmajev je župan enega sprejel, ker se je z njim strinjal. To pomeni, da je bil izpolnjen pogoj, da sta za amandma, vložen na sami seji, vsaj četrtina

Proračun je najpomembnejši dokument vsake občine, brez njega namreč obwčina ne more prav poslovati. Skladno s poslovnikom mestnega sveta se proračun sprejema v dveh obravnavah. Proračun pripravi in ga predlaga župan, sprejemajo pa ga mestni svetniki, ki imajo najprej na osnutek (prva obravnava) in potem na predlog proračuna (druga obravnava) pravico dajati pripombe (v prvi obravnavi) oziroma vložiti amandmaje (v drugi obravnavi). V prvi obravnavi je bil proračun za leto 2014 sprejet že decembra lansko leto. Takrat so za sprejetje osnutka proračuna glasovali vsi prisotni svetniki, razen treh (svetniki Gujt, Slavinec in Zrinski – vsi LDS). Bila sta sprejeta tudi dva sklepa za spremembo osnutka proračuna. Prvi sklep je javnemu zavodu Dvorec RIS Rakičan povečal skupna letna sredstva za dodatnih pribl. 36.000 evrov. Sklep je predlagal svetnik Celec (samostojni svetnik, izvoljen pa kot svetnik SDS), ki je tudi direktor istega javnega zavoda. Drugi sklep svetnikov je določal, da se namesto dveh milijonov evrov (kot je predlagal župan) v letu 2014 občina sme zadolžiti le za 0,8 milijona. Župan je zadolževanje občine prvotno predvidel za šest projektov. Za prve tri od teh (park & ride, energetska obnova objektov zdravstvenega doma in energetska obnova skoraj vseh objektov enot Vrtca Murska Sobota) je občina že dobila odobrena evropska sredstva (pribl. 1,2 milijona evrov, pri čemer je skupna vrednost teh treh projektov več kot 1,8 milijona evrov). Občinske zadolžitve so namenjene zgolj zagotavljanju občinskega deleža v celotni finančni konstrukciji, ker Evropa projektov ne sofinancira v stoodstotnem deležu. Zadolžitev je bila predvidena še za druge tri projekte: širitev toplovodnega daljinskega omrežja (iz kotlovnice na Lendavski ulici do Vrtne ulice, s čimer bi stanovalcem blokov ob Mojstrski, Vrtni in Kocljevi za približno polovico znižali stroške ogrevanja (v prvi fazi, v drugih fazah tudi drugim večstanovanjskim objektom ob Stari ulici in Ulici Štefana Kovača)), južna ob-

|

3

februar 2014


ŽUPANOV KOTIČEK

svetnikov IN župan. Amandma je župan dal tudi na glasovanje in je bil sprejet. Z drugima dvema amandmajema se župan ni strinjal (torej ni bil izpolnjen hkratni pogoj »četrtina svetnikov IN župan«), zato ju skladno s poslovnikom ni dal na glasovanje. Prvi amandma županu omejuje višino prerazporejanja sredstev na zgolj na 4000 evrov, kar je pribl. 0,02 odstotka proračuna. Tako stroge omejitve nima noben župan v Sloveniji, hkrati pa že zelo posega v področje izvajanja proračuna, ki je v izključni pristojnosti župana in ne mestnega sveta. Pri razporejanju sredstev, ki presegajo 4000 evrov, mora župan namreč od svetnikov pridobiti dovoljenje za prerazporeditev (na redni, izredni (obe sta plačljivi) ali dopisni seji mestnega sveta). Drugi amandma županu nalaga, da mora za investicije oz. projekte, katerih vrednost presega 200.000 evrov, svetnikom predložiti finančno konstrukcijo (čeprav je za vsako investicijo oz. projekt v proračunu znana celotna finančna konstrukcija in je s sprejemom proračuna tudi potrjena) in zanjo predložiti tudi vse pogodbe o zagotovitvi finančnih sredstev. Kljub temu županu že zakonodaja nalaga, da ne sme prevzeti nobenih finančnih obveznosti, če za to nima zagotovljenih finančnih sredstev. Kaj pa če se investicija financira samo iz proračunskih sredstev (ne iz evropskih, državnih ali s kreditom) in je proračun sprejet, kakšno pogodbo bi potem naj župan predložil svetnikom, da mu še enkrat potrdijo projekt? Po mnenju župana gre za očitno nagajanje in željo nekaterih, da se v letošnjem proračunskem letu zaustavijo določeni projekti (verjetno s ciljem, da bi v jeseni lahko kazali na župana, kako ni realiziral tega in tega projekta, ki pa jih svetniki sedaj sami zaustavljajo). Naj odgovorim na vprašanje iz naslova – ZA sprejem proračuna so bili (9): DeSUS (Casar), Zares (Recek), N.Si (Šoš), SDS (Mešič) in Modra lista Antona Štihca (Viher, Varga, Dundek, Zelko in Čopi). PROTI sprejemu proračuna so bili (15): LDS (Slavinec, Gujt, Horvat, Kos, Zrinski), SD (Milošević, Perhavec, Bencik, Bačič), SDS (Martinuzzi), romski svetnik (Rudaš), neodvisna svetnika (prej SDS) (Lainščak-Prelec, Celec), SNS (Škorjanec) in Modra lista Antona Štihca (Novak). Svetnica SLS (Opec) in neodvisna svetnica (prej DeSUS) (Škafar) se nista prijavili h glasovanju. Ironija je, da so skoraj vsi, ki so glasovali proti sprejemu proračuna v drugi obravnavi, na odborih, katerih člani so, glasovali za sklep, s katerim mestnemu svetu predlagajo dokončni sprejem proračuna. Na odborih torej zagovarjajo eno stališče, na seji mestnega sveta drugo! Ker se sedaj sprejemanje proračuna vrača na začetek, v prvo obravnavo, se dokončen sprejem proračuna zamika za vsaj mesec in pol. Za toliko se zamikajo tudi razpisi občine za dodeljevanje sredstev za programe in projekte za mladino, kulturo, šport, tehnično kulturo, socialo in drugo. Občina posluje po t. i. dvanajstinah na podlagi sklepa o začasnem financiranju in ne more prevzemati nobenih obveznosti, ki niso bile predvidene v lanskem proračunu.

Marsikaj torej stoji na mrtvi točki. Vse neposredne in posredne uporabnike sredstev iz proračuna prosim za razumevanje in se jim opravičujem, čeprav župan zgolj predlaga proračun, sprejemajo pa ga mestni svetniki. Vaš Župan

|

februar 2014

4


MESTNI SVET

Mestni svetniki v drugi obravnavi zavrnili proračun

Špela Horvat

23. redno sejo, ki je bila v četrtek, 30. januarja, je zaznamovala druga obravnava proračuna za leto 2014.

Prva seja v letošnjem letu je v svojem vabilu obljubljala deset točk dnevnega reda, a je župan Anton Štihec skladno z 29. členom poslovnika osmo točko o kadrovskih zadevah umaknil, »ker za obravnavo te točke na današnji seji ni podlage«. V razpravi je Goran Miloševič (SD) župana vprašal, čemu taka odločitev, saj je dnevni red predlagal sam. Kot je pojasnil župan, je omenjena točka na dnevnem redu stalnica, a ker je bila seja komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja uradno zaključena nekaj minut pred začetkom seje mestnega sveta, gradivo še ni bilo pripravljeno, zato niso izpolnjeni pogoji za odločanje. Prav tako poslovnik določa, da lahko župan posamezne točke z dnevnega reda umakne brez razprave in glasovanja. V razpravi je Robert Celec (samostojni svetnik) predlagal, da se kadrovske zadeve ponovno uvrstijo na dnevni red, Mitja Slavinec (LDS) pa je obrazložil, da župan točko umika brez razloga, saj so na seji komisije namreč sprejeli sklepe, ki bi lahko bili podlaga za odločanje mestnih svetnikov, pri tem pa predlagal 15-minutni odmor za posvet svetnikov o glasovanju. O kadrovskih zadevah na dopisni seji Po odmoru je župan še enkrat pojasnil, da je osnovni pogoj za uvrstitev točke na dnevni red predloženo gradivo, ki ga mestni svetniki

Štihca) je v imenu liste povedala, da so proti razširitvi dnevnega reda, ker bi tako kršili poslovnik, saj niso prejeli nobenega gradiva. Povedala je, da je veliko pomembnejša od kadrovskih zadev druga obravnava proračuna, zato bi se je morali mestni svetniki čim prej lotiti. Ravnajmo razumno in ne silimo z glavo skozi zid, je kolegom predlagala Angela Novak (Modra lista Antona Štihca), ki se je prav tako kot župan in še pred njim Martinuzzi zavzela, da bi o kadrovskih zadevah odločali na dopisni seji. Darko Rudaš (predstavnik romske skupnosti) se je zavzel za enotnost, Robert Celec (samostojni svetnik) pa je še enkrat protestiral, ker mestna uprava ni pripravila gradiva za posamezne točke, ki jih je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja že obravnavala, enako je menil tudi Mitja Slavinec (LDS). A mestni svetniki so na koncu z 21 glasovi za sprejeli dnevni red brez ka-

v tem primeru niso prejeli. Prepričan je, da bodo kršili poslovnik, če mestni svetniki točko kadrovskih zadev vseeno uvrstijo na dnevni red. Zato lahko župan vse, kar se izvede pod to točko, zadrži, ker mora delovati kot varuh zakonitosti. Po mnenju Štihca težava ni glasovanje o kadrovskih zadevah, ampak pomanjkanje gradiva, zato je predlagal glasovanje o kadrovskih zadevah na dopisni seji, gradivo namreč lahko dostavijo v nekaj dneh. V razpravi, ki je sledila, je med drugim spregovoril Andrej Mešič (SDS), ki je mestni svet v aktualni debati označil kot žalosten, saj dokazuje, da je »alfa in omega« tudi lokalne politike kadrovanje. Marko Martinuzzi (SDS) je predlagal, da svetniki odločajo le o kadrovskih zadevah, za katere so prejeli ustrezna gradiva oziroma za katere so izpolnjeni vsi pogoji po poslovniku. Suzana Varga (Modra lista Antona

drovskih zadev, o katerih bodo odločali na dopisni seji. K proračunu kar trije amandmaji Sledila sta potrditev zapisnika 22. redne seje in odločanje o proračunu za leto 2014, ki ga je mestnim svetnikom podrobneje predstavil Slavko Domjan, vodja občinskega oddelka za proračun in finance. Glavna sprememba od prve obravnave je bila višina proračuna, ki je bil zdaj manjši za dobrih 500.000 evrov in je znašal 24,2 milijona evrov. Domjan je zagotovil, da je mestna uprava skušala kar se da upoštevati predloge matičnih odborov in svetnikov, a je zaradi zmanjšanja višine zadolževanja v proračunu v drugi obravnavi prišlo do izvzetja nekaterih predvidenih investicij in tekočih odhodkov. Predsednica odbora za proračun in finance Nataša Horvat je poudarila, da je občinski upravi uspelo uskladiti proračunske postavke skladno z zmanjšanim pred|

5

februar 2014


MESTNI SVET

videnim zadolževanjem, ob tem pa še sporočila, da so na zasedanju odbora večji del razprave namenili izgubi javnega podjetja Komunala Murska Sobota. Skušali so namreč ugotoviti, kako se izogniti izgubi, ki pade na ramena občank in občanov. Da bi izgubo čim bolj omejili, javno podjetje pozivajo, da najprej najde lastne notranje rezerve. Prav tako so se v odboru zavzeli za boljšo komunikacijo med podjetjem in občino, ki mora biti o sklepih nadzornega sveta ustrezno obveščena. Tako odbor za proračun in finance kot preostali odbori so predlagali sprejetje proračuna v drugi obravnavi. Goran Miloševič (SD) je skupaj s še desetimi podpisniki ocenil, da se prihodki in odhodki v proračunu močno razhajajo, zato je želel potrditev, da bodo sredstva za investicije zagotovljena. Predlagal je amandma, da lahko župan posamezno investicijo ali projekt, ki presega 200.000 evrov, začne šele, ko mestnemu svetu predloži celotno finančno konstrukcijo s podpisanimi pogodbami za zagotovitev sredstev za izvedbo. Župan je sicer odvrnil, da vsebino amandmaja zajemajo že obstoječi zakoni, Cvetka Škafar (samostojna svetnica) pa je s še dvanajstimi podpisniki vložila drugi amandma, skladno s katerim bo moral mestni svet odslej potrditi vsakršno spremembo financiranja razvojnih programov v višini dvajsetih odstotkov vrednosti projekta, pri čemer je bila dosedanja meja 50 odstotkov. Marjan Gujt je v imenu svetniške skupine LDS dodal tretji amandma. Ta do-

se v javnosti predstavlja, je menil Bojan Petrijan.

loča, da lahko župan v posebnem delu proračuna izvaja le prerazporeditve do višine 4000 evrov pri posameznem izplačilu in ne več do višine 50.000 v proračunskem letu, o vseh preostalih prerazporeditvah pa po predlogu župana odloča mestni svet.

