Page 1

ÈASOPIS MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

15. maj 2018 / številka 176

Srce mesta doživlja prenovo Spomenik zmage v Murski Soboti je bil v letu 2018 prviè celovito obnovljen. Obnovo je financirala Mestna obèina Murska Sobota s sofinanciranjem Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji. Prav tako je bilo obnovljeno parkovno obmoèje okoli spomenika zmage, s pohodnimi površinami in zasaditvijo, vse v okviru celovite prenove mestnega središèa, ki je del programa Celostne teritorialne

Legenda je zaspala za vedno / stran 10

naložbe v okviru Trajnostne urbane strategije Mestne obèine Murska Sobota. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in država Slovenija. Spomenik na Trgu zmage v središèu mesta ima sicer presunljivo zgodbo, ki jo je ob priložnosti celovite obnovitve strnila tudi Metka Fujs iz Pomurskega muzeja Murska Sobota. Pomemben del zgodovine se je zaèel pisati, ko so enote Rdeèe armade stopile na ozemlje Prekmurja. To se je zgodilo 1. aprila 1945, 3. aprila pa je bila Murska Sobota osvobojena. Ob Muri in Kuènici so boji z Nemci trajali še ves mesec in v njih je padlo veè kot petsto sov-

jetskih vojakov. Pokopali so jih v zaèasne grobove, poveljstvo armade pa je že 6. maja takratni komandi mesta naroèilo, naj organizira postavitev spomenika, ki bo tudi grobnica za njihove posmrtne ostanke. Naèrt spomenika je narisal vojni inženir Vladimir Aronèik, njegova konèna izvedba, v belem kararskem marmorju, pa je skupaj s parkovno površino delo arhitekta Franca Novaka. Arhitekturna konstrukcija je visoka 17,35 metra ter sestavljena iz veè kvadrov in platojev. Na spodnjem platoju sta kipa dveh vojakov iz brona, delo kiparjev Zdenka (partizan) in Borisa (rdeèearmejec) Kalina. Na stranskih

Veè kot samo gasilec iz Rakièana / stran 17

platojih sta sovjetska topova M1942 76 mm ZIS-3, na vrhu obeliska je rdeèa zvezda, na njegovi sprednji stranici pa je do leta 1948 bila bronasta medalja s podobo Stalina, ki so jo nadomestili z medaljo s podobo Lenina. Na marmorni površini pod topovoma sta vklesani letnici 1941 in 1945, ob straneh pa napisa v slovenskem in ruskem jeziku: Veèna slava vam osvoboditeljem narodov iz fašistiènega mraènjaštva in Slava vaših del ne mine ne zbledi na vekomaj. Vojaka stražita vhod v grobnico, na katerem je napis v obeh jezikih: Veèna slava junakom, padlim v boju za svobodo in neodvisnost bratske Sovjetske zveze in Jugoslavije. Slovenci

so za izgradnjo spomenika zbrali 1.200.000 tedanjih dinarjev, od èesar so dve tretjini zbrali Prekmurci. Graditi so ga zaèeli 24. maja in ga 12. avgusta 1945 sveèano odkrili ob navzoènosti visokih predstavnikov slovenskih politiènih oblasti in vojaških predstavnikov zmagovalnih zavezniških vojsk: Sovjetske zveze, Jugoslavije, ZDA, Velike Britanije in Francije. Posmrtnih ostankov padlih vojakov niso nikoli prenesli v to grobnico, ampak so jih pokopali na mestnem pokopališèu. Spomenik zmage je dal ime trgu in ostal na tem mestu do danes – v znak spomina in globokega spoštovanja do vseh, ki so v vojni izgubili življenje.

Imamo evropskega prvaka! / stran 21


2

/ maj 2018

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Kresovanji v Murski Soboti in Rakièanu Na predveèer prvomajskega praznika so povsod po Sloveniji zagoreli kresovi, tudi v naši obèini. V Murski Soboti so letos mlaj postavili v popoldanskih urah, ob tem pa so ob spremstvu Prekmurske godbe Bakovci nastopile še mažoretke. V središèu mestnega parka se je nato odvila gledališka predstava gledališke skupine KU-KUC, nastopil pa je še mešani pevski zbor Vladimirja Moèana Društva upokojencev Murska Sobota. Zbrane je nagovorila Ana Jakopiè, sekretarka Sindikata državnih organov Slovenije ter Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, sledila pa sta prižig prvomajskega kresa in nastop Vilija Resnika z ansamblom. Množica obiskovalcev se je nato proti veèeru zbrala v središèu mestnega parka in si ogledala prižig prvomajskega kresa (na fotografiji levo). Prižgali so ga taborniki rodu Veseli veter. Prav tako so številna kresovanja potekala po razliènih krajevnih skupnostih v naši obèini, med drugim tudi v Rakièanu (na fotografiji desno), kjer so èlani Kulturno-turistiènega društva Rakièan pripravili in postavili mlaj. Tradicionalno so zakurili tudi kres. / Jasmina Muhiè

Mlaj postavili tudi v Polani

Z vztrajnostjo in pesmijo v lep(š)o pomlad

Tradicionalno krajšo prvomajsko prireditev so pripravili tudi v Polani. Prvi maj je sicer dan, ko se spominjamo krvavih demonstracij iz leta 1886, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala veè delavskih pravic. Majski dan je tako zaznamovan kot praznik dela, ki so ga že v preteklosti obeleževali z razliènimi obièaji – s kurjenjem kresov, postavljanjem mlajev itd. Tako je že dolga leta tudi v naši obèini. Še veè utrinkov s kresovanj po številnih krajevnih skupnostih v naši obèini objavljamo v nadaljevanju te številke Soboških novin. / Jasmina Muhiè

Mešani pevski zbor Štefana Kovaèa je pripravil že 51. tradicionalni veliki pomladni koncert z naslovom »Vztrajno z dušo«. Na odru Gledališèa Park so se pod vodstvom zborovodja Tomija Bušinoskega s petjem predstavili èlani zbora. Na odru se jim je pod vodstvom zborovodja Tomaža Kuharja pridružil še pevski zbor Stari kovaèi. Mešani pevski zbor Štefana Kovaèa sicer neprekinjeno deluje že od leta 1967, v njihovem repertoarju pa najdemo slovenske ljudje skladbe, zabavno glasbo, spirituale ter razne tuje ljudske in umetne skladbe. Z izvrstnim nastopom so navdušili polno dvorano, hkrati pa pokazali, da je vztrajnost v življenju mnogokrat tisto, kar nam odkriva razsežnosti ljubezni, odnosov, doseganja ciljev, zmag in tudi petja. / Jasmina Muhiè

Najmlajši na otroškem vrtièku posadili zelišèa

Pozornost ženskam in dekletom v Markišavcih

Svetovni dan Zemlje so praznovali tudi najmlajši Vrtca Murska Sobota. Otroci iz enote Gozdièek so se zbrali v sonènem dopoldnevu in ponovno izobesili eko zastavo. Pripravili so krajši program, zapeli pesmice in pravilno rešili nekaj krajših ugank, nastale pa so tudi prave umetnine – risbice, narisane z blatom. In ker otroci znajo odgovorno skrbeti za naš planet, s svojim ravnanjem varovati naravo, se spoštovati in zlasti naravi dati življenje, so na otroškem vrtièku posadili zelišèa. / Jasmina Muhiè

Poèastitev dneva žena je dolgoletna navada tudi v tem primestnem kraju, kjer vsako leto èlani moškega društva v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo pripravijo sprejem za krajanke. Uvodoma jih je pozdravil in nagovoril predsednik Milan Horvat, z recitacijami o ženskah in materah so v ospredje stopili najbolj pogumni moški, vse zbrane v dvorani pa je raznežila še pravljièarka Vesna Radovanoviè. Ob tej priložnosti so se za dolgoletno predsedovanje ženskemu društvu v kraju zahvalili Kristi Dovidiji, pozornost pa so izkazali tudi novi predsednici Sonji Gumilar. / Geza Grabar


V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIÈEK

maj 2018

/

3

Kaj se dogaja v Pomurskih lekarnah? Ksenija Glažar Murskosoboški mestni svetniki so se seznanili s problematiko poslovanja javnega zavoda Pomurske lekarne. Direktor mestne uprave Sreèko Durov je uvodoma povzel dogajanje v javnem zavodu Pomurske lekarne. Svet javnega zavoda je na svoji seji 4. aprila znova imenoval Ivana Zajca za v. d. direktorja Pomurskih lekarn, èeprav je Višje sodišèe v Mariboru s sklepom z dne 4. januarja odloèilo, da je tudi za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda potrebno soglasje ustanovitelja. Kljub odloèitvi sodišèa, kot pojasnjuje Durov, Pomurske lekarne niso dale vloge oziroma zaprosile Mestne obèine Murska Sobota kot obèine, ki izvršuje ustanoviteljske pravice vseh obèin, za soglasje k imenovanju Zajca za v. d. direktorja. Pojasnil je še, da ostajajo Pomurske lekarne še naprej brez zakonitega zastopnika, kar lahko vpliva na redno in zakonito poslovanje tega zavoda. K tej toèki dnevnega reda sta bila vabljena tudi Ivan Zajc in Polonca Fiala Novak, predsednica sveta zavoda. Zajc je odsotnost opravièil zaradi udeležbe na seji Obèine Tišina, kjer pa, kot pravi Durov, Pomurske lekarne sploh nimajo svoje enote lekarne. Fiala Novakova je odsotnost opravièila, ker se ne èuti kompetentne odgovarjati na vprašanja o poslovanju javnega zavoda, kar je pri nekaterih mestnih svetnikih pozneje v razpravi naletelo na zaèudenje, to opravièilo so nekateri oznaèili kot arogantno.

Miti o Pomurskih lekarnah in Zajcu Durov je v nadaljevanju seje navedel nekaj mitov o Pomurskih lekarnah in Ivanu Zajcu, ki krožijo v javnosti, ter jih v razlagi ovrgel: ź Najprej je ovrgel mit, da javnih naroèil ni mogoèe izvajati. Kot je razvidno s portala javnih naroèil, jih doloèene lekarne izvajajo. Durov je dodal, da Pomurske lekarne ne izvajajo javnih naroèil tudi na drugih podroèjih storitev in nabave blaga, kot so raèunalniške, telekomunikacijske in informacijske storitve, zavarovanja in drugo. ź Mit o Zajcu kot dobrem direktorju oziroma gospodarju je med drugim ovrgel z nakupom istih izdelkov v Pomurskih lekarnah in trgovini DM Drogerie markt. Vreèka z identièno vsebino je bila pri tuji gospodarski družbi, ustanovljeni z namenom ustvarjanja profita, za dobra dva evra cenejša kot v Pomurskih lekarnah. »To razliko plaèujejo naši obèani,« je še dodal. ź Durov je nadalje zanikal, da ima Zajc težave z Mestno obèino Murska Sobota. Povedal pa je, da ima Zajc težave z zakonom, sodišèi in državno revizijsko komisijo. ź Zanikal je tudi mit, da Zajca podpirajo vsi razen Aleksandra Jevška. Zajca, kot pravi, ne podpira Mest-

Direktor mestne uprave Sreèko Durov je preprièan, da so Pomurske lekarne ugrabljene.

na obèina Murska Sobota, podpira pa ga svet zavoda Pomurskih lekarn, ki ima za to razliène razloge. ź Zavrgel je še mit, da ima murskosoboška obèina svojega kandidata za direktorja Pomurskih lekarn, in sicer z razlago, da svojega kandidata nikoli niso predlagali. »Ne morem mimo ugotovitve, da so Pomurske lekarne ugrabljene. Dogajanje v Pomurskih lekarnah in tudi v Galexu organom pregona ne more biti v ponos, prej v žalost,« je še dodal Durov.

Bencik: Pomurske lekarne poslujejo najslabše med slovenskimi lekarnami Mestni svetnik Dušan Bencik, ki je bil krajši èas tudi èlan sveta zavoda Pomurskih lekarn, se je dotaknil uspešnosti poslovanja Pomurskih lekarn. Navedel je podatke ministrstva za zdravje, ki je za leto 2017 pripravilo poroèilo o poslovanju javnih zavodov: bolnišnic, lekarn in zdravstvenih domov. Po tem poroèilu so, kot je pojasnil Bencik, vse slovenske lekarne poslovale pozitivno. Najboljša lekarna v Sloveniji je poslovala z nekaj manj kot 6-odstotnim presežkom prihodkov nad odhodki, Pomurske lekarne pa so z 1,1 odstotka presežka med vsemi lekarnami poslovale najslabše. Kljub temu finanèni presežki v Pomurskih lekarnah obstajajo, vendar se, kot pravi Bencik, alocirajo drugam že pred sestavo zakljuènega raèuna. »Žalostno je to, da jih na raèunih javnih sredstev ne moremo najti, torej se alocirajo na zasebne raèune. To ni dobro in to je treba spremeniti.« To, kot pravi, dokazuje, da je finanèni tok Pomurskih lekarn ugrabljen. Med drugim je še opozoril, da zelena

stavba Pomurskih lekarn v bližini Zdravstvenega doma Murska Sobota (na Grajski ulici) ni v lasti Pomurskih lekarn, in sicer zaradi sprejetja doloèenih sklepov v preteklosti. »Stavba je v letih s takšnimi in drugaènimi sklepi in preknjiženji prešla iz javnega lastništva v zasebno,« je še dodal Bencik.

Kako naprej? Mestni svetnik Andrej Mešiè je opozoril, da je zgodbi o Pomurskih lekarnah že težko slediti. Izpostavil je, da se je treba zlasti vprašati, kaj imajo od tega obèani. Župan Aleksander Jevšek je opozoril, da na raèun nezakonitega poslovanja javnih zavodov nastajajo izgube zdravstvene zavarovalnice, kar na koncu povzroèa dolge èakalne vrste v zdravstvu, ki si jih ne želimo. Jevšek je še predstavil neprijetno izkušnjo ob zadnjem obisku Pomurskih lekarn, ko je kot obèan prišel po zdravila. Po profesionalnem pogovoru s farmacevtom se je oglasila farmacevtka, ki mu je pred drugimi obiskovalci lekarne povedala, da v dogajanju okoli imenovanja vodstva nima prav. »Lekarnar, ki me ne mara, lahko drugim govori, kakšna zdravila jemljem. Kot uporabnik lekarniških storitev sem absolutno izgubil zaupanje v to lekarno,« je ogorèen dodal. Podobno izkušnjo je s svetniki delila še svetnica Brigita Perhavec, ki naj bi ji ob zadnjem obisku lekarne eden od farmacevtov zagrozil, da pri njih ne bo veè dobila zdravil. Perhavèeva je nato predlagala, da mestni svet sprejme sklep, po katerem bodo župan in mestna uprava preuèili vse možnosti za izvajanje javne lekarniške dejavnosti na obmoèju mestne obèine, ki so ga svetniki soglasno potrdili.