Ludvik Zelko (Modra lista Antona Štihca) je svoj glas obrazložil z besedami, da proračun podpira z grenkim priokusom, saj v njem ni obnove atletskega stadiona pri Osnovni šoli I. Zaradi tega bodo razočarani številni mladi, občani, društva in klubi, meni Zelko, saj je tartanska steza že dotrajana, prav tako vse naprave.

Mestni svetniki za zmanjševanje izgube Komunale V razpravi in obrazložitvah glasu je bilo veliko govora o projektu daljinskega ogrevanja, za katerega občina predvideva zadolževanje v višini 800.000 evrov. Svetniki so pri tem največ pozornosti namenili vprašanju, ali naj se projekt izvaja v javnem ali javno-zasebnem partnerstvu. Hkrati so podrobneje obravnavali tudi poslovanje javnega podjetja Komunala, kjer sta med drugim spregovorila člana nadzornega sveta Bojan Petrijan in Dušan Bencik, ki je dejal: »Dejstvo je, da je Komunala za leto 2012 izkazala za več kot milijon evrov izgube in da je v tem proračunu 500.000 evrov namenjenih pokrivanju izgube v letu 2013.« Bencik naj bi nadzornemu svetu predlagal, da naj uprava pripravi in nadzornemu svetu predstavi ukrepe, ki bodo vplivali na boljše poslovanje. A na veliko razočaranje podpore znotraj nadzornega sveta za tako obvezo uprave ni dobil. »To kaže, da so mnenja nadzornikov različna, nastaja pa vtis, da podjetje posluje odlično, da ne rabi nobenih dodatnih ukrepov za boljše poslovanje. Če v podjetju in predvsem v upravi prevladuje taka miselnost, napredka najverjetneje ne bomo dosegli ali pa zelo težko,« je pojasnil Bencik. Da je zadeva kompleksnejša, kot

Amandmaji za omejevanje prerazporeditev župana Pred začetkom glasovanja o proračunu je župan Anton Štihec dejal, da prvega amandmaja ne sprejema, drugega je podprl, medtem ko je pri tretjem amandmaju povedal, da je na začetku proračunskega leta oceniti posamezni projekt na natančno 4000 evrov izjemno težko, saj komaj z izbiro izvajalca izvemo končno ceno projekta. Štihec je dodal, da bi tako določilo o vsakršnem odločanju mestnega sveta o prerazporeditvi nad 4000 evrov pomembno vplivalo na časovno dinamiko projektov in da gre za omejevanje, zato je pri tem citiral 79. člen poslovnika, ki določa, da mora biti posamezni amandma predložen članom mestnega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred sejo mestnega sveta ali na sami seji, če ga podpreta najmanj četrtina vseh članov mestnega sveta in predlagatelj odloka, tj. župan. Tako prvega in tretjega amandmaja ni sprejel in ju ni dal na glasovanje. Goran Miloševič (SD) je pred glasovanjem predlagal 15-minutni odmor za posvet

|

februar 2014

6

svetnikov, saj se župan na dosedanjih sejah mestnega sveta na omenjeni člen ni skliceval oz. njegova potrditev pri vložitvi amandmajev na dan seje ni bila potrebna. Po odmoru je Miloševič poudaril, da bodo mestni svetniki, če župan amandmajev ne uvrsti na glasovanje, glasovali proti proračunu v celoti. Izmed 25 prijavljenih svetnikov jih je za drugi amandma sedemnajst glasovalo za in osem proti, medtem ko je bilo glasovanje o proračunu drugačno, med 24 prijavljenimi jih je devet glasovalo za in petnajst proti, zato proračun v drugi obravnavi ni bil sprejet. So pa potrdili sklepe posameznih odborov. Nekatere točke vezane na proračun Mestni svetniki so se nato lotili četrte točke dnevnega reda, tj. druge obravnave sklepa o sprejetju načrta ravnanja s stvarnim premoženjem mestne občine za leto 2014. A kot je povedal višji svetovalec za režijski obrat in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Drago Ružič, se odločitev o tej točki daje v sprejemanje vzporedno z odločanjem o proračunu; a ker ta ni bil sprejet, se točka prenese na naslednjo sejo. So pa svetniki kljub temu obravnavali letni program športa, ki ga je pojasnil Štefan Cigan, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Program določa sofinancirane vsebine ter razvojne in strokovne naloge, vsebuje pa med drugim tudi investicijo bazena v Turističnem centru Fazanerija v vrednosti 536.000 evrov. Skupno je letni program športa v letu 2014 težak 804.000 evrov, od tega


MESTNI SVET

bo šlo 4000 evrov za ureditev športnih objektov, 39.000 evrov za stadion Fazanerija, in sicer za elektriko in tekoče vzdrževanje, za preostali letni program športa pa bo namenjenih 225.000 evrov. Svetniki so program sprejeli, nato pa prešli na točko o podelitvi nagrad ob kulturnem prazniku. Soglasno so sprejeli, da denarno nagrado Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo na področju kulturne in glasbene umetnosti prejme Zdenka Novak, priznanje mestne občine za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini pa prejmeta Klara Draković in Lucija Rožman. Pri tem je Nataša Horvat (LDS) obžalovala majhno število predlogov za nagrade, saj bi to lahko pomenilo, da so nagrade ali razvrednotene ali da si predlagatelji predlogov ne upajo poslati. Horvatova namreč meni, da bi si nagrado vsekakor zaslužil marsikdo z dolgoletnim stažem v kulturi. Predsednica komisije za nagrade in priznanja Jolanda Prelec Lainščak (SDS) je potrdila, da so prejeli malo predlogov, zato so se odločili, da nagrado prejmeta tudi mlajši občanki, saj jima bo ta nagrada vsekakor spodbuda za nadaljnje delo na področju kulture. Ob tem je spregovorila še Brigita Perhavec (SD) iz KUD Štefan Kovač, ki je omenjeni nagrajenki tudi predlagal. Perhavčeva je predlog utemeljila z uspehom mladih igralk, ki sta prejeli nagrado vizionar za najbolj uigran igralski par, pri čemer gre za najvišje priznanje, ki ga v Sloveniji lahko dobi mladi ljubiteljski igralec. Nagrado sta omenjeni preje-

li kot prvi iz Mestne občine Murska Sobota. Buzeti še enkrat izglasovan Svetniki so bili v sedmi točki dnevnega reda seznanjeni s sklepom o zadržanju izvajanja sklepa mestnega sveta o imenovanju odgovornega urednika javnega glasila Soboške novine in s ponovno obravnavo predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kot je pojasnil župan, je na prejšnji seji izglasovan sklep o odgovornem uredniku zadržal, kar mu to po njegovem dovoljuje zakonodaja. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagal, da ponovno preveri izpolnjevanje pogojev prijavljenih kandidatov iz javnega razpisa in nato mestnemu svetu še enkrat predlaga kandidata. Župan je pri tem navedel razloge za svojo odločitev. Smatra namreč, da kandidat ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev, ozirajoč se na delovno dobo in izobrazbo. Ker župan meni, da imenovanje kandidata za odgovornega urednika glasila Soboške novine ni skladno s predpisi, je sklep o imenovanju zadržal. Tako Soboške novine odgovornega urednika v času izdaje januarske številke niso imele, dosedanji urednici Vidi Lukač je mandat namreč potekel 9. januarja, župan pa s strani mestnih svetnikov potrjenemu Tadeju Buzetiju pogodbe o delu ni želel podpisati. Izjalovili so se tudi načrti o začasnem uredniku iz vrst izdajateljskega odbora. Župan je pri tem mestnim svetnikom predvajal posnetek dela seje izdajateljskega odbora, ki je bila 6. januarja, da bi razjas-

nil vsebine ob dogovarjanju in glasovanju o tej zadevi, saj je po njegovem mnenju v javnost prišlo veliko neresnic, ki jih je želel s predvajanjem posnetka zavrniti. »Hvala za ta gledališki prispevek, tega na seji mestnega sveta še nisem videl, še Snowden bi vam bil nevoščljiv,« je županu po predvajanju posnetka odvrnil Iztok Zrinski iz LDS, predsednik izdajateljskega odbora. Ta je pojasnil, da je po seji odbora prišlo do treh različnih predlogov sklepa, ki naj bi bili sprejeti 6. januarja, kot predsednik izdajateljskega odbora pa sklepa, ki se je tolikokrat spreminjal, ni mogel dati naprej. Župan mu je odvrnil, da utemeljenih

razlogov, zakaj januarske Soboške novine niso izšle, ni. Predsednik kadrovske komisije Mitja Slavinec (LDS) je mestnim svetnikom predlagal, da na seji še enkrat potrdijo Tadeja Buzetija in s tem zadevo zaključijo. Mestni svetniki so kandidata na koncu še enkrat potrdili s petnajstimi glasovi za in devetimi proti. Sledili so predlogi in pobude mestnih svetnikov ter župana. Foto: Blaž Novak

POPRAVEK V Soboških novinah št. 127 na str. 6 je bilo v prispevku o 21. redni seji mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota pomotoma navedeno, da je bila v svet javnega zavoda Splošna bolnišnica Murska Sobota kot predstavnica mestne občine potrjena Jolanda Prelec Lainščak. Za neljubo napako se opravičujemo. Špela Horvat

|

7

februar 2014


POBUDE IN VPRAŠANJA

Svetniške pobude in vprašanja ima polovični vpliv, Mestna občina Murska Sobota, ki ima 30-odstotni vpliv, ima z objektom samo stroške, ker ga mora obnavljati. Župan zato meni, da je bolje, če Tehnološki park lastnika zamenja. Zemljišče je po njegovem mnenju bolje prodati in denar od prodaje nameniti za druge namene. Če svetniki želijo, da se prihodek od prodaje Tehnološkega parka (gre za pribl. 1.000.000 EUR) iz proračuna izbriše, lahko na naslednji seji mestnega sveta, ko bo ponovna prva obravnava proračuna, predlagajo spremembo proračuna, a morajo nato predlagati tudi, katere postavke izbrisati na odhodkovni strani. Župan meni, da gre pri tej zadevi za nagajanje svetnikov. Predlagal je, da anonimnih pisem v prihodnje na sejah mestnega sveta ne bi prebirali, saj taka pisma po njegovem mnenju niso pravi način za reševanje zadev.

Vprašanja in pobude s 23. redne seje mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je bila 30. januarja 2013.

Tomaž DUNDEK je predstavil pobudo, naj Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota pripravi poročilo in v njem sporoči podatke, koliko sredstev od prejetih transferjev s strani Mestne občine Murska Sobota porabijo po posameznih programih – za kulturo, turizem in šport. Župan Anton Štihec je povedal, da bo zavod pripravil pisni odgovor.

Marija BAČIČ je izpostavila problematiko sejne dvorane, ki je umazana in polna prahu. Prepričana je, da si Mestna občina Murska Sobota zasluži sodobno dvorano, kot jo imajo denimo manjše občine. Na mestno upravo, župana in svetnike je naslovila pobudo, naj razmislijo o tem, da bi sejno dvorano z manjšimi sredstvi (pribl. 10.000 EUR) opremili z veliko okroglo mizo, stoli in mikrofoni.

Jožica VIHER je povedala, da je bil na zadnji seji odbora za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo sprejet sklep, da se naj javnosti še pred naslednjo sejo mestnega sveta predstavi koncept daljinskega ogrevanja Mestne občine Murska Sobota. Župan je pojasnil, da bo predstavitev sistema daljinskega ogrevanja realizirana.

Župan je pojasnil, da lahko svetniki prenovo predlagajo z amandmajem oz. s spremembo v proračunu. Meni, da je sredstva bolje nameniti za druge, pomembnejše stvari (npr. socialni programi), saj je seja predvidoma le enkrat na mesec. Strinja pa se, da je dvorano treba očistiti.

Zoran KOS je pohvalil drsališče v mestnem jedru, ki po njegovem mnenju zelo dobro deluje. Izpostavil je problematiko na Kocljevi ulici, kjer so na parkirišču pred večstanovanjsko stavbo postavljene zapornice in »barikade, kar onemogoča dostop varnostnim in reševalnim vozilom. Meni, da sta lahko zaradi tega ob nesreči ogrožena varnost in zdravje občanov.