Zmaga v srcu 9. maj je zame poseben dan. Povezuje osvoboditev Prekmurja, zmago nad nacizmom in fašizmom ter odloèitev za povezovanje Evrope. Zato je ta dan simbol svobode, naprednih èloveških vrednot in evropskega sodelovanja. To ni le spomin na preteklost. Mora biti tudi zavestno hotenje sedanjosti, da skupaj ustvarjamo prihodnost razvoja, sodelovanja in napredovanja èloveštva. Murska Sobota je na ta dan vsako leto središèe slovensko-ruskega prijateljstva. Zanimivo je, kako sta obe svetovni vojni povezali ruski in slovenski narod. Na skrajnem zahodu države nas na to spominja Ruska kapelica, na skrajnem vzhodu pa spomenik zmage sredi Murske Sobote. Tudi zaradi tega ima Slovenija poseben položaj v odnosih med vzhodom in zahodom Evrope. Kljub upravièenim razlikam med Rusko federacijo in Evropo smo namreè tisti èlen, ki lahko s pomirjanjem, razumevanjem in voljo zmanjšuje nasprotja. Zato ima spomenik zmage sredi Murske Sobote pomembno vlogo ne le kot opomnik naše preteklosti, ampak tudi kot pospeševalnik potrebnih ravnanj in odloèitev za prihodnost. Prviè po letu 1945 je spomenik v celoti obnovljen. Beli marmor, celotna konstrukcija, napisi in kipi so strokovno restavrirani, da bodo sporoèila zmage odmevala v svet z novo svežino. Tako kot je Ruska kapelica na zahodu države obvezna turistièna toèka vsakega ruskega turista v Sloveniji, mora tudi spomenik zmage na vzhodu predstavljati priložnost za krepitev turistiènega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja. V tem vidim priložnost za naše mesto, naše gospodarstvo, naš turizem, naše vinogradništvo, našo kulturo. Trg zmage je simbolno in urbanistièno središèe Murske Sobote. Simbolno zato, ker predstavlja zmago svobode, miru in napredka, urbanistièno pa zato, ker predstavlja samo srce mesta, okoli katerega so zbrane vse kljuène mestne funkcije. Celovita prenova trga s spomenikom zmage predstavlja zakljuèek prve etape prenove mestnega središèa. Ob spomeniku so na novo tlakovane razširjene parkovne poti, urejena je okolica spomenika, kmalu bodo obnovljene še travnate površine na trgu z osveženo zasaditvijo. Investicijo bomo s kakovostno pripravo projektov financirali iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Po ureditvi novega drevoreda Martina Luthra s tem zakljuèujemo obnovo osrednjega mestnega trga. A po zmagovalnem arhitekturnem nateèaju se obnova in s tem oživitev mestnega središèa nadaljujeta. Zdaj nas èaka nadaljnje urejanje Slovenske ulice, obmoèja mestne tržnice za Blagovnico, Trga kulture z obmoèjem do Kocljeve ceste. Preudarno in ob uporabi razpoložljivih razvojnih virov Murska Sobota dobiva privlaèno podobo. Za nas, ki tukaj živimo, in za tiste, ki mesto odkrivajo. Zato naj dan zmage ne postane relikt preteklosti. Naj prenavlja in osvežuje našo zmagovalno miselnost. Z zmago v srcu vem, da v Murski Soboti in Pomurju zmoremo ustvarjati prihodnost, ki jo bodo zaznamovali mir, svoboda, spoštovanje in napredek. Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

Z novinarskimi vprašanji smo se obrnili tudi na Pomurske lekarne, toda odgovorov vnoviè nismo prejeli.


4

/ maj 2018

Vprašanja in pobude z 28. seje mestnega sveta Objavljamo vprašanja in pobude mestnih svetnikov z 28. seje mestnega sveta. Na seji je odgovarjal župan dr. Aleksander Jevšek. Vprašanja oziroma pobude so imeli naslednji svetniki: Andrej MEŠIÈ: Povedal je, da ga je presenetilo postavljeno vprašanje obèanke, ki je potožila, da je treba po prejemu odloèbe o enkratni denarni pomoèi za novorojence, skladno s pravilnikom, ki ga je mestni svet sprejel v letu 2015, predložiti raèune, saj pravilnik tega ne zahteva. Prosi za pojasnilo. Predlagal je, da se vzdolž knjižnice uredi modra cona, saj je prostora na enosmerna cesti dovolj. To bi poenostavilo dostop do knjižnice in kratke nakupe v mestu. Predlagal je, da bi na nogometnem stadionu prouèili možnost vzpostavitve regularne 400metrske atletske steze ob selitvi zelenice zaradi reflektorjev, prav tako je predlagal prouèitev glede pomožne umetne zelenice igrišèa (kot je urejeno na stadionih v Velenju, Domžalah in Novi Gorici). Dal je pripombo na predel parka zraven vile Vuèak, kjer »jezero« vode stoji že ob malo veèjem nalivu. Prosi za ureditev odvodnjavanja tega dela. Odgovori svetniku: Glede predložitve raèunov po prejemu odloèbe o enkratni denarni pomoèi za novorojenca je župan povedal, da naj se obèanka oglasi pri strokovnih službah mestne uprave, kjer bodo razjasnili problem in poiskali rešitev. Glede modre cone vzdolž knjižnice je župan povedal, da je to že pereèe vprašanje, kar je tudi paradoksalno, saj je na drugi strani robnika veliko prazno parkirišèe. Mestna uprava bo prouèila, ali širina cestišèa dopušèa ureditev modre cone. Župan je povedal, da bo na eni prihodnjih sej mestnega sveta na dnevnem redu tudi predlog spremembe odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni obèini Murska Sobota, kjer bo predlagana uvedba enournega brezplaènega parkiranja v središèu mesta. Glede atletske steze okrog nogometnega igrišèa je župan povedal, da predlog podpira in ga pozdravlja, vendar je treba najprej postaviti reflektorje. Naslednja faza je premik igrišèa proti tribunam in takrat bo priložnost, da se ta gradbeni poseg tudi opravi. Premik igrišèa je zelo zahteven gradbeni poseg. Glede luž ob deževju je župan povedal, da je veè takih; tudi pri novem krožišèu pri Zvezdi, pri banki Sparkasse in pri vhodu v park. Izvajalcu so že naroèili, da naj to sanira, gre za reklamacije na slabo opravljeno delo. Mestna uprava bo stanje preverila in poskrbela, da bo èim prej urejeno. Miran FORJANIÈ: Predlagal je, tudi na podlagi pobud obèanov mestne obèine, da se nabavita vsaj dva defibrilatorja in postavita v prostore mestne uprave. Odgovori svetniku: V zvezi z nabavo defibrilatorja je župan povedal, da se strinja z nabavo vsaj enega defibrilatorja za prostore mestne uprave. Doc. dr. Mitja SLAVINEC: Opozoril je na tri lesene hiše med kopališèem èez cesto pri vojašnici, ki so bile postavljene za promocijo geotermalnih aktivnosti. Hiše so zdaj prazne in se v njih niè ne dogaja. Verjame, da bi bile primerne za kako drugo dejavnost, zato vabi mestno upravo k razmisleku o tem, da bi te prostore dali v uporabo zainteresirani javnosti, morda društvenim organizacijam. Odgovor svetniku: Glede uporaba Visitor centra je župan povedal, da se strinja s predlogom in da je odprt za nove, ki bi objektu dali življenje. Anton ŠKRABAN: Vprašal je, kdaj se bodo izvajala dela na križišèu pri satahovskem pokopališèu ter kaj je s sanacijo Dobla v delu, ki še ni saniran, saj imajo nekateri ponovno v kleteh vodo. Odgovor svetniku: Glede križišèa v Satahovcih je župan povedal, da se je pogovoril s predsednikom krajevne skupnosti o tem, kako bo to križišèe urejeno. Odprto vprašanje je bilo, kje bi izruvali ciprese pokopališèa, da ne bi to ostalo prazno. Zato ima obèinska uprava, ki vodi to investicijo, tudi nalogo, da se hkrati uredi takšna ograja, kot jo krajani želijo. Glede Dobla je župan povedal, da bodo stanje preverili. Dobel je bil lansko leto oèišèen, težava je znana, in sicer so to rešetke na prehodu pod avtocesto. Èe se te rešetke ne èistijo, se zamašijo. Ponovno je treba na to opozoriti vzdrževalca. Dezider ŠOOŠ: Ponovno je izpostavil povezovalno cesto Gederovska–Tišinska cesta, ki gre proti avtocesti. Cesta je spet v razsulu, nastajajo udarne jame. Cesta je navožena z gramozom, ki se praši. Naproša za celovito ureditev tega problema. Vsaka država ima svojo zgodovino in postavljene spomenike zaslužnim prednikom, naše mesto ima prav tako prednike, ki so pokopani na pokopališèu. Grobovi nekdanjih grofov so v zelo slabem stanju. Okrog teh grobov je ograja, ki razpada, površina pa je zarašèena s travo. Treba bi bilo zamenjati streho na kapelici in sanirati omet. Prosi pristojne za ureditev. Pri zadnji èistilni akciji, ki se je izvajala v mestu in krajevnih skupnostih, so ugotovili, da je zelo veliko smeti v vreèah in tudi kar tako odvrženih na obrobju èrpališèa Èrnske meje. Nujno je opozoriti na to stanje. Krajevna skupnost Vešèica je dobila zemljo z avtoceste, ki so jo nasipali na travnik zraven igrišèa. Ob igrišèu imajo že navožen gramoz za postavitev platoja za smeti, zato bi župana prosili, da omogoèi, da se plošèad zabetonira. Ponovno je zaprosil, da bi krajevna skupnost prejemala evidenco novo priseljenih prebivalcev v krajevno skupnost, saj bi podatke potrebovali za razne prireditve (evidenca z imeni, priimki in hišno številko), oziroma da naj upravna enota, ko izda gradbeno dovoljenje, o tem obvesti še krajevno skupnost. Odgovori svetniku: Glede povezovalne ceste Gederovska–Tišinska cesta je župan povedal, da je seznanjen s problematiko. V proraèunu je 30.000,00 EUR namenjenih za to, da se cesta zakrpa. Zaveda se, da to ni trajna rešitev. Ta odsek ceste, èe bi ga delali s tamponom in širitvijo, stane približno dva milijona evrov, tega denarja pa ni. Hkrati je na tem odseku dvesto lastnikov parcel. Nadalje je župan povedal, da so se na direkciji za infrastrukturo dogovorili o prvotni že naèrtovani in v prostor umešèeni varianti severne obvoznice, to je od Maximusa proti Gaju. Tam je že