Mag. Nataša HORVAT je na župana oz. mestno upravo naslovila prošnjo, da se pred Pošto Slovenije v Murski Soboti poleg dveh brezplačnih parkirnih mest za 15 minut zagotovi še dve ali tri dodatna brezplačna parkirna mesta za tiste, ki pridejo le oddat ali dvignit pošiljko. Meni, da v teh primerih ne gre za profitni namen, ampak za nujen opravek.

Župan je pojasnil, da ga je o tem že seznanila policija, ki je tudi ustrezno posredovala. V kratkem bodo sklicali skupni sestanek. Po županovem mnenju gre za samovoljo posameznika, ki trdi, da je zemljišče njegovo ter da mora občina kot solastnik zemljišča varovati interese vseh občank in občanov.

Župan je pojasnil, da sta vsepovsod (pred Pošto Slovenije, lekarno in drugod, kjer so postavljeni parkomati) po dve parkirni mesti za hitro parkiranje. Župan je povedal, da so opravili analizo, kaj bi se zgodilo, če bi bilo več takih brezplačnih parkirnih mest za hitro parkiranje. Iz analize se je izkazalo, da bi prihodek iz parkirnin občutno upadel. Ocenjuje se, da sta po dva brezplačna parkirna prostora na takem kraju dovolj.

Mag. Marjan GUJT je prebral anonimno pismo o prodaji stavbe Podjetniškega inkubatorja v Tehnološkem parku.

Angela NOVAK je mestnim svetnikom predstavila pobudo o prisotnosti na prireditvah, proslavah in predavanjih, ki jih prireja Mestna občina Murska Sobota. Meni, da bi se morali teh prireditev udeleževati tudi svetniki. Vsak svetnik bi moral čutiti moralno obvezo, da se odzove povabilu, saj tudi to spada med njegove dolžnosti.

Župan je pojasnil, da se je Tehnološki park gradil z evropskimi sredstvi, občina pa je prispevala zemljišče in se odpovedala komunalnemu prispevku. V zgradbi je prvotno nastal Podjetniški inkubator, v njem bi prostore dobila nova podjetja, ki bi jih po štirih letih odstopila novim podjetjem – t. i. inkubirancem. Vmes je Podjetniški inkubator spremenil ime v Tehnološki park, v njem pa so še danes vedno prvotna podjetja, in to ob ugodnejših pogojih, kot je bilo dogovorjeno, saj bi po štirih letih že morala plačevati višjo najemnino. Župan je še pojasnil, da občina iz objekta Tehnološki park nima prihodka, saj ga upravlja RRA Mura, ki

Župan se s pobudo strinja in poziva svetnike k udeležbi na prireditvah, saj meni, da mestno občino predstavljajo vsi, župan in mestni svetniki.

|

februar 2014

8


AKTUALNO

Na tretji osnovni šoli zbirali sredstva za obnovo športnih igrišč Četrtič po vrsti so pripravili dobrodelni praznični bazar, s katerim so zbrali nekaj čez 3000 evrov.

Sredstva so ostala v šolskem skladu in jih bodo kot lastni prispevek namenili nujni obnovi zunanjih športnih igrišč, pa tudi za nakup didaktičnih sredstev. Da bi staršem razbremenili družinski proračun, so se na šoli odločili, da bodo vsakemu petošolcu iz šolskega sklada za sofinanciranje stro-

Geza Gabar

škov šole v naravi namenili po dvajset evrov; tistim, ki tega niso bili deležni, pa bodo enak znesek primaknili k zaključni šolski ekskurziji.

Zlata poroka Anice in Janeza Dervarič iz Bakovcev Po pol stoletja sta ponovno stopila pred oltar; tokrat domače župnijske cerkve sv. Ane in si obljubila zvestobo.

Geza Grabar

Poročila sta se v Murski Soboti. Anica, dekliško rojena Horvat v Bakovcih, je bila zaposlena v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota; Franc, po rodu Satahovčar, se je izučil za peka in je upokojitev dočakal v murskosoboškem Mlinopeku.Oba sta pustila vidne sledi tudi v domačem kraju in širše. Jubilant je bil aktiven krvodajalec (kri je daroval 120 krat), ter v nogometu in rokometu tudi športnik. Oba sta sedaj člana bakovskega društva upokojencev.

Na Osnovni šoli II Murska Sobota plesali in peli Ob nastopu ljudskih godcev Mokoš iz Satahovcev smo razširili svoje poznavanje ljudske glasbe.

Učencem drugih razredov so godci pričarali zanimiv in poučen dopoldan. Zaigrali in zapeli so nekaj ljudskih pesmi, med njimi »Mi se imamo radi« in »Marko skače«, ter zaigrali na ribaš, lončeni bas, rog, harmoniko, kopito, grablje

in kontrabas. Vsako glasbilo so učencem tudi podrobno predstavili, plesalke folklorne skupine POŠ Krog pa so ob njihovih ljudskih pesmih celo zaplesale. Druženje smo ob zvokih ljudskih godcev sklenili s skupnim plesom. Viktorija Fartelj, učiteljica razrednega pouka |

9

februar 2014


AKTUALNO

Veliki nemarni škornji na Osnovni šoli III Učitelji in učenci prvih razredov tretje osnovne šole smo z novim šolskim letom postali člani velike družine projekta »Veliki nemarni škornji«, katerega pokrovitelj na državni ravni je predsednik Borut Pahor, na lokalni ravni pa murskosoboški župan Anton Štihec, ki nam je podaril knjigo o velikih nemarnih škornjih.

Ob spoznavanju knjige so učenci hitro ugotovili, da nima ilustracij, da je v njej zapisana samo zgodba, ilustratorji knjige pa bodo oni sami. Z dejavnostmi, ki jih izvajamo, pri učencih razvijamo višje moralne vrednote in poskušamo dvigniti njihovo ekološko zavest. Poudarjamo ohranjanje narave, varovanje okolja ter

osveščanje o zdravem življenjskem slogu in kakovostnem preživljanju prostega časa. Škorenjčki smo zelo dejavni Do sedaj smo škorenjčki izvedli številne dejavnosti. Sodelovali smo denimo na likovnem natečaju »Hanina in moja božična želja«, ki ga je organiziral Zavod Vista, da bi zbrali sredstva za nakup igrala za gibalno ovirane otroke in spodbujali nematerialne vrednote. Na uradni dogodek ob izidu slikanice o deklici Hani in njeni božični želji v Maximusu so bili vabljeni tudi otroci, izbrani na natečaju. Nekaj otrok je na tem dogodku prejelo knjižno nagrado, in sicer omenjeno slikanico. O projektu »Veliki nemarni škornji« pa smo se škorenjčki pogovarjali z vodi-

teljico oddaje »Biba buba baja« Jernejo Pirnat. Sodelujemo tudi na natečaju »Škornjev jezik«. Pri tem nam pomagajo starši, in sicer tako, da prvi del zgodbe o nemarnih škornjih prevedejo v svoje narečje ali kak tuji jezik. Zelo

radi tudi pojemo in plešemo ob zgoščenki »Pojmo, plešimo«, ki je nastala v sodelovanju z Damjano Golavšek in so jo učenci dobili skupaj s knjigo.

Škorenjčki in učiteljice OŠ III Murska Sobota

Številne dejavnosti učencev prve osnovne šole in reši otroka«. Vsaka posvojena punčka zagotavlja cepljenje enega otroka proti šestim otroškim boleznim (davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu). V dejavnost so bile vključene tudi mamice, babice in vsi drugi, ki imajo veselje do šivanja in izdelovanja punčk iz cunj. S to dejavnostjo že zgodaj ozaveščamo učence, kako pomagati pomoči potrebnim.

UNICEF je edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki se posveča izključno otrokom sveta ter skrbi za njihovo preživetje, izobraževanje

Marija Šnurer, mentorica

Mladi člani te dejavnosti na OŠ I Murska Sobota se že vrsto let vključujemo v humanitarne akcije. Vključili smo se tudi v akcijo »Posvoji punčko

Nina Krpič prejela nagrado za spis V decembru je osmošolka Nina Krpič na literarnem natečaju prejela nagrado za spis

in razvoj.

|

februar 2014

10

»Pravica do vode«. Na natečaju je sicer s 350 izdelki sodelovalo 50 šol. V svojem spisu je učenka Nina poudarila, da moramo ceniti vsako kapljico vode, hkrati pa se moramo zavedati pomembnosti vode kot dobrine in tudi tega, da niti v naši pokrajini vsi ljudje še nimajo pitne vode. Tako si je osmošolka pripisala že tretjo literarno nagrado, sama pa pravi, da jo pisanje in ustvarjanje zelo veselita. Ne smemo prezreti, da tudi drugi učenci sodelujejo na številnih literarnih natečajih in s tem nenehno potrjujejo naš naziv »kulturna šola«, ki smo si ga pridobili v preteklih letih. Cvetka Šavel Kerman, mentorica


AKTUALNO

Slikarska delavnica v Domu starejših Rakičan Delovna terapija v domu skrbi tudi za vrsto sprostitvenih in družabnih dogodkov svojih stanovalcev in zaposlenih.

Slednjim in njihovim svojcem je že vso leto na voljo tudi redna tedenska slikarska delavnica. Vodi jo akademski slikar Toplica Ignjatović iz Rogaške Slatine, obiskuje pa jo okrog deset zaposlenih v domu, nek-

Geza Grabar

danjih zaposlenih in njihovih svojcev. Da bi lahko tudi zaposleni razvijali svoj talent in se pri tem še dodatno strokovno usposobili, sta delavnico ustanovili delovna terapevtka doma Sonja Kolbl in donedavnega zaposlena v tej ustanovi Magda Glažar. Slednja, tudi redna udeleženka delavnic, je v domu pripravila celo svojo prvo samostojno razstavo.

V Soboškem parku do 35 vrst ptic

Geza Grabar

Pozimi, ko jih je najmanj, v parku najdemo okrog petnajst vrst. Ko jezero v parku zaledeni, se lahko začasno umaknejo tudi race mlakarice.

Pomurska sekcija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki deluje več kot desetletje in iz vse regije združuje več kot 40 članov, je za lokacijo svojega zadnjega

organiziranega ogleda in opazovanja ptic v lanskem letu izbrala mestni park v Murski Soboti. Pod vodstvom predsednika sekcije Gregorja Domanjka so udeleženci poučnega dogodka spoznali več kot petnajst različnih vrst ptic, ki čez zimo ostanejo v naših krajih ali pa so delne selivke: k nam namreč nekatere vrste na prezimovanje priletijo iz še severnejših krajev Evrope.

Starši so nastopili za svoje otroke Starši malčkov iz murskosoboškega vrtca Gozdiček so pripravili gledališko igro »Meseci se predstavijo«.

Idejna vodja in koordinatorica predstave Nataša Šiftar, sicer učiteljica angleščine, je na roditeljskem sestanku predlagala, da bi tokrat spremenili vloge in bi starši nastopili za svoje otroke. Šiftarjeva je povedala, do so vaje in prebiranje scenarija prinašali vse več predlogov, zamisli in idej, tako

Aleš Cipot

da je vsak veliko prispeval k celotni realizaciji. »Še zlasti pa vzgojni tim vrtca, vzgojiteljici naših malčkov, ki sta vsem našim zahtevam, željam in potrebam po kostumih ugodili v polni meri.«

|

11

februar 2014


AKTUALNO

Na OŠ II Murska Sobota zbirali prostovoljne prispevke Staršem naših učencev smo v decembru pripravili kulturni program, se nato družili na bazarju in jim na koncu voščili vse dobro v tem letu.

Naš predpraznični bazar je bil namenjen tudi zbiranju prostovoljnih prispevkov za šolski sklad. Veseli smo bili vsakega prispevka, pa ne samo denarja, tudi vsak prijazen pogled, ki si ga namenimo, vsaka dobronamerna beseda, ki si jo izrečemo, vsako dejanje in vsak nasmeh prinesejo srečo. Anita Borovič, pomočnica ravnateljice OŠ II Murska Sobota

OŠ IV Murska Sobota odpira vrata tudi zunanjim otrokom

Uvrščajo se med bolje opremljene šole s prilagojenim programom v državi.

Z javno humanitarno prireditvijo so kamenček v mozaik prazničnega vzdušja pred božično-novoletnimi prazniki vnovič dodali učenci in zaposleni te največje in najmočnejše strokovne inštitucije v regiji za vzgojo in izobraževanje osnovnošolcev s posebnimi potrebami.

je 40 strokovnih delavcev. Ob pomoči donatorjev in staršev so zbrana sredstva – za 3880 evrov se jih je nabralo, končala v šolskem skladu in jih bodo namenili učencem iz socialno

Avtorica predstave s prednovoletno vsebino, katere rdeča nit so bili dogodki na televizijskem snemanju prednovoletne oddaje, zapolnjene s plesnimi, glasbenimi in pevskimi točkami, je bila učiteljica Jožica Stanko. V prisrčni predstavi so s samostojnimi vsebinskimi točkami po razredih s prekipevajočo radostjo, igrivostjo in veseljem tudi letos sodelovali vsi učenci šole, 101 jih je, kakor tudi 64 zaposlenih, od teh

|

februar 2014

12

Geza Grabar

Zahvaljujoč nesebični pomoči sponzorjev in donatorjev se OŠ IV Murska Sobota uvršča med bolje opremljene šole s prilagojenim programom v državi. Ne nazadnje so opremili t. i. multisenzorno sobo za sproščanje in učilnico »gibalnico« s številnimi rehabilitacijskimi pripomočki. Ob omenjenem pa Kovač Kuharičeva ne pozabi omeniti dobre kadrovske zasedbe za delo z učenci s posebnimi potrebami. »Zato smo se odločili, da za koriščenje teh pripomočkov ter nudenje svetovanja in strokovne pomoči odpremo vrata tudi drugim učencem v regiji in njihovim staršem. Vrata zanje bodo odprta vsako zadnjo sredo v mesecu med 15. in 17. uro,« pravi in dodaja, da bodo to storitev zunanjim otrokom z različnimi težavami v razvoju in njihovim staršem prostovoljno opravljali izkušeni strokovni delavci šole.


AKTUALNO

V Rakičanu razpravljali o kmetijstvu Pomurci so za model delne konvergence, saj bo z njim najbolj kmetijska regija najmanj izgubila, najrealneje pa bodo tudi ohranili plačila, ki so vezana na proizvodnjo.

Na predlog kabineta kmetijskega in okoljskega ministra mag. Dejana Židana v teh dneh po vseh slovenskih pokrajinah potekajo javne predstavitve nabora treh modelov neposrednih plačil v kmetijstvu. Za enega od teh – ali za čisti regionalni model, redistribucijski ali pa model delne konvergence, se bo morala država odločiti predvidoma v dveh mesecih, izbrani model pa bo v okviru novega sedemletnega Programa razvoja podeželja (PRP 2014–2020) potem tudi uporabljala pri neposrednih plačilih upravičenim kmetovalcem.

Geza Grabar

Razpravljali tudi v Rakičanu Iz obsežne razprave, ki je sledila predstavitvi – za pomursko regijo je bila v prepolni veliki dvorani Biotehniške šole v Rakičanu, je bilo razbrati, da se pomurski kmetje zavzemajo za model delne konvergence. Ta je najsprejemljivejši za najbolj poljedelska območja v državi, torej tudi Podravje. Na javni predstavitvi so kmetje predstavili še zahteve družinskih kmetij, ki jih je doslej podpisalo 105 tovrstnih kmetij, zahtevajo pa, da je treba shemo osnovnega plačila oz. plačilne pravice dodeliti na podlagi ugotovljenih površin v letu 2015 (brez površin vinogradov), uvesti model redukcijskega koeficienta za trajno travinje (najmanj v razmerju 1  :  4), treba je uvesti proizvodno ve-

zana plačila za žita in oljnice ter 20-odstotno degresivnost za neposredna plačila nad 150 tisoč evri. Prav tako je neprimerna shema za male kmete, saj spodbuja neproizvodnost, podporo pa so izrekli modelu delne konvergence, vendar s ponovnim izračunom ob upoštevanju redukcijskega koeficienta.

Predlogi in nestrinjanja z nekaterimi ukrepi V nadaljevanju so številni opozorili tudi na težavo sočasne pridobitve plačilnih pravic z nakupom kmetijskih zemljišč, saj jih novi lastniki ob nakupu vselej ne dobijo. Zato so se v tem primeru zavzeli za njihov prenos iz nacionalne rezerve.

Hanina božična želja bo obogatila mestno otroško igrišče

Zavod Vista Murska Sobota je izdal

terič »Hanina božična želja«, ki go-

slikanico avtorice Aleksandre Pin-

vori o invalidni deklici, ki si za božič

Z izdajo slikanice je Zavod Vista začel akcijo spodbujanja nematerialnih vrednot pri otrocih. Namen akcije je namreč zbrati sredstva za nakup igrala (gugalnice) za gibalno ovirane. Pri izdaji zgodbe o deklici Hani se je prvič v vlogi ilustratorke predstavila Klaudija Sakovič iz Beltincev, spremno besedo pa je dodala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Ker je kal zgodbe v našem okolju ter tudi v nastajanju in rojevanju slikanice, bomo realizacijo oplemenitili na območju murskosoboške mestne občine, gugalnico za gibalno ovi-

zaželi, da bi rada shodila.

rane pa bomo v prihodnjih mesecih postavili v mestnem parku. Lea Lehner, Zavod VISTA Murska Sobota

|

13

februar 2014


AKTUALNO

Največ je mladostnikov, ki se ne razumejo s starši Krizni center za mlade je praznoval desetletnico. V decembru so ob tej priložnosti v regijskem kriznem centru v Murski Soboti za otroke in mladostnike pripravili dan odprtih vrat.

Kot pravi vodja centra Simona Neuvirt Bokan, se ljudje se premalokrat zavedamo sreče, ker v življenju nismo deležni vloge žrtve in ne doživljamo nobenega nasilja. Otroci in mladostniki, ki poiščejo zatočišče v kriznem centru, so namreč največkrat žrtve različnih oblik nasilja, prav tako so to otroci, ki v matični družini ne najdejo skupnega jezika s star-

ši oziroma vzgojitelji.« Največ otrok se pod okrilje centra zateče predvsem zaradi nerazumevanja s starši. In če ob tem upoštevamo še povprečno starost otrok, ki znaša 12,7 leta, lahko govorimo o mladostnikih. Ravno mladostništvo pa je obdobje, ko je prisotnega največ uporništva, in ravno zaradi tega pogosto prihaja tudi do neskladij v družinah. Iskali bodo novo lokacijo V letošnjem letu si bodo po besedah vodje centra Simone Neuvirt Bokan za svoje delovanje prizadevali najti novo lokacijo. Kot pravi, je njihovo hišo, ki lahko sprejme šest plus dva otroka, že močno

načel zob časa. »Poleg tega se v kriznem centru izvaja še dejavnost dnevnega centra, kar pomeni, da v popoldanskem času od ponedeljka do četrtka k nam prihajajo osnovno-

Braniteljem slovenske samostojnosti postavljeno obeležje priložnosti slovesno odkrili. Župan Anton Štihec je povedal, da je obeležje v čast vsem braniteljem slovenske samostojnosti. »Ne smemo se deliti, ker si nekdo to želi,« je med drugim dejal Štihec. »Obeležujemo dan, ko smo se pred več kot dvema desetletjema skupaj, ponovno je poudarek na besedi skupaj, odločili za samostojno državo in jo pozneje tudi ubranili,« pa je v nagovoru zbranim ob slavnostni postavitvi kipa povedal Tone Krkovič.

Obeležje braniteljem slovenske samostojnosti stoji v neposredni bližini spomenika zmage na Trgu zma-

Predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo bojkotirali proslavo A kljub večkratni omembi enotnosti brez nesoglasij pri izvedbi prireditve ni šlo. Predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo se zaradi izbire govorca, tj. Toneta Krkoviča,

ge v Murski Soboti, osnova zanj pa je protitankovska ovira.  

Vsem tistim, ki so omogočili dokončno osamosvojitev Slovenije, je Mestna občina Murska Sobota v spomin postavila obeležje, ki so ga ob tej |

februar 2014

Renata Žlebič

14

šolski otroci, ki jim nudimo brezplačno učno pomoč in jim skušamo omogočati čim dejavnejše preživljanje prostega časa,« je povedala še o dodatnih dejavnostih.

Špela Horvat

dogodka niso udeležili. Kot je pojasnil župan Anton Štihec, so si predstavniki občine že dlje časa prizadevali postaviti spomenik skupaj z Združenjem Sever in Združenjem veteranov vojne za Slovenijo. »Predstavniki združenja so želeli, da bi bil slavnostni govornik samo jaz, a sem jim takrat odgovoril, da v letih 1990 in 1991 nisem dejavno sodeloval, kajti bil sem še v Ljubljani. Zato naj bi po mojem bil slavnostni govornik nekdo, ki je sodeloval v takratnih dejavnostih in dogajanjih. Zato sem mesto govornika ponudil tudi Združenju veteranov vojne za Slovenijo. Eden je povabilo jasno zavrnil, dva sta se vljudno opravičila, in to je vsa zgodba.«


AKTUALNO

Kakšna bo Mestna občina Murska Sobota do leta 2020

Mestna občina Murska Sobota pripravlja Vizijo razvoja do leta 2020. V ta namen bo v prihodnjih mesecih skupaj z Razvojnim centrom Murska Sobota organizirala več javnih delavnic in okroglih miz.

Izhodišče za pripravo Vizije 2020 je Zelena Mestna občina Murska Sobota. 23. decembra 2013 se je namreč mestni svet seznanil z izhodišči Vizije razvoja do leta 2020 in z nekaj dopolnitvami izrazil podporo pripravi programa.

• zagotoviti učinkovito varovanje okolja in habitatov; • zmanjšati ekološki odtis občine; • odzvati se na demografske spremembe in obvladovati kulturno raznolikost.

Zelena Mestna občina Murska Sobota 2020 je zahteven projekt, ki zahteva konsenz vseh deležnikov v občini, od mestne uprave pa kakovostno upravljanje, da bi povečali učinkovitost in zadovoljstvo prebivalcev, izboljšali vključevanje prebivalstva v razvoj občine in zagotovili prednost javnemu interesu pred zasebnim.

Sočasno bo Vizija 2020 morala zasledovati cilje, kot so zelena ekonomija, vodilna vloga Mestne občine Murska Sobota v regijski okoljski politiki, trajnostna gradnja, trajnostna mobilnost, nič odpadkov, povezanost narave in mesta, nizki ogljični odtis, čista voda, čisti zrak in lokalna hrana. Razvoj občine sovpada z razvojem regije

Iskati je potrebno odgovore na izzive

Ko razmišljamo o razvoju občine, moramo razmišljati tudi o razvoju regije. Nobena od 27 pomurskih občin ne more prosperirati sama, ampak sta razvoj in blaginja ene občine odvisna od vseh ter od smernic skupnega razvoja, ki si ga je regija zadala. Priprava Vizije 2020 teče vzporedno s pripravo Regionalnega razvojnega programa 2014–2020, Državnega razvojnega programa 2014–2020 in s pogajanji

Vizija 2020 bo morala dati odgovore na izzive, s katerimi se sooča Mestna občina Murska Sobota, in sicer: • ustvariti kar najboljše in zanimivo poslovno okolje ter s tem možnosti za čim več zaposlitev v gospodarstvu, ki bo temeljijo na znanju; • stalen boj proti revščini in socialni izključenosti;

Slovenije z Evropsko unijo. Vizija Mestne občine Murska Sobota se torej mora prepletati z vizijo regije, države in navsezadnje Evropske unije. Pri pripravi programa Vizije 2020 smo opredelili štiri temeljna področja, in sicer: 1. ekonomija, 2. varovanje okolja ter naravnega in kulturnega bogastva, 3. transport in IKT-komunikacije, 4. življenje in bivanje. Pričakujemo, da bodo na delavnicah in okroglih mizah, ki bodo potekale na terenu z zainteresirano javnostjo, izpostavljeni novi problemi in izzivi ter da bomo zbrali nove ideje in rešitve. Vizija 2020 bo določila okvirne časovne mejnike izvedbe, ko bodo prednostni projekti jasno določeni. O točnih datumih delavnic vas bomo obveščali na spletni strani Mestne občine Murska Sobota in prek drugih medijev. Mag. Mojca Breščak Razvojni center Murska Sobota

|

15

februar 2014


AKTUALNO

Visok jubilej osrednje regijske bolnišnice Splošna bolnišnica Murska Sobota je decembra obeležila 120-letnico delovanja s slavnostno prireditvijo v Gledališču Park.