MESTNI SVET

Potrdili zakljuèni raèun proraèuna Ksenija Glažar

obstaja možnost sofinanciranja države. Forjaniè je izpostavil pokopališèe, saj tam zmanjkuje prostora in bo treba zanj predvideti veè prostora. Obe stanovanjski obmoèji smo podrobneje predstavili v marèevski številki Soboških novin.

Murskosoboški mestni svetniki so se sestali na 28. redni seji. Bila je v znamenju sprejetja veè odlokov in številnih Potrdili predlagani zakljuèni kadrovskih zadev. raèun proraèuna Mestni svetniki so najprej v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o doloèanju cen gospodarskih javnih služb v Mestni obèini Murska Sobota (MOMS), ki sta ga predstavila Milena Vöröš iz mestne uprave in mag. Aleksander Kupljenik z Inštituta za javno finanèno pravo. S tem odlokom mestni svet ureja politiko doloèanja cen vseh gospodarskih javnih služb ne glede na to, ali za posamezne javne gospodarske službe to doloèajo posamezni podzakonski predpisi ali ne. Razlogi za pripravo odloka so objavljeni v reviziji raèunskega sodišèa. Prav tako so v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o postopku, pogojih in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v mestni obèini, ki ga je predstavila Nada Cvetko Török iz mestne uprave. Odlok doloèa javni interes v športu, mehanizme za njegovo uresnièevanje in organe, ki so zanj pristojni na podroèju športa v obèini, v okviru letnega programa športa. Sestavni del so tudi pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa. Nov odlok je potreben zaradi sprejetja novega zakona o športu in uskladitve dosedanjega pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v MOMS, ki ga bo novi odlok nadomestil. Odlok sledi javnemu interesu v športu in zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja obèanov. Poglavitni cilj je, da se celoletni programi športa izvajajo v obsegu najmanj 60 ur skozi vse leto, kar predstavlja najmanj trideset vadbenih tednov po dve uri tedensko športne oziroma gibalne vadbe.

Novi stanovanjski soseski v Rakièanu in Pušèi Mestni svetniki so nato v prvi obravnavi potrdili predloga odlokov o obèinskem podrobnem prostorskem naèrtu za stanovanjski obmoèji v Rakièanu in Pušèi, ki ju je predstavila Bernardka Ryan iz mestne uprave. Ureditveno obmoèje v Rakièanu zajema nepozidano stavbno zemljišèe v velikosti pribl. 5,6 ha, ki je na sredini naselja. Na severu je omejeno s cesto, na preostalih delih pa s stanovanjskimi objekti in kmetijami ter mirno obrtjo. Na tem obmoèju bo nastalo 51 novih stavbnih zemljišè, namenjenih gradnji stanovanjskih hiš s storitvenimi dejavnostmi. Drugi odlok se nanaša na ureditveno obmoèje nepozidanega stavbnega zemljišèa na severnem in vzhodnem robu Pušèe v velikosti pribl. 1,92 ha. Predvidena je ureditev novih stavbnih zemljišè, namenjenih gradnji individualnih stanovanjskih hiš z možnostjo spremljajoèih storitvenih dejavnosti ter za grajeno javno dobro. Namenjeno bo gradnji prometne in preostale gospodarske javne infrastrukture. Drugi odlok sta pozdravila svetnika Darko Rudaš in Miran Forjaniè. Rudaš je poudaril, da naj se postopki pospešijo, saj

Po zakljuènem raèunu proraèuna MOMS za leto 2017 znašajo realizirani prihodki in drugi prejemki 18.168.131,24 evra, odhodki in drugi izdatki pa 16.398.282,22 evra ter evidentiran presežek prejemkov nad izdatki 1.769.849,02 evra. Pozitivno stanje na raèunih (veè realiziranih prejemkov kot izdatkov) je nastalo v zadnjih dveh mesecih proraèunskega leta. Kupnina za prodajo zemljišèa v Severni obrtno-industrijski coni v višini 300.630 evrov je bila realizirana 10. novembra 2017, dolgoroèni kredit v višini 1.500.000 evrov pa èrpan 22. decembra 2017. Prav tako je prejeti davek od loto dobitka 253.246 evrov »prihranjen« za obnovo letnega kopališèa v letošnjem letu. Najeti kredit za leto 2017 je bil namenjen zagotavljanju lastne udeležbe pri projektih, ki bodo sofinancirani iz evropskih sredstev in državnega proraèuna (Celostne teritorialne naložbe). Izvedba dveh projektov (Vrata v Pomurje in ureditev mestnega središèa v prvi fazi) se je zaèela že v letu 2017 in bo v najveèji meri bremenila proraèun v prvi polovici leta 2018, ko bosta projekta tudi zakljuèena, obenem pa bodo prenesena sredstva v veliki meri tudi porabljena.