»Bolnišnica danes je zasluga vseh generacij zaposlenih: zdravnikov, negovalnega osebja in nezdravstvenih delavcev. Lahko smo ponosni nanjo, zato vsem iskreno hvala,« je ob jubileju zapisal dr. Bojan Korošec, direktor bolnišnice. Splošna bolnišnica Murska Sobota se je v 120 letih razvila v peto največjo bolnišnico v državi, pred njo so le oba univerzitetna klinična centra ter celjska in novomeška bolnišnica. Prejeli so priznanje mestne občine Korošec je iz rok župana Antona Štihca na slavnostni prireditvi v Gledališču Park pre-

jel priznanje mestne občine. »Obeležujemo obletnico, ki v sebi nosi veliko spoštovanja,« je ob tem povedal Štihec ter čestital kolektivu in vsem zaslužnim za doprinos k razvoju te tako zelo pomembne ustanove v regiji. Zelena luč za gradnjo urgentnega centra Na prireditvi je spregovoril tudi sekretar na ministrstvu za zdravje Peter Bohinc. Ta je zaposlenim zaželel veliko dobrega, najpomembnejša pa je bila pogodba, ki jo je prinesel v Mursko Soboto. Ta daje še zadnjo zeleno luč za gradnjo urgentnega centra. Gradnja se bo začela že v januarju, po napovedih pa naj bi 6,3-milijonsko investicijo, za katero bo 3,7 milijona evrov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, zaključili do konca leta.

Center bo obsegal nekaj čez 1400 kvadratnih metrov površine, v katerem bo ob prizidku s tremi etažami tudi rekonstrukcija obstoječega objekta. Eden največjih zaposlovalcev v regiji Splošna bolnišnica Murska Sobota letno z zdravjem po-

V Černelavcih svetujejo za zdrav življenjski slog ni sladkor so dejavniki tveganja za naše zdravje ter ogrožajo zdravje srca in ožilja. Problemu se posvečajo preventivne akcije.

Ob zavedanju, da je zdravje neodtujljiva človekova pravica ter ključni dejavnik človeškega dostojanstva in humanitarne pomoči, krajevna organizacija Rdečega križa tudi z letošnjim letom nadaljuje s svojimi dejavnostmi. Vse potekajo v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Murska Sobota. Nove akcije bodo sledile v prihodnjih mesecih Potem ko so najprej nabavili ustrezen material in apara-

te ter zagotovili prostore in prostovoljce, je skupina upokojenih medicinskih delavcev in drugih aktivistov krajevne organizacije Rdečega križa iz Černelavcev za krajane Černelavcev, Veščice, Polane in Kupšincev, odkoder prihajajo tudi njihovi člani, začela izvajati načrtne in brezplačne redne mesečne akcije nadzora sladkorja, holesterola, krvnega tlaka, indeksa telesne mase in telesne teže. Vsak posameznik, ki se vključi v akcijo, prejme poseben kartonček, na katerega redno vpisujejo omenjene vrednosti, ki jih sčasoma lahko tudi primerjajo, vključeni posamezniki pa so deležni še osebnih svetovanj, da bi lažje prešli na zdrav življenjski slog in spre-

Geza Grabar

jeli ustreznejše ukrepe za izboljšanje mejnih vrednosti. Na prvi akciji, nove bodo sledile v prihodnjih mesecih, se je odzvalo veliko občanov: na januarski so opravili 40 indivi-

|

februar 2014

skuša oskrbeti 17.500 bolnikov, v specialističnih ambulantah dodatnih 172.000. Ta zdravstvena ustanova je danes eden največjih zaposlovalcev v regiji, saj območje 27 občin s 125 tisoč prebivalci pokriva z 922 zaposlenimi, od tega je 126 zdravnikov.

Foto: Dejan Grah

Zvišan krvni tlak, holesterol in krv-

Špela Horvat

16

dualnih testiranj s svetovanji, februarske akcije pa se je udeležilo 30 občanov.


AKTUALNO

Amadea Gomboc – zvezdica iz Rakičana, ki je zasijala z dobrodelnostjo

Karlo Vratarič

Dobrodelna akcija »Anina zvezdica«, v okviru katere prostovoljci zbirajo hrano, ki jo nato razdelijo tistim, ki jim je primanjkuje, je konec leta potekala že sedmo leto, po zaslugi Amadee Gomboc iz Rakičana tudi prvič v Pomurju.

Akcija je uspela v celoti, saj smo Pomurci z dobrodelnostjo pomagali kar 191 družinam in posameznikom ter Zavetišču za brezdomce Mozaik v Murski Soboti. Študentka psihologije Amadea je zamisel, da bi podobno akcijo pripravila tudi v naši regiji, dobila pred leti na televiziji, lani pa se je odločila, da se pridruži akciji dobrodelne organizacije, ki jo je ustanovila Ana Lukner. Z družino in prijatelji je morala poskrbeti za mnogo stvari, da je »Anina zvezdica« lahko zaživela tudi v Pomurju. »Dela pred začetkom akcije je bilo ogromno, vendar se je splačalo,« pravi Amadea, ko se ozre na delo v zadnjih mesecih. »Pomemben je namen, ki ga imaš, ko stopiš skozi vrata« Sama akcija zbiranja je potekala od 25. novembra do 20.

kilogram sladkorja, bi že s tem zbrali ogromne količine hrane. Pomemben je bil namen, ki ga imaš, ko stopiš skozi vrata,« pove dekle iz Rakičana.

decembra lani, po začetnih dvomih pa se ji je na obrazu pogosto narisal nasmeh. V prvih dneh zbiranja so se na pozive odzvale predvsem starejše generacije, pozneje pa še mlajše generacije in družine. »To je dokaz, da znamo stopiti skupaj mlajša in starejša generacija. Težko je opisati občutke, ko vidiš ljudi, ki prihajajo skozi vrata s polnimi škatlami hrane. Prav tako sem bila vesela vseh tistih, ki so prišli z enim izdelkom. Ti so velikokrat sami dejali, da niso prinesli toliko kot drugi. Vendar če bi vsak prinesel le denimo

Revščine se ne bi smeli sramovati Po uspešno izvedeni akciji Amadea meni, da smo Pomurci dovolj dobrodelni in da se zavedamo trenutnega položaja v Sloveniji. Tudi sama upa, da se bodo razmere počasi izboljšale, da bo manj posameznikov in družin, ki so socialno ogroženi. Kot študentka psihologije ima svoj pogled na revščino. »V Sloveniji je revščina tema številka ena. Danes si lahko še bogat, jutri mogoče več ne boš. Revščina je namreč nepredvidljiva. Če danes še imamo službo, je jutri mogoče več ne bo. V nobenem primeru pa se revščine ne bi smeli sramovati. Če potrebujemo pomoč, moramo zanjo zaprositi, a je to nekaterim izredno težko. Nekatere je sram zaprositi za pomoč zaradi okolice, spet drugi pa imajo tako trdno osebnost,

da raje ostanejo brez hrane, kot da bi zaprosili zanjo.« Letos bo akcijo še razširila Po koncu akcije je prejela precej sporočil obdarovanih družin, ki so se ji zahvaljevale za darovano hrano, letos pa namerava akcijo v Pomurju razširiti z dodatnimi zbirnimi mesti po regiji. »Upam, da mi bo vse to uspelo!« je s pozitivnim razmišljanjem končala mlada dama. Ana Lukner, ustanoviteljica Anine zvezdice, o akciji »Cilj Anine zvezdice je, da pokažem, da lahko pomaga prav vsak. Velikokrat zasledim ljudi, ki govorijo, da želijo pomagati. Vendar na koncu štejejo dejanja sama in ne besede. Moje mnenje je, da manjka iniciative, povoda in volje, da se lahko pomaga na tisoč in en način. Želim spodbuditi predvsem mlade, da naj verjamejo vase, da naj ustvarjajo in da je vse mogoče.« |

17

februar 2014


AKTUALNO

Najboljši občinski prostovoljci minulega leta prejeli priznanja

Konec januarja je v grajski dvorani potekala slovesnost, na kateri so najbolj požrtvovalni prostovoljci v minulem letu v naši občini iz rok župana Antona Štihca prejeli priznanja.

Mija Roudi, naj prostovoljka 2013 Predsednica  leta 2004 v Murski Soboti ustanovljenega Društva bolnikov s kronično bolečino. Po Mijini zaslugi v Splošni bolnišnici Murska Sobota še vedno deluje protibolečinska ambulanta, ki so jo celo želeli ukiniti.  Društvo, katerega srce in duša je Mija, po 10 letih delovanja šteje 108 članov iz celotnega Pomurja. V časih, ko se ljudje vse bolj oddaljujemo eden od drugega, Mija Roudi skrbi za druženje, izmenjavo življenjskih izkušenj ter  tople medosebne odnose. Moto Mije Roudi je: »Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči, in nihče

ni tako majhen, da je ne bi mogel nuditi«. Društvo upokojencev Murska Sobota, naj prostovoljno društvo 2013 Od leta 1946 pa do danes se je spreminjalo ime društva, njihov cilj pa je ostal isti: pomagati starejšim prebivalcem na različnih področjih, še posebej socialno ogroženim. Danes je v Društvo upokojencev Murska Sobota vključeno okrog 950 članov, znotraj društva pa deluje kar 18 sekcij,  v katere se vključujejo starejši po svojih interesih. Vsaka sekcija skrbi za izvajanje posameznega programa, se usklajuje in povezuje z drugimi, skrbi za organizacijo tekmovanj, družabnih srečanj, izletov, kulturnih prireditev. Velik poudarek je dan prostovoljstvu. V okviru projekta »Starejši za boljšo kakovost življenja« obiskujejo in zbirajo podatke ter pomagajo pri reševanju različnih stisk starejših ljudi – materialnih, osamlje-

|

februar 2014

18


AKTUALNO

nosti, nasilja nad starejšimi. Vsa leta delovanja si je društvo prizadevalo, da pomaga vsem starejšim, ki so potrebni pomoči,  ter skrbijo za dobro počutje in družabnost starejše populacije, da na jesen življenja nihče ne bi bil ostal osamljen in socialno izključen. V imenu društva je županovo priznanje prevzela njegova predsednica Angela Novak. Prostovoljno gasilsko društvo Murska Sobota, naj prostovoljna organizacija 2013 V minulem letu je praznovalo že 130. obletnico delovanja in se tako uvršča med najstarejša društva v Pomurju in Sloveni-

ji.  Prostovoljno gasilsko društvo Murska Sobota ima trenutno zaposlenih 8 gasilcev, prav zato je bilo kljub imenu »društvo« uvrščeno v kategorijo prostovoljne organizacije. Delo v okviru društva pomeni veliko samoodrekanja in   nesebičnosti, s ciljem pomagati sočloveku, ki se znajde v nesreči. V imenu društva je županovo priznanje prevzel njegov predsednik Milan Vertot.

za pomoč Urškini hčerki Lari. Življenje je Urško postavilo pred težko preizkušnjo: kmalu po rojstvu hčerke Lare, so zdravniki deklici napovedali diagnozo, hude oblike mitohondrijske citopatije. Ob tej hudi stiski so se Urškini prijatelji odločili, da organizirajo dobrodelno prireditev in koncert, na katerem bodo zbirali sredstva za Laro in tako se je zgodila »Larina zgodba«.  V soboto, 26. 10. 2013 je v Spartacusu v Murski Soboti potekal celodnevni dogodek za družine, na katerem se je zbralo veliko število obiskovalcev, ki so  vsak na svoj način in po svojih zmožnostih želeli pomagati. Organizacija dogodka, na kateri ni manjkalo

Larina zgodba, naj prostovoljni dogodek 2013 Dobrodelna prireditev »Larina zgodba« je bila prireditev, na kateri so prijatelji, sodelavci in znanci Urške Selčan zbrali več kot 12.000 evrov

znanih obrazov iz sveta glasbe, različnih oblik animacij za otroke ter zabave za celo družino je terjalo veliko prostovoljnih ur dela, predvsem pa srčnosti vseh sodelujočih. Foto: Tadej Kirinčič

|

19

februar 2014


KULTURA

Marjan Gumilar razstavil v Robinu

Aleksandra Grah

V razstavnem prostoru Galerije Robin v Murski Soboti so zadnjega januarja odprli razstavo pomurskega akademskega slikarja in profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Marjana Gumilarja, ki se je na minuli razstavi predstavil z opusom slik, na katerih prevladujeta bela in črna barva. V njegovi »Izostritvi« izstopajo horizontalni vtisi prekmurske ravnice. Številne nagrade in priznanja za ustvarjalca Gumilar je za svoja dela prejel številne nagrade in priznanja. Tako je leta 1991 prejel nagrado za slikarstvo XVI. jugoslovanskega bienala mladih na Reki. Leta 1993 je prejel pre-

V Galeriji Robin so odprli razstavo likovnega umetnika Marjana Gumilarja z naslovom »Izostritev«.