Nova cena storitve pomoèi družini na domu V nadaljevanju seje so mestni svetniki potrdili cene storitve pomoèi družini na domu in subvencioniranje cene te storitve od 1. marca 2018, kar je predstavila Rofina Bernjak iz mestne uprave. Ekonomska cena storitve pomoèi družini na domu bo od 1. marca od ponedeljka do sobote znašala 17,29 evra na efektivno uro (prej 17,01 evra na uro), ob nedeljah in praznikih pa 19,03 evra na uro (prej 18,77 evra na uro). Cena je tako višja za približno odstotek. Po zakonu o socialnem varstvu so obèine dolžne uporabnikom sofinancirati storitev v višini 50 odstotkov, poleg te zakonske obveze pa lahko obèina sofinancira višji delež (v mestni obèini je ta delež 60 odstotkov). Èe uporabnik ne zmore plaèati te storitve, ker ni plaèilno sposoben, lahko zaprosi za oprostitev plaèila. Plaèila je oprošèen, èe nima dohodkov ali ima meseène dohodke, ki so nižji od 297,53 evra. V tem primeru zanj to storitev plaèa

obèina. Število upravièencev iz leta v leto narašèa: septembra lani je to storitev prejemalo 57 uporabnikov, februarja letos pa že 74.

Z novo karto prednostnih naèinov ogrevanja do veè subvencij Mestni svetniki so podprli tudi predlog sklepa o sprejemu karte za doloèitev obmoèij prednostnih naèinov ogrevanja na obmoèju mestne obèine. Karta bo namenjena dodeljevanju subvencij države za spodbujanje uèinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije in zagotavljanje prihrankov energije pri konènih odjemalcih. Z njo bodo seznanili Eko sklad in ministrstvo, ki je pristojno za energijo. Na karti se spreminjajo le podatki o meji obmoèja, kjer sta kot prednostna naèina ogrevanja doloèena daljinsko ogrevanje in vgradnja toplotnih èrpalk za pripravo sanitarne tople vode. Obmoèje, kjer je kot prednostni naèin ogrevanja doloèena uporaba zemeljskega plina, ostaja nespremenjeno. Tudi obmoèje v Bakovcih, kjer je kot prednostni naèin ogrevanja doloèeno daljinsko omrežje na lesno biomaso (mikrosistem), ostaja nespremenjeno. S predlagano spremembo se etažnim lastnikom v veèstanovanjskih stavbah omogoèi pridobitev razpisanih nepovratnih sredstev, državnih subvencij za spodbujanje uèinkovite rabe energije iz obnovljivih virov. S prehodom na toplotne èrpalke bomo z uporabo èistih, obnovljivih virov energije prispevali tudi k izboljšanju kakovosti zraka. Subvencija Eko sklada znaša 25 odstotkov.

Številne kadrovske zadeve Med kadrovskimi zadevami so mestni svetniki potrdili Tadeja Buzetija za urednika Soboških novin, Alešo Kovaè pa za direktorico javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota. V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne obèine Murska Sobota so bili imenovani Tomaž Trajbariè, Miran Podojstršek, Zdenko Èahuk, dr. Hugo Mauèec, Dejan Kuhar, Dean Forjaniè, Jože Veren, doc. dr. Mitja Slavinec in Jože Škrilec. V obèinsko volilno komisijo mestne obèine so bili imenovani Bojan Žuniè, Zvonko Brenèiè, Melita Domjan, Alenka Samec, Mitja Perš, Nina Jug, Drago Vigali in Kristina Šooš Trajbariè. V svet javnega zavoda Ljudska univerza Murska Sobota je bil kot predstavnik ustanovitelja imenovan Franc Kramar. V svet zavoda Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je bila kot predstavnica zainteresiranih uporabnikov imenovana Lea Friškiè.

Posnetke sej mestnega sveta si lahko ogledate na spletni Mestne obèine Murska Sobota.


SVETNIŠKI KOTIÈEK / MESTNI SVET

Vse je res

Stanislav Prelec, Modra lista Antona Štihca Èe je tok èloveškega življenja sila nepredvidljiv, je mogoèe v njem zaslediti stalnico, ki pride vsaka štiri leta in se ji reèe lokalne volitve. Mandat mestni oblasti se izteka, razbiti so marsikateri miti in odprta so mnoga gradbišèa, kjer se bo èez nekaj dni ali pa mesecev na veliko govorilo o pomembnih pridobitvah ter tistem najpomembnejšem – delile se bodo namreè zasluge za to

in ono. Blešèeèi nasmehi se bodo z betonskih potk selili na plakate, množili se bodo stiski rok in inflacija obljub bo presegla tisto v Srbiji leta 1990. Vedno je tako. Vsaka štiri leta. Boj za lokalno oblast, boj za najbolj zveste, ki jim je treba zagotoviti preživetje za nadaljnja štiri leta, in potem znova in znova in … Bistvo mandata, ki se bliža koncu, je razmeroma trdna koalicija, ki si jo je zagotovil župan. Obèasni potresni sunki, zlasti ko je šlo za kadrovske zadeve, so se hitro umirili in želje opozicije so bile nepomembne, pogosto so izzvenele kot klic vpijoèega v pušèavi. Ampak? Saj to je bistvo demokracije. Veèina vlada, manjšina se kuja in kaže s prstom. Vedno je bilo tako in vedno tako tudi bo. Vprašanje je samo, na katero stran te zanese tok življenja. Res je, da

obstajajo tudi taki, ki plavajo èez tok. Enkrat so na tej, spet drugiè na oni strani, najraje pa tam, kjer je veèina in kjer je oblast. V tem toku èloveškega življenja pa obstajajo tudi zadovoljstva. Zadovoljstvo je spoznanje, da lahko živiš in preživiš brez tega cirkusa, zadovoljstvo je, ko ti ni treba sklepati kompromisov na raèun nekoga drugega, in zadovoljstvo je, ko se bodo letošnjo jesen drugi hvalili z nogometnim klubom v prvi ligi, izvajanjem velikih naložb v gospodarstvu in odpiranjem novih delovnih mest, ti pa veš, da s tem nimajo niè ter si za lastno promocijo in preživetje lastijo zasluge drugih, sam pa tega ne potrebuješ, ker si sam del te zgodbe in svoje delo, tudi tisto družbeno odgovorno, hraniš zase in tiste pristne, ki pri tem sodelujejo in soustvarjajo.

Mesto Murska Sobota regijsko središèe

Dušan Bencik, Socialni demokrati (SD) Pred èasom je država Mestni obèini Murska Sobota dodelila bombonèek – paviljon Expo. Projekt naj bi v bodoèe med drugim skrbel tudi za razvoj turizma v regiji ter bo financiran iz obèinskih, državnih in evropskih sredstev. Pri tem je treba spomniti, da je regija že imela Panonske terme ter je bila ena najveèjih, najhitreje rastoèih in najuspešnejših turistiènih destinacij v Sloveniji. Ta pomembni gospodarski

projekt so škodljive politiènotajkunske naveze, organizirane na višji ravni, v tranzicijskem obdobju vodstveno, upravljavsko in tudi kapitalsko speljale iz regije. Veè kot polovico tega, kar se je gradilo tudi z odrekanjem boljših plaè, danes ni veè v slovenski lasti, ampak je v rokah neznanega tujega sklada. Se za naslednje mandatno obdobje mogoèe kaže potreba po ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije? Imamo srednje veliko regijsko bolnišnico, kjer na sejah sveta zavoda poslovni in finanèni direktor poudarjata, da se ministrstvo in ZZZS do razvoja in pokrivanja izgub obnašata, kot da je ta bolnišnica nekje v Sibiriji in ne v Sloveniji. Denar prihaja po kapljicah, èeprav ga nekatere druge primerljive bolnišnice v Sloveniji zajemajo z veliko