Otvoritev razstave likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije dnji četrtek v januarju prva otvoritev razstave v tem letu.

Na skupinski razstavi del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije se jih z 51 deli predstavlja 21, številne navzoče na otvoritvi pa je nagovoril predsednik društva Jože Denko, ki je uvodoma dejal: »Danes govoriti o umetnosti je spoštljiva gesta, ki nam lahko daje navdih in odvzame še malenkost tistega, kar je ostalo v nas iz preteklosti.« »Umetnost predstavlja sliko življenja, ki ga živimo« V nadaljevanju je Denko izpostavil, »da je umetnost samo delček slike življenja. Živimo namreč v svetu sprememb, vrednostnih sistemov, ki nam

govorijo o dobrih in največkrat slabih stvareh. Pomemben del vrednot je gotovo umetnost, ki je s časom, v katerem ustvarjamo, se izražamo in od katerega živimo, tesno povezana. V svetu različnih interesov stoji danes nemalokrat en sam bog – denar. Kultura in umetnost, kot radi rečemo, je bogastvo, ki si ga med seboj lahko delimo in z njim obogatimo svoj duhovni svet, v katerega se lahko skrijemo za trenutek in si tako olepšamo vsakdanjik«.

mgartner, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Saša Bezjak, Dare Birsa, Ivo Bošnjaković, Robert Černelč, Sandi Červek, Jože Denko, Endre Göntér, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Suzanne Király-Moss, Ignac Meden, Franc Mesarič, Vladimir Potočnik,

Razstava bo na ogled do 19. marca Na razstavi, ki ima namen prikazati delo članov društva v zadnjih nekaj letih in bo v murskosoboški galeriji na ogled do 19. marca, razstavljajo Igor Banfi, Dubravko Bau-

|

februar 2014

Brigita Bavčar

Foto: Aleksandra Grah

V Galeriji Murska Sobota je bila za-

stižno nagrado Rembrandtov cekin fundacije Rembrandt. Leta 2007 je s habilitacijo za področje slikarstva na ALUO v Ljubljani zaplaval v pedagoške vode, tam je zaposlen kot profesor za slikanje in risanje. Še preden je postal profesor, mu je Univerza v Ljubljani leta 2005 podelila priznanje pomembnih umetniških del. Sicer pa Gumilar že vsa leta samostojno razstavlja in sodeluje na skupinskih in tematskih razstavah doma in v tujini. Poleg slikarstva se ukvarja tudi s filmom.

20

Ignac Premoša, Mirko Rajnar in Aleksander Vukan - Šanje. Razstavljena dela si je vredno ogledati.


KULTURA

Moč gline v Pomurskem muzeju V stolpu Pomurskega muzeja so odprli razstavo figuralne plastike in kultnih predmetov, ki izvirajo iz duhovnega in mističnega sveta bakrenodobnega človeka na prekmurskih ravnicah.

Ni naključje, da je zadnja razstava v muzeju arheološkega tipa. Na najdiščih ob trasi nove avtoceste so namreč arheologi v dobrem desetletju arheoloških raziskovanj odkrili izjemna gradiva. Rezultati raziskav so zdaj že v publikacijah, v drugih objavah in na razstavah. Ena takih je razstava muzejskega svetovalca Branka Kermana, ki je z razstavljenimi predmeti prikazal duhovni svet bakrenodobnih ljudi. Sicer so v muzeju doslej gradivo iz teh arheoloških raziskovanj predstavili že na treh razsta-

Aleksandra Grah

vah. »Delamo in predstavljamo z vizijo, da bi vse to nekoč postavili na stalni razstavi, ki bo dalj časa na ogled. Upam, da nam bo to tudi uspelo,« je poudarila direktorica muzeja Metka Fujs. Na razstavi je muzejski svetovalec Branko Kerman razstavil miniaturne ženske glinene figure iz bakrene dobe s poudarjenimi ženskimi atributi, ki pa imajo izjemno umetniško vrednost, čeprav so poškodovane. Kerman: Prazgodovinski človek je prek glinenih kipcev črpal moč za življenje »Poškodbe bi lahko povezovali z magično močjo figuric, ki so imele časovno omejen učinek. Prazgodovinski človek je prek glinenih kipcev črpal moč za vsakdanje življenje v odnosu do narave in skrivnostnega zu-

nanjega sveta nadnaravnih sil,« je pojasnil Kerman. Iz gline so po njegovih besedah v zgodovinskih skupnostih izdelovali najrazličnejše izdelke, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življenju. Številne figurice so iz žgane gline in na simbolni

Večer poezije v knjižnici V Pokrajinski in študijski knjižnici so knjižničarji z interpretacijami poezije prekmurskih pesnikov obeležili slovenski kulturni praznik in desetletno delovanje v novi stavbi.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je osrednja območna knjižnica, ki se je razvila iz društvenih knjižnic pred drugo svetovno vojno in iz ljudske knjižnice, ki je začela delovati leta 1946, ter študijske knjižnice (ustanovljena je bila leta 1955). Na pesniškem večeru je za uvod direktorica Jasna Novak zbranim predstavila kratek pregled skozi čas in zgodovino knjižnice, ki se je pred desetimi leti preselila v nove, sodobne prostore, v ka-

ravni predstavljajo božanstva, duhovne razsežnosti tistega časa. Razstava teh mističnih predmetov bo v muzeju na ogled vse do 21. junija 2014.

Aleksandra Grah

tere bralci po besedah direktorice zelo radi zahajajo. »V tem hramu modrosti, v tej zakladnici besed knjižničarji varujemo dragocenosti, ki so tako zelo pomembne za zavedanje nas samih, sem sodijo tudi rokopisne pesmarice in cerkvene kronike z letnicami 1627,« je povedala Novakova. Knjižnica ne hrani samo dragocenosti Njihovi najstarejši tiski, ki jih hranijo, nosijo letnico 1523. Direktorica je izpostavila Dalmatinovo »Biblijo«, pisano v nemškem jeziku, predvsem pa »Novi zakon« Štefana Küzmiča iz leta 1771, ki je najpomembnejše delo prekmurskega slovstva in zato tudi naša največja dragocenost.

Naslednje leto bodo obeležili 300-letnico izida prve knjige v prekmurskem knjižnem jeziku, to je delo »Mali Katekizmus« Franca Temlina iz leta 1715. Po besedah Novakove moramo biti Prekmurci na to delo najbolj ponosni. »Knji-

žnica ne hrani samo dragocenosti, shranjujemo besedila, ki so vezana na Pomurje in izidejo tudi drugod po svetu, ta domoznanska plat našega poslanstva je poleg že znanih sintagem knjižnice še kako pomembna,« je izpostavila. |

21

februar 2014


KULTURA

Vedno se je predstavila kot Zdenka Novak iz Murske Sobote

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v murskosoboškem Gledališču Park podelili kulturne nagrade Mestne občine Murska Sobota.

Slovesnost s podelitvijo nagrad se je začela z dobro glasbo, in sicer je poslušalce navdušila glasbena skupina Čompe, ki je jezik priznanih slovenskih kanonskih pesnikov prenesla v glasbene vode.

membno je, da se zavemo svojega položaja, ne samo v času, ampak tudi v prostoru. Šele ko bomo dovolj močni, dovolj razgledani, ko se bomo dovolj cenili, ne bomo več čakali na druge, ampak si bomo sami sposobni vzeti z mize,« je sklenila Novakova.

Jasna Novak: Ko se bomo dovolj cenili, ne bomo več čakali na druge V slavnostnem nagovoru je zbrane nagovorila direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Jasna Novak, ki je slovenski kulturni praznik označila kot praznik besede, slovenske ustvarjalnosti in vseh umetnosti. »Prav kultura nam je skozi zgodovino omogočila, da smo ohranili svojo identiteto,« je poudarila. Ob koncu nagovora se je dotaknila aktualnega družbeno-gospodarskega dogajanja in problematike čedalje aktualnejšega bega možganov. »Res je, da ima kriza svetovne razsežnosti, vendar mnogi med nami vidijo lučke drugje. Po-

Zdenka Novak – nagrajenka za življenjsko delo na področju kulture in glasbene umetnosti

|

februar 2014

22

Aleksandra Grah

Po nagovoru direktorice knjižnice je župan Anton Štihec podelil nagrade kulturnim nagrajenkam. Denarno nagrado Mestne občine Murska Sobota je za življenjsko delo na področju kulturne in glasbene umetnosti prejela skoraj osemdesetletna izvrstna pianistka Zdenka Novak. Murskosobočanka Zdenka Novak je po maturi na tukajšnji gimnaziji nadaljevala študij na glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je leta 1959 diplomirala. Tretjo stopnjo študija je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in ob zaključku podiplomskega študija prejela Prešernovo nagrado. Za njeno nadaljnje strokovno delo ji je slovenski prostor postajal premajhen. Svoje znanje je nadgrajevala in izpopolnjevala v tujini – v Salzburgu, Kölnu in v Varšavi. Novakova se je dobro znašla tudi v pedagoških vodah. S poučevanjem je začela v domačem kraju, nato jo je pot vodila v Maribor. Predavala je tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 1975 prejela naziv redne profesorice. Ob rednem delu na akademiji je svoje znanje na predavanjih prenašala tudi na predavatelje glasbenih šol doma in v tujini, za svoje


KULTURA

2011/2012, ko sta igrali v predstavi Woodyja Allena »Bog«, s katero so se s soigralci po območnih in regijskih srečanjih uvrstili na državno Linhartovo srečanje gledaliških skupin v Postojni in med osem najboljših predstav v Sloveniji. Že takrat sta mladi igralki opozorili na svoj izjemen potencial.

delo je bila večkrat nagrajena. S koncerti je obogatila marsikatero kulturno glasbeno-literarno prireditev v Sloveniji, Jugoslaviji in v Avstriji. Na svojih nastopih je izvajala dela svetovno znanih umetnikov, denimo Händlova, Beethovnova, Bachova, Brahmsova, Chopinova, Schumannova in Lisztova dela. Rada se je lotila tudi slovenskih skladateljev: Bravničarja, Škerjanca, Kreka, Ukmarja, Ježa, Ravnikarja, Švare, Osterca, Pahorja in Ipavca, s katerimi je ime Slovenije ponesla tudi v tujino.

Lucija Rožman in Klara Draković – nadarjeni igralki, ki opozarjata nase Priznanje mestne občine za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti sta prejeli članici KUD Štefan Kovač Lucija Rožman in Klara Draković. Mladi, nadarjeni igralki sta se v gledališko skupino vključili v gledališki sezoni

Soboto, kjer jo lahko pogosto srečate na kulturnih prireditvah ali njenih »hitrih« sprehodih. Ob prejemu nagrade je dejala: »Glasbo slišimo, čutimo, doživljamo, daje nam moč, prinaša obilo lepega. Človeka se mora dotakniti, v višjem, bolj duhovnem smislu, ne zgolj za zabavo. Pomaga živeti. Z umetnostjo je življenje lepše.«

Po velikem uspehu skupine jima je režiser Milivoj Miki Roš zaupal vlogi za predstavo Gorana Gluvića »Čuvaja zadnjega kozarca vode«, kjer sta z izrednim občutkom za odrski jezik svoj igralski potencial še utrdili. Po uspešnih nastopih na domačem gledališkem odru in odru v Grosupljem ter po regijskem srečanju v Mariboru sta se igralki uspeli uvrstiti na državno srečanje VIZIJE – festival mladinskih gledaliških, lutkovnih in rock skupin Slovenije v Novi Gorici, kjer sta se odlično odrezali, saj sta prejeli najvišje priznanje ljubiteljskih igralcev, in sicer nagrado vizionar za najbolj uigran igralski par. Foto: Kristijan Škrlec

»Z umetnostjo je življenje lepše« »Čeprav je Zdenka Novak svojo aktivno poklicno pot in glasbeno ustvarjanje izživela predvsem v Ljubljani, je v srcu vedno ostala Sobočanka. Vedno se je predstavila kot Zdenka Novak iz Murske Sobote in s tem Soboto ponesla po Slovenji in v svet,« je v obrazložitvi imenovanja zapisala predlagateljica. Po upokojitvi v 90-ih letih se je Zdenka Novak preselila v rojstno Mursko |

23

februar 2014


ŠPORT

Foto: Blaž Novak

Najboljša občinska športnika sta Uroš Pavlovič in Tjaša Gazdag

V organizaciji Športne zveze Murska Sobota in Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je potekala podelitev priznanj najboljšim športnikom v letu 2013 v Mestni občini Murska Sobota.