žlico. Tako bo regijska bolnišnica po preteku pripravljenega petletnega sanacijskega programa po letu 2021 celo v slabšem stanju, kot je zdaj. Tudi študentje z željo po znanju še vedno morajo iz regije, zato je pravica do izobrazbe dražja, izobraževanje pa zato težje dostopno. Regija nima velikih politiènih investicij, kot sta TEŠ 6 in drugi tir, ki porabijo milijarde državnega denarja. Še dobro, da imamo za sosedo Avstrijo, kamor se dnevno na delo odpravlja nenormalno veliko število ljudi. To in še kaj se dogaja v letih, ko praznujemo stoto obletnico prikljuèitve Prekmurja matièni državi Sloveniji. Živimo v demokraciji. Letos so pred nami dvojne volitve. Volimo tiste, ki vedo, kaj ni prav, in bodo v prihodnje v dobrobit prebivalstva regije stvari spreminjali na boljše.

maj 2018

5

/

zarisana trasa obvoznice in zdaj so se odloèili zanjo, ker je tam samo en lastnik, to je Sklad kmetijskih zemljišè, cesta pa je že umešèena v prostor. Ta varianta bo tudi preprostejša in cenejša. Glede spomenikov na pokopališèu je župan povedal, da bodo preverili, kdo je zadolžen za vzdrževanje. V zvezi s èistilnimi akcijami in smetmi je župan povedal, da je to stvar osebne kulture. Ponovno je pozval vse obèanke in obèane, da naj za odvoz kosovnih odpadkov poklièejo podjetje Saubermacher Komunala Murska Sobota, ki pride in odpadke odpelje zastonj. Glede gramoza je povedal, da bodo obmoèje uredili v sodelovanju s krajevno skupnostjo. V zvezi s seznamom prebivalcev je župan povedal, da je za to pristojna upravna enota, ki vodi register prebivalcev. Daniela MÖREC: Povedala je, da jo je obèanka v imenu stanovalcev slepega kraka Kopališke ulice v Murski Soboti pisno opozorila na že veè desetletij star problem glede izgradnje uliène razsvetljave, saj je namreè štirinajst individualnih hiš še vedno brez uliène razsvetljave. Sprehajalci, ki se sprehajajo skozi Fazanerijo, so opozorili, da je v gozdu veliko porušenih dreves, ki bi jih bilo treba odstraniti. Dala je pobudo, da bi krožišèe proti bolnišnici, ki se bo navezovalo na obvoznico, hitreje gradili, saj prihaja do velikih prometnih zastojev. Odgovori svetnici: Glede javne razsvetljave na Kopališki ulici je župan povedal, da bodo zadevo preverili. O podrtih drevesih v parku v Fazaneriji je povedal, da bo to uredila Komunala. Glede krožišèa proti bolnišnici je nato povedal, da bo v avgustu otvoritev tega dela obvoznice. Zaprosil je, da vsi skupaj pri prometnih zastojih še malo potrpimo, saj bomo nato dobili urejeno infrastrukturo, ki nam bo omogoèala varnejše in hitrejše gibanje. Stanislav PRELEC: Dal je pobudo, da bi v Fazaneriji poleg podrtih dreves, ki jih je treba odstraniti, hkrati uredili trim stezo in preostale pešpoti, saj so po deževju neuporabne. Prosi za sanacijo. Predlagal je, da bi prouèili možnost spremembe Statuta Mestne obèine Murska Sobota, ki bi izkljuèevala funkcijo mestnega svetnika in direktorja javnega zavoda. Renata PINTER VERTOT: Dala je pobudo, da naj se vzpostavi mobilna aplikacija za plaèilo parkirnine v mestu in se o tem obvesti javnost. Odgovor svetnici: Župan je povedal, da je mobilna aplikacija za plaèevanje parkirnine že v izvedbi. Javnost bo o njej obvešèena v medijih. Hkrati je vse skupaj seznanil, da se je Mestna obèina Murska Sobota skupaj z Razvojnim centrom Murska Sobota prijavila na razpis za brezplaèen brezžièni internet v mestu. Tako bo tudi center mesta pokrit z brezplaènim brezžiènim internetom. Boštjan BERLAK: Dal je pobudo, da bi preverili servisna stojala za kolesa »Bike box«, ali so opremljena z orodjem in roèno tlaèilko. Odgovor svetniku: Župan je povedal, da bodo na servisnih stojalih preverili, èe vse ustrezno deluje. Za vprašanja in pobude, ki so ostali brez odgovorov, bodo pripravljeni pisni odgovori.

Celovito urediti položaj mladih

Aleš Kornik, Slovenska demokratska stranka (SDS) Kot najmlajši predstavnik v murskosoboškem mestnem svetu še posebej spremljam dogajanja, ki se tièejo dela in življenja mladih v naši obèini. Mestna obèina Murska Sobota prek Mladinskega informativnega in kulturnega kluba sicer zagotavlja javno službo z izvajanjem nalog s podroèja dela in delovanja

mladih, vendar se ne morem znebiti obèutka, da Mikk bolj kot mladim služi interesom vladajoèe koalicije. Ravno zaradi tega bi morali po vzoru nekaterih drugih obèin celovito urediti položaj mladih v obèini in jim poleg podpornega okolja, mladinskega organiziranja in mladinskega dela v obèini zagotoviti pogoje za sodelovanje mladih pri odloèanju o tistih odloèitvah, ki vplivajo na življenje in delo mladih v lokalni skupnosti, ter pospešiti razvoj lokalne mladinske politike z namenom zagotavljanja pogojev za uspešno doseganje avtonomije mladih v lokalni skupnosti. To bi bilo mogoèe urediti s sprejetjem ustreznega odloka o mladih, v katerem bi doloèili nosilca, ki bi bil v èim veèji meri neodvisen, ter zastavili strategijo in smernice njegovega delovanja. Za

boljšo identifikacijo potreb in aktivnega sodelovanja mladih pri reševanju mladinske problematike bi bilo smiselno skladno s statutom mestne obèine ustanoviti komisijo za mlade, ki bi pripravljala predloge in obravnavala odloèitve, ki se nanašajo na podroèje mladinskega sektorja. Za zdravje in dobro poèutje moramo poskrbeti zlasti sami. Lokalna skupnost je tista, ki mora zagotoviti ustrezne pogoje v smislu zagotavljanja primerne infrastrukture ter promocije gibanja in športa v obèini. Tista sredstva, ki jih lokalna skupnost ne namenja za šport, morajo biti pravièno porazdeljena ob upoštevanju tradicije ter dosedanjih športnih dosežkov klubov in posameznikov, hkrati pa je treba nameniti pozornost tistim športnim panogam, ki imajo velik potencial.

Obèina ima jasen pogled v prihodnost

Darko Rudaš, predstavnik romske skupnosti Mestna obèina Murska Sobota je suverena in odgovorna (so)ustvarjalka razvoja naše obèine in tudi širše regije. Realizirane aktivnosti in projekti dokazujejo, da so bili

ambiciozni naèrti obèine ob zaèetku mandata realno zastavljeni, in ob koncu mandata lahko zadovoljno ugotavljamo, da so bili doseženi kljuèni razvojni cilji. Še zlasti smo lahko zadovoljni, ker se je obèina lotila razvoja enakomerno v mestu in po vseh krajevnih skupnostnih, tudi znotraj KS Pušèa, kar je zame kot predstavnika romske skupnosti kljuèno. Mislim, da po skoraj štirih letih živimo v boljšem, varnejšem, lepšem in kakovostnejšem mestu, ki nam zagotavlja zadovoljnejše bivanje. Obèina ima jasen pogled v pri-

hodnost, se razvija in raste v pomembno regionalno središèe, zagotovo pa bo Expano to vlogo zgolj še utrdil. Menim, da moramo v prihodnosti nadaljevati s posodobitvijo in dograjevanjem infrastrukture ter z ustvarjanjem novih priložnosti za razvoj gospodarstva in še posebno turizma. Tvorno sodelovanje vseh zainteresiranih v obèini in širše je kljuènega pomena, da se bomo lahko še hitreje razvijali. Menim pa, da je na podroèju sodelovanja še nekaj prostora za izboljšave v prihodnjem mandatu.

MESTNI SVET Na podlagi 35. in 38. èlena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno preèišèeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) ter 11. in 17. èlena Statuta Mestne obèine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – uradno preèišèeno besedilo, 49/10, 39/15 in 69/17) je Mestni svet Mestne obèine Murska Sobota na 28. seji, dne 19. aprila 2018, sprejel naslednji

S K L E P o imenovanju Obèinske volilne komisije Mestne obèine Murska Sobota I. V Obèinsko volilno komisijo Mestne obèine Murska Sobota se imenujejo: predsednik: Bojan ŽUNIÈ, Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 2 namestnik predsednika: Zvonko BRENÈIÈ, Krog, Pleènikova ulica 26 èlanica: Melita DOMJAN, Murska Sobota, Slovenska ulica 5 namestnica èlanice: Alenka SAMEC, Murska Sobota, Vrazova ulica 6 èlan: Mitja PERŠ, Vešèica 4i namestnica èlana: Nina JUG, Murska Sobota, Temlinova ulica 10 èlan: Drago VIGALI, Krog, Vodnikova ulica 15 namestnica èlana: Kristina ŠOOŠ TRAJBARIÈ, Vešèica 4d II. Mandat èlanov obèinske volilne komisije traja štiri leta. III. Sklep velja z dnem sprejetja. Številka: 040-0001/2018 - 3 (131) Murska Sobota, dne 19. aprila 2018


6

/ maj 2018

AKTUALNO

Ob koncu mandata vlade: kje smo in kako funkcioniramo? (2. del) Ksenija Glažar, Karlo Vratariè

kom lokalnih politiènih akterjev parlamentarnih strank (ki imajo hkrati Nadaljujemo s premisle- predstavnike v murskoso-

boškem mestnem svetu) o delu vlade, ki so jo sestavljale stranke SMC, SD in DeSUS, v tem mandatu.

»Kakovost življenja v obèini je boljša«

Boštjan Berlak, murskosoboški mestni svetnik stranke SMC

O delu vlade v odnosu na Mestno obèino Murska Sobota Delo vlade in posameznih ministrstev v odnosu do Mestne obèine Murska Sobota ocenjujem kot dobro. Rezultate dobrega sodelovanja je opaziti na razliènih podroèjih, obèanke in obèani pa jih obèutijo v vsakodnevnem življenju. Še zlasti velja izpostaviti dobro sodelovanje z ministrstvom za infrastrukturo in organom v sestavi, direkcijo za infrastrukturo ter ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vendar je vsako dobro sodelovanje mogoèe še nadgraditi, èe so vodilo potrebe obèank in obèanov.

O pomembnih projektih Med bistvenimi projekti na ravni države izpostavljam podaljšanje zakona o razvojni podpori pomurski regiji do leta 2019, saj omogoèa sofinanciranje marsikaterega projekta na lokalni ravni. Zelo po-

membna projekta za regijo in tudi samo mesto sta izgradnja južne obvoznice ter elektrifikacija železniške proge med Pragerskim in Hodošem. K temu velja dodati urgentni center Splošne bolnišnice Murska Sobota ter nepovratna sredstva ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v letu 2017 za veè kot šestdeset pomurskih podjetij. Naj omenim še predajo paviljona Expo v upravljanje mestni obèini kot ponudniku z najboljšim projektom. Na lokalni ravni velja izpostaviti projekt Expano, ki raste ob Soboškem jezeru. Po moji oceni lahko pomeni prelomnico v razvoju turizma v regiji, hkrati pa pripomore k prepoznavnosti Pomurja in Mestne obèine Murska Sobota. Obenem pomeni velik izziv in odgovornost vseh vkljuèenih deležnikov, v prihodnje pa bi lahko postal pomembno gospodarsko vozlišèe. Omeniti velja tudi prenovo mestnega središèa ter sofinanciranje obnove igrišèa za umetno travo in izgradnje reflektorjev v

»Vlada je zaèrtala pot razvoja« Vlada dr. Mira Cerarja je Sloveniji zaèrtala pot razvoja. Državno blagajno smo potegnili iz rdeèih številk, številne sisteme in podsisteme, ki smo jih z vstopom na politièni parket nasledili in so

Športnem parku Fazanerija.

O izzivih v prihodnosti Proraèunskih sredstev za realizacijo vseh projektov je sicer zmeraj premalo in je zato treba iskati

Tokrat smo prostor za razmislek odprli še murskosoboškemu lokalnemu odboru SMC in Levici. Pred-

kompromis med razpoložljivimi sredstvi ter potrebami okolja, obèank in obèanov. Menim, da bi v prihodnosti morale biti pomembne smernice nadaljevanje zaèetih projektov obnove središèa mesta,

bili v razsulu, smo stabilizirali. Slovensko gospodarstvo se krepi, privabili smo številne tuje investitorje, ki odpirajo nova in bolje plaèana delovna mesta. Število brezposelnih se zmanjšuje, brez-

V aprilski številki Soboških novin postavitve strani. Obema, še zlasti (št. 175) se nam je na 7. strani gospodu Dušanu Radièu, se za pripetila neljuba napaka. Besedilo napako še enkrat javno iskreno gospe Marije Baèiè je bilo namreè opravièujemo in prosimo za podvojeno in hkrati objavljeno v razumevanje. Celotno in pravilno okviru prostora, ki je bil namenjen besedilo gospoda Dušana Radièa gospodu Dušanu Radièu. Napaka kot popravek napake objavljamo v se je zgodila v procesu oblikovne tej številki. Tadej Buzeti, glavni in odgovorni urednik Soboških novin Jože Dolinšek, s. p., izvajalec grafiène priprave Soboških novin

poselnost mladih se je celo prepolovila, imamo dvakrat višjo gospodarsko rast od povpreèja Unije in ne nazadnje beležimo rekordne uspehe slovenskega turizma. Posebno pozornost smo namenili upokojencem, otrokom in socialno najšibkejšim. Vsekakor lahko med premike štejemo tudi številne infrastrukturne projekte, kot so množiène obnove cest, mostov in železnic po vsej Sloveniji ter konkretizacija projekta izgradnje drugega tira. Danes smo namreè tik pred tem, da se po skoraj dveh desetletjih gradnja drugega tira konèno tudi zaène. Vsega, kar se je desetletja kopièilo in preziralo, seveda ni moè opraviti v enem mandatu. Izziv celovite pokojninske reforme in napor za nadaljevanje zdravstvene reforme

ostajata v rokah nove vlade. Kljuèno je, da smo v èasu vlade dr. Cerarja povrnili zdrave temelje državi, ki so osnova za rast in napredek. Nedavni

Upamo, da bo naslednja vlada bolj naklonjena malemu èloveku Mandat te vlade je še ena zamujena priložnost. V globoki praznini, ki so jo za sabo zapustile stranke, ki se klièejo sredinske, vse od LDS in Virantove Državljanske prevare do Šoltesove Ne verjamem in Pozitivne Slovenije z negativno bilanco, se je leta 2014 pojavil mesija, ki je, kot je sam govoril, predstavljal luè v temi. Okoli katere se pa vedno nabira mrèes. Mimogrede, prihaja nov mesija, ki prav tako kot aktualni predsednik vlade

obnova veè kot dotrajane prometne infrastrukture, in to vkljuèno z obnovo kanalizacijskega sistema, kjer je to nujno potrebno. Ob tem bi bilo treba razmisliti, kako privabiti domaèe in tuje investitorje, da vlagajo v obèini, kar ima seveda številne multiplikativne uèinke. Razmisliti je treba glede celotnega kompleksa Športnega parka Fazanerija, ki predstavlja velik potencial t. i. zelenega turizma. Tudi z zgradbo stare ekonomske šole moramo nekaj storiti. Objekt bo treba ali sanirati ali pa porušiti. Ocenjujem, da je zaradi vseh pozitivnih trendov v Sloveniji in v Pomurju kakovost življenja v Mestni obèini Murska Sobota boljša. Ko bodo zaèrtani projekti v celoti zakljuèeni, se bo zagotovo še izboljšala. Pomembno je, da se brezposelnost zmanjšuje, gospodarska rast zopet beleži številke, kot smo jih imeli v letu 2008, torej pred recesijo. Omeniti velja tudi, da se vedno veè mladih po koncu študija vraèa v domaèe okolje.

Dušan Radiè, poslanec stranke SMC v državnem zboru

Opravièilo Dušanu Radièu in Mariji Baèiè

O mandatu vlade

sednik murskosoboškega mestnega odbora DeSUS Dominik Šteiner mnenja ni podal.

nima nobenega programa, kaj šele vizije. Naivnim volivcem je obljubljal stabilnost in praviènost, dobili pa smo izigrane sindikate na ulicah, oprošèene davke najbogatejšim in veèje socialne razlike, dodatno zdravstveno zavarovanje še vedno plaèujemo vsi enako in revnih delavcev je èedalje veè!

O odnosu do brezposelnih, delavcev in bogatih Vlada je dopustila, da se bogati

mastijo s trenutno gospodarsko rastjo, delavci, prekariat in brezposelni pa naj bi bili sami krivi za stanje, v katerem so se znašli, a veèinoma ne po vladni krivdi, temveè zaradi neugodnih okolišèin. V svojih zadnjih vzdihljajih je vlada, sicer na pobudo Levice, zvišala socialno pomoè, pa še to na naèin, da je skregala delavce z nizkimi prihodki in brezposelne, saj ista vlada nekaj mesecev pred tem ni podprla predloga Levice za dvig minimalne plaèe. Vlada se ne more pohvaliti z nobenim resnim

obisk predsednika vlade dr. Mira Cerarja v Murski Soboti je spomnil na številne vladne projekte za boljše življenje in nove poslovne priložnosti v Pomurju in Murski Soboti, za katere sem se tudi osebno zavzemal ves mandat. Vsekakor izstopajo ukrepi za zagotovitev sredstev za izgradnjo južne murskosoboške obvoznice, ki bo bistveno razbremenila središèe mesta in zagotovila veèjo prometno varnost. Omeniti velja še odkup stavbe nekdanjega podjetja Muralist v središèu Murske Sobote. Odkupilo jo je ministrstvo za kulturo, v njej pa bo po prenovi deloval regionalni Pokrajinski arhiv za Pomurje. Skupaj z vsemi pomurskimi poslanci smo enotno podprli podaljšanje zakona o razvojni podpori pomurski regiji do leta 2019.

Levica – Lokalni odbor Pomurje

projektom, ki bi bil izpeljan na naèin, da bi vsi državljani imeli veè. Prej nas je skregala med sabo, delavce z višjimi prihodki s tistimi z nižjimi, zaposlene z brezposelnimi, brezposelne z migranti in migrante z bodeèo žico.

O doprinosu za Pomurje in Mestno obèino Murska Sobota Pomurju ni prinesla nièesar, kar ne bi bilo v siceršnjih dolgoroènih

naèrtih: obvoznica, pomurski zakon in vodovod so projekti, ki so si jih Pomurci sami krvavo izborili skozi tri ali štiri pretekle mandate vlad. Ta vlada naj se s tujim delom ne kiti. Vlada gre in prav niè je ne bomo pogrešali. Lahko le upamo, da bo naslednja bolj naklonjena malemu èloveku.

Ta vlada naj se s tujim delom ne kiti.


AKTUALNO

maj 2018

7

/

Kaj je nastalo in kaj še nastaja? Ksenija Glažar Najveèji projekti, ki so zaznamovali zadnje štiriletno obdobje v Mestni obèini Murska Sobota, so Vrata v Pomurje, Soboško jezero, prva faza prenove mestnega središèa in projekti mobilnosti, o katerih smo se pogovarjali s Klaudijo Šadl Jug, vodjo oddelka za gospodarske dejavnosti pri mestni upravi. Velik in pomemben državni projekt je tudi gradnja južne obvozne ceste, katere investitor je direkcija za infrastrukturo. Projekt prenove mestnega središèa – prva faza V okviru prve faze prenove mestnega središèa je bil urejen Trg zmage, urejen bo še južni del Slovenske ulice. Prenova Trga zmage zajema kar tri sklope. V lanskem letu je bil urejen plato pred stavbo obèine, t. i. drevored Martina Luthra. V maju letos so bili v celoti dokonèani parkovni del ob Trgu zmage ter prehod in ploèniki do evangelièanske cerkve. S tem je veduta med evangelièansko cerkvijo in murskosoboškim gradom dobila enoten in prepoznaven videz. Loèeno od tega projekta je obnovljen še spomenik na Trgu zmage. Drugi del prve faze zaobjema še ureditev Slovenske ulice, in sicer med hotelom Diana in Zvezdo s prikljuèki iz Zvezne ulice, Cvetkove ulice in deloma Ulice arhitekta Novaka, kjer bodo urejena tudi križišèa. Zaèetek obnove je predviden konec letošnjega leta in se bo nadaljeval v letu 2019, ko je predviden zakljuèek obnove tega dela mesta. Namen tega projekta je oživitev mestnega središèa. Prostor bo namreè bolj privlaèen za obiskovalce, prednost pred motoriziranim prometom bodo imeli

pešci in kolesarji, želja pa je pritegniti poslovne dejavnosti nazaj v središèe mesta ter prostor obogatiti z dodatnimi dogodki, prireditvami, sejmi in drugimi uliènimi dejavnostmi in letnimi vrtovi. Vrednost projekta je ocenjena na približno pet milijonov evrov. Mestna obèina Murska Sobota bo zanj zagotovila milijon evrov, štiri milijone evrov pa predstavlja sofinanciranje iz evropskih sredstev.

Projekt Vrata v Pomurje – regijski promocijski center Projekt Vrata v Pomurje je namenjen promociji gospodarstva in turizma pomurske regije, ob tem pa tudi potencialnim investitorjem, ki bodo tukaj vse potrebne informacije dobili na enem mestu. V okviru projekta bo urejen doživljajski park Expano, v katerem bodo na edinstven naèin predstavljeni vsi glavni potenciali Pomurja. Projekt poteka že od leta 2016 (priprava) in bo trajal do leta 2018. Izvedbeni del naj bi bil zakljuèen septembra letos. Gre za okoli 4,4 milijona evrov vreden projekt, ki se v višini milijona evrov sofinancira iz naslova pomurskega zakona (državna sredstva), 2,6 milijona evrov je iz evropskih sredstev (iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe), Mestna obèina Murska Sobota pa zagotavlja dobrih 800 tisoè lastnih sredstev.

Projekt urejanja kolesarskih povezav – prva faza V letošnjem in naslednjem letu je naèrtovana prva faza ureditve kolesarskih povezav, in