Priznanja najboljšim športnikom sta podelila župan Anton Štihec in predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar. Kdo so bili najboljši v letu 2013 Najboljša športnica v šolskem športu je gimnastičarka Asja Benčec (OŠ III), najboljši športnik v šolskem športu je judoist Jan Lukač (OŠ Bakovci), Osnovna šola I je osnovna šola z najboljšim športnim programom v Mestni občini Murska Sobota. V kategoriji invalidski šport sta najboljša športnika Damjan Šebjan (košarka) in Marino Kegl (tenis). Najboljša športnica v Mestni občini Murska Sobota je Tja-

2013 je prejel judoist Adrian Gomboc iz Rakičana, ki sicer trenira v celjskem judo klubu

ša Gazdag (članica Plesnega kluba Zeko), druga je Tjaša Štornik (Plesni klub Zeko) in tretja Sanja Čahuk (Judo klub Murska Sobota). Najboljši športnik je odbojkar Uroš Pavlovič (Odbojkarski klub Panvita Pomgrad), drugi je Miha Lemut, član Društva modelarjev Pomurja, tretji pa rokoborec Jure Kuhar (Rokoborski klub Murska Sobota). Najboljša ekipa med posamičnimi športi je Plesni klub ZEKO Murska Sobota, sledi Šahovsko društvo Radenska Pomgrad, tretje je Rokoborsko društvo Murska Sobota. Najboljša športna ekipa med kolektivnimi športi je postal Odbojkarski klub Panvita-Pomgrad Murska Sobota, drugi je Košarkarski klub Radenska Creativ Murska Sobota, tretja pa je sekcija ženske odbojke pri Društvu za športno rekreacijo Murska Sobota. Posebno priznanje za športne dosežke na mednarodnih tekmovanjih v letu

|

februar 2014

24

Z'dežele Sankaku za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v judu.


ŠPORT

Odbojkarji Panvite Pomgrada stopničko za stopničko

Odbojkarska sezona se je prevesila v drugi del, murskosoboški odbojkarji pa so se uvrstili v skupino, ki se bori za naslov državnega prvaka.

A najprej se ozrimo na prvi del tekmovanja, v katerem so odbojkarji Panvite Pomgrada precej nihali. Po vzrokih smo povprašali trenerja Dejana Fujsa: »Moštvo je imelo težave takoj po začetku prvenstva, saj so nas mediji dvigali v nebo, pozabili pa smo, da je treba kakovost dokazovati na treningih

in tekmah. Pristop ni bil pravi, in to se nam je maščevalo. Rabili smo čas, da smo se pobrali, pozneje pa smo premagovali tudi moštva s samega vrha.« Naši odbojkarji so na koncu osvojili tretje mesto za Salonitom iz Anhovega in Calcit Volleyballom iz Kamnika ter se zanesljivo uvrstili v modro skupino.

Karlo Vratarič

arja začel drugi del prvenstva. In kakšne so ambicije v modri skupini? »Naš cilj je čim višja uvrstitev, saj si želimo izboriti najboljši položaj v končnici in prednost domačega terena. Za zdaj nam gre dobro in upam, da bo tako tudi ostalo,« pravi Fujs. Bolezen ali poškodba jih lahko zlomita V lanski sezoni so Murskosobočani osvojili bronasto medaljo, kar je bil največji uspeh doslej. So letos sposobni stopiti stopničko višje in igrati

V modri skupini biti čim višje Tu se je peterici pridružil še prvak ACH Volley in po krajšem premoru se je konec janu-

finale proti verjetnemu finalistu ACH-ju? »Ne razmišljam o teh številkah, pri njih niti ne vztrajam, saj gremo korak za korakom. Nismo čisto profesionalna ekipa in v končnici nas lahko zlomita že ena sama bolezen ali poškodba, saj igramo tako rekoč samo s sedmimi igralci. Najprej moramo uspešno odigrati srečanja v modri skupini, nato se bomo osredotočili na četrtfinale in tako naprej. Gremo torej stopničko za stopničko,« je trener zeleno-belih previden z napovedmi.

Franc Ščančar prejel srebrno plaketo Strelske zveze Slovenije Naslov strelca minulega leta je osvojil Rajmond Debevec iz ljubljanske Olimpije pred Robijem Markojo iz Strelskega društva Štefan Kovač iz Turnišča, na četrto mesto pa se je uvrstil Boštjan Maček iz Strelskega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote.

Za dolgoletno strokovno delo v strelstvu je dobil srebrno plaketo Franc Ščančar iz Športnega strelskega društva Murska Sobota. Franc Ščančar je ob tem priznanju za Soboške novine povedal: »To je veliko priznanje za dolgoletno delo, hkrati je velika nagrada ne le meni, ampak tudi nekdanjim in današnjim sodelavcem, ki so mi pomagali, pa tudi otrokom, ki se trudijo in se dejavno ukvarjajo s strelstvom v pogojih, kakršne v Murski Soboti pač imamo.«

Aleš Cipot

Franc Ščančar (prvi z desne) |

25

februar 2014


ŠPORT

Dobrodelna produkcija prinesla 1100 evrov za šolski sklad Plesalci Plesne šole Zeko so pripravili še zimsko produkcijo in napolnili tribune šolske športne dvorane.

V športni dvorani Osnovne šole I v Murski Soboti so 1. februarja pripravili peto dobrodelno zimsko produkcijo, na kateri se je predstavilo več kot dvesto plesalcev vseh starosti. Gledalci, so si lahko ogledali različne plesne zvrsti, od hip hopa in disca do zumbe,

breakdancea in drugih. Miša Zečević je ob tem povedala: »Za nami je nova dobrodelna produkcija in z njo smo zelo zadovoljni. Vsi plesalci so se predstavili v najboljši luči, zato so bili nagrajeni z aplavzom občinstva, ki je napolnilo dvorano.« Ob koncu prireditve so predstavnikom Osnovne šole I izročili donacijo v vrednosti 1100 evrov, ki bo namenjena šolskemu skladu.

Šahovski tekmovanji za pomurske šolarje Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad in Osnovna šola I iz Murske Sobote sta januarja na Osnovni šoli I Murska Sobota organizirala področno klubsko prvenstvo Pomurja v šahu, 1. februarja pa še področno ekipno osnovnošolsko prvenstvo Pomurja.

Na področnem klubskem prvenstvu Pomurja 81 tekmovalcev V kategoriji fantov do štirinajst let je prvo mesto osvojil Fabijan Marič Vild (OŠ II Murska Sobota), drugo pa Jaka Meglič (OŠ I Murska Sobota). Pri fantih do dvanajst let je drugo mesto osvojil Jaša Radič (OŠ II

Aleš Cipot

Murska Sobota), tretje pa Alan Belec (OŠ IV Murska Sobota).

ska Sobota) in tretje Mak Kovač (OŠ I Murska Sobota). Področno ekipno osnovnošolsko prvenstvo Pomurja Na Osnovni šoli I v Murski Soboti so 1. februarja izvedli še področno ekipno osnovnošolsko prvenstvo Pomurja, na katerem so igrali po Bergerjevem sistemu. Igralni čas je bil 10 minut + 5 sekund na potezo.

Pri dekletih do dvanajst let je prvo mesto osvojila Jena Kušej Kološa (OŠ III Murska Sobota), drugo mesto pa Danijela Maček (OŠ III Murska Sobota). Pri fantih do deset let je prvo mesto osvojil Enej Meglič (OŠ I Murska Sobota). V kategoriji deklet do deset let je prvo mesto osvojila Alina Lukač (OŠ I Murska Sobota), drugo pa Vita Kušej Kološa (OŠ III Murska Sobota).

Pri dekletih do devet let je tretje mesto osvojila OŠ I Murska Sobota. Ekipo sta sestavljali Alina in Ema Lukač. Pri fantih do devet let je prvo mesto osvojila ekipa OŠ I Murska Sobota v postavi Mak Kovač, Blaž Sintič, Teo Gangl

V kategoriji do osem let je prvo mesto osvojil Amadej Kastelic (OŠ III Murska Sobota), drugo Nejc Ružič Jakob (OŠ I Mur-

|

februar 2014

Aleš Cipot

26

in Oskar Balažic. Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ III Murska Sobota v postavi Matej Krampač, Amadej Kastelic, Vita Kološa Kušej, Pia Recek, Loris Cipot in Eva Ošlaj. Pri dekletih do dvanajst let je prvo mesto osvojila ekipa OŠ I Murska Sobota v postavi Sara Aster, Sara Balažic in Maja Vratarič. Pri fantih do petnajst let je prvo mesto osvojila OŠ I Murska Sobota v postavi Jaka Meglič, Lucija Kadiš, Enej Meglič in Leonard Kobal. Drugo mesto je osvojila OŠ II Murska Sobota v postavi Fabijan Marič Vild, Jan Martinec, Jaša Radič in Jakob Podlesek.


GASILCI

PGD Murska Sobota – želijo ustvariti poklicno jedro

Društvo, katerega udarno moč ob intervencijah predstavlja 42 operativnih članov, je letos stopilo že v 132. leto delovanja. Uvršča se med najstarejša gasilska društva v regiji in državi, s 117 posredovanji v lanskem letu pa je tudi daleč najbolj »delavno«.

Ni naključje, da je bilo za naj prostovoljno društvo v mestni občini v lanskem letu izbrano murskosoboško prostovoljno gasilsko društvo, saj je kot osrednje društvo v občini oziroma gasilski zvezi udeleženo tudi pri daleč največjem številu intervencij. Zahvaljujoč dobremu preventivnemu delu in osveščanju občanov so sicer v letu zabeležili le 117 posredovanj ali kar dvajset manj kot leto poprej, ko so člani društva, ki ima tudi status gasilske enote širšega pomena, posredovali 137-krat, kar je daleč največ doslej. Gašenj požarov vse manj Poveljnik društva Anton Gomboc ugotavlja, da glav-

nino, več kot 60 odstotkov vseh intervencij, predstavljajo posredovanja ob prometnih nesrečah in tehnične intervencije (črpanje vode iz prostorov, odpiranje stanovanj, reševanje iz pokvarjenih dvigal, tehnična pomoč). Gašenje požarov (na objektih, v njihovi notranjosti, na prometnih sredstvih, v naravi), prvotna naloga gasilskih društev nekoč, je za murskosoboške gasilce vse bolj drugotnega pomena, saj se število požarov k sreči občutno zmanjšuje in predstavlja slabo tretjino vseh intervencij. Gotovo ni odveč poudariti, da gasilci pri različnih vrstah intervencij čutijo enako mero odgovornosti, seveda pa jih na delu vedno spremlja temeljna vrlina – pomagati ob nesrečah.

besedah predsednika Milana Vertota, ki je skupaj s svojimi gasilskimi tovariši zelo ponosen na zadnje priznanje, predstavljajo prvo udarno ekipo ob intervencijah. Treba je namreč poudariti, da vsi murskosoboški gasilci ob intervencijah delujejo kot prostovoljci in da je teh sedem v društvu zaposlenih le kot serviserji, ki si na ta način ustvarjajo prihodke za svoje osebne prejemke. Včasih res posredujejo tudi v okviru rednega delovnega časa, a to še ne pomeni, da so poklicni gasilci. Je pa res, da so trije od

Želja poklicno jedro V okviru društva deluje servisna delavnica za tako rekoč vso gasilsko opremo in tehniko. V njej servisirajo gasilne aparate, črpalke, izolirne dihalne aparate in drugo gasilsko mehanizacijo. Dela opravlja sedem redno zaposlenih gasilcev, ki po

Geza Grabar

omenjenih sedmih zaposlenih po izobrazbi poklicni gasilci, eden je trenutno za pridobitev tega poklica še na šolanju. Vertotova velika želja je, da bi nekoč, ko bodo to gospodarske oziroma ekonomske razmere v lokalni skupnosti dovoljevale, imeli v društvu poklicno jedro. Takrat bi bili v njihovih prostorih neprestano, podnevi in ponoči, za potrebe intervencij na voljo denimo trije gasilci, ki bi se takoj odpravili na pomoč, drugi člani pa bi se jim po potrebi pridružili kot prostovoljci.

Anton Gomboc (levo) in Milan Vertot |

27

februar 2014


GASILCI

Kdaj bo končno rešen status gasilca?

Geza Grabar

Gasilci so se v Murski Soboti sestali s predsednikom in poveljnikom Gasilske zveze Slovenije.

V duhu čim bolj uspešnega, učinkovitega in usklajenega dela Pomurskega regijskega sveta oziroma poveljstva na področju gasilstva, so se predstavniki 21 pomurskih gasilskih zvez (predsedniki in poveljniki ali njihovi namestniki), poveljniki osrednjih društev v občinskih gasilskih zvezah, vodstva regijskega sveta in poveljstva ter drugi sestali z vodstvom Gasilske zveze Slovenije (GZS). V gasilskem domu v Murski Soboti so se o aktualnih temah v gasilstvu pogovarjali s predsednikom Joštom Jakšo in poveljnikom Francijem Petkom. V predstavitvi razvoja GZS v tekočem mandatnem obdobju (novo vodstvo je bilo za pet let izvoljeno na kongresu GZS v Kopru maja lani), je bilo rečeno, da bodo spremembe potrebne zlasti na področju zakonodaje, pa tudi v organiziranosti te najštevilčnejše sila za zaščito in reševanje v državi. Prostovoljni gasilci imajo zaradi intervencij težave pri delodajalcih Prav tako lani izvoljeno vodstvo gasilskih zvez iz Pomur-

Predsedujoči na posvetu (od leve): predsednik Pomurskega regijskega sveta Milan Antolin, Jošt Jakša, Franci Petek in pomurski gasilski poveljnik Dušan Utroša. menskih ujm v zadnjem obdobju). Da bi delodajalci teh gasilcev imeli določene bonitete, bi se morala v tem v zvezi sprejeti ustrezna zakonodaja. Pa tudi gasilska zakonodaja bi se morala v nekaterih pogledih poenotiti s krovno.

ja oziroma regijskega sveta pa je najbolj zanimalo, kdaj bo končno zadovoljivo in na državnem nivoju rešen status gasilca. O njem se gasilci na državni ravni z resornimi državnimi organi (ministrstvom za gospodarstvo ter delo) pogovarjajo že vrsto let, a se področje nikakor ne premakne z mrtve točke. Velika večina prostovoljnih gasilcev je namreč zaposlena in ti imajo običajno pri svojih delodajalcih težave, če morajo intervenirati znotraj rednega delovnega časa (spomnimo se samo številnih vre-

Zgodovino gasilstva je potrebno ohranjati Menili so, da je cena zdravniških pregledov za gasilce operativce, ki je obvezna, previsoka in ni poenotena na nivoju države. Razkorak med najnižjo in najvišjo ceno znaša tudi od 50 do 90 evrov, in je za posamezna društva, ki so plačniki teh stroškov, velik strošek. Pa tudi sprejemni izpiti za čine oziroma potencialne člane višjih poveljstev (višji gasilski častnik) med gasilci prostovoljci, ki jih izvajajo v Republiškem izobraževalnem centru na Igu, so preveč rigorozni. Letos je denimo od 103 kandidatov iz vse države izpit uspešno opravilo le 18 kandidatov.

|

februar 2014

28

Predstavniki pomurskih gasilcev so imeli pripombe tudi na prekratek rok trajanja opreme oziroma osebnih zaščitnih oblek, saj jih pristojne inšpekcijske službe že začnejo izločati iz redne uporabe. V zvezi z ohranjanjem zgodovine gasilstva v posameznih društvih, pa bi bilo potrebno večjo pozornost posvetiti temu področju: poleg na nivoju regije tudi na državnem.


GASILCI

Na pomoč »ledeni« Sloveniji tudi gasilci iz murskosoboške občine

Med 215 gasilci s 43 vozili na Notranjsko tudi vozilo z opremo in šestimi gasilci iz GZ MO Murska Sobota.

Po odločitvi poveljstva Gasilske zveze Slovenije in na prošnjo regijskega gasilskega poveljstva Notranjske je na območje te regije v prvem kontingentu 5. februarja z obeh bregov Mure odšlo 215

gasilcev s 43 gasilskimi vozili, ki so s sabo odpeljali tudi 86 motornih žag in 57 agregatov različnih moči. V reševanje in pomoč prizadetim – v prvi vrsti so odstranjevali podrta drevesa in odpravljali zastoje na lokalnih in občinskih cestah ter zaradi pretrganih električnih vodov z agregati začasno vzpostavili električno energijo posameznim gospodinjstvom, se je

vključilo tudi šest gasilcev iz naše občine. Pomagali so gasilci iz Černelavcev, Pušče in Bakovcev Po dva gasilca so namreč prispevala prostovoljna gasilska društva Černelavci, Pušča in Bakovci. Černelavski gasilci so bili na prizadetih območjih tudi s svojim gasilskim vozilom za prevoz moštva (GVM), vsa tri društva iz mursko-

Geza Grabar

soboške zveze so prispevala še po en agregat in dve motorni žagi (PGD Černelavci in PGD Bakovci). Kot je dejal regijski gasilski poveljnik Dušan Utroša, je nad izjemnim odzivom gasilcev iz naše regije pri nudenju pomoči prizadetemu lokalnemu prebivalstvu na Notranjskem pozitivno presenečen in se vsem že sedaj zahvaljuje.

Murskosoboški gasilci sodelovali pri vaji na Madžarskem V okviru mednarodnega projekta Rešujmo skupaj, o namenu in vsebini katerega smo obširno poročali v prejšnjih številkah, je bila na madžarski strani še vaja v cestnem reševanju.

Vaja, na kateri so sodelovali gasilci iz madžarskih mest Szombathely, Köszeg in Körmend ter štirje iz Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota, je potekala na obrobju Körmenda, njen namen pa je bil v prvi vrsti na kompleksen način prikazati cestno reševanje ponesrečencev iz avtomobilov (nudenja

Geza Grabar

prve medicinske pomoči) ter sanacijo in odpravo posledic nesreče. To je bila tudi odlična priložnost ugotoviti razliko pri cestnem reševanju  madžarskega partnerja ter naših reševalcev - gasilcev iz PGD Murska Sobota. Oboji imajo namreč v svojih državah koncesiji za tovrstno reševanje: naši, murskosoboški gasilci s strani Uprave RS za zaščito in reševanje. Naši gasilci s še petimi člani Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota, ki so se vaje udeležili kot opazovalci, pa so si ogledali ter preizkusili tudi njihov nov sistem radijskih zvez – TETRA.

|

29

februar 2014


NAGRADNA NAGRADNAKRIŽANKA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 29. februarja 2012 na ime naslov: Mestna ter občina Murska Geslo križanke, svoje in priimek naslov namSobota, pošljite do Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoSobota, do 28. februarja 2014 na naslov: Mestna občina Murska

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:

PODSREDA, ALIGATOR, PAV, KATE, RJA, PIN, IŠ, BANKA, KATODA, PRAVEC, DOL, SPODRSLJAJ, ARH, ILA, RADIOAPARAT, JUAREZ, ŠTRAJK, Rešitev križankeERA, iz prejšnje številke JANE, vodoravno: NIZOZEMSKA, AS, AZANA, NI, SKIF, ANEMONA, DR, APA, AMBASADA, TEENAGER, AGA, RABA, TATU, SIG, UN, ČISLO, ULAK, IAN, OK, DUEL, RITA, ORO, PRAKSA, NIT, KOPILOT, OHCE,SREČNO BAJUK,IN,MALAVI, LAK, OPERATIVA, OTA, JOŽE ZUPAN,ARIES, KOCA. ŠODO, SEN, TD,ONEK, PSI, JEKLENI PTIČ, LOPATA, LEONE, UBOJ, KES, PLIŠ, ANČKA,

KardoševaNagrada, 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko ki jo poklanja Turistična agencija Klas, Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga poKlas, lastni izbiri. je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:

DAH, OM, MEKONG, AA, MALO, BIKAR, NORA, SA, AŠIČ, STOTAK, NARKOMAN, NE, KASETOFON, OMILITEV, EGEJ, LOVIŠČE, ALIJA, TEMA, TROTOAR, HAMAR.

V Glasilo: okviruSOBOŠKE mednarodnega projekta NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA skupaj, SOBOTA, Kardoševa 2,in9000 Sobota Rešujmo namenu vse-Murska Glasilo: SOBOŠKE oNOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Jolanda Zver, Rok Praprotnik, Mladinska Sobota Generala Maistra46, 10, Murska 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA

SOBOTA, Kardoševa 9000 Murska Sobota bini katerega smo 2, obširno poročali

Izdajateljski odbor: Iztokotvoritev Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, Goran Naslovnica: Slovesna EPK v Murski Soboti, Simon Koležnik

Miloševič, Opec, Škafar, v Odgovorna prejšnjihJasmina številkah, jeCvetka bila na ma-Jožica Viher urednica: VIDA LUKAČ

Naslovnica: Kulturni nagrajenci Mestne občine Murska Sobota, foto: Kristijan Škrlec

Jezikovni pregled: džarski strani vaja MARINIČ v cestnem OdgovornI urednikše:RAJKO Tadej Buzeti Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ reševanju.

Oblikovnapriprava zasnova:inINQUA, d. o. o. KLAR, ANTON KLAR, s. p. Grafična tisk: TISKARNA Grafična priprava in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., Ljubljana

Naklada: 7000 izvodovso sodelovaVaja, na7300 kateri Naklada: izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo mestniobčini občini15.15. v mesecu, SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva gospodinjstva v mesecu, brezplačno. li gasilci iz madžarskih mest vvmestni Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si brezplačno. Szombathely, Köszeg in KörTelefon: 02 525 16 19 Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si mend štirje iz ProstoISSN št.:ter C501-4166 Telefon: 02 525 16 19 |

| februar februar 2014 2012

34 30


ih anu je v zimsk

Foto: Tadej Kirinčič

e v Rakič Športno letališč uredijo progo.

V Soboškem p

arku je narava

v mrzlih dneh

i si tam

i na smučeh, k

eno med tekač esecih priljublj

m

ustvarila leden

o krono Primo

žu Trubarju.


PRIREDITVE IN KONCERTI

ponedeljek, 17. 2. 2014 ob 17.00 in 18.30

spevoigra KRESNIČEK - Glasbena šola Murska Sobota

torek, 18. 2. 2014 ob 19.00

gledališka predstava Anton Pavlovič Čehov: TRI SESTRE za Abonma drama/komedija in izven

četrtek, 20. 2. 2014 ob 19.00

koncert EROPLAN

petek, 21. 2. 2014 ob 18.00

Gledališče Park v Murski Soboti

Gledališče Park v Murski Soboti

Gledališče Park v Murski Soboti

koncert GOVOREČI BOBNI

Grajska dvorana Murska Sobota

petek, 21. 2. 2014 ob 19.30

potopisna multimedijska prezentacija SEDEMLETNA POT – Dominika & Igor Osvald

Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 1. 3. 2014 od 10.00 do 12.00

PUSTNO RAJANJE organizator: Mestna občina Murska Sobota

mestno središče Murska Sobota, parkirišče pred NLB in pošto

torek, 4. 3. 2013 ob 10.00

PUSTOVANJE Z BINGOM IN BANGOM organizator: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota in Vrtec Murska Sobota

na ploščadi pred gradom v Murski Soboti

ruski glasbeno - plesni spektakel VORONEŠKA DEKLETA

Gledališče Park v Murski Soboti

5. koncert šolskega abonmaja KVARTET KLARINETOV SLOVENSKE VOJSKE

dvorana Glasbene šole Murska Sobota

gledališka predstava Friedrich Dürrenmatt: FIZIKI

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 6. 3. 2014 ob 18.00

ljubiteljska gledališka predstava ŽENSKO – MOŠKI SVET IN ENA TAŠČA premiera

Grajska dvorana Murska Sobota

torek, 11. 3. 2014 ob 10.00

predstava za otroke ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI za Gledališko – lutkovni abonma

Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 12. 3. 2014 ob 10.00

predstava za otroke ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI za Gledališko – lutkovni abonma

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 13. 3. 2014 ob 19.00

ljubiteljska gledališka predstava TAŠČA. com 3

Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 1. 3. 2014 ob 19.00

sreda, 5. 3. 2014 ob 18.00

četrtek, 6. 3. 2014 ob 12.00

RAZSTAVE

na ogled do konca aprila

razstava MARJAN GUMILAR

Galerija Robin Murska Sobota

na ogled do 19. 3. 2014

razstava članov DLUPP 2014

Galerija Murska Sobota

na ogled do 21. 6. 2014

razstava MOČ GLINE

Pomurski muzej Murska Sobota

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net

|

februar 2014

32


Soboške novine februar 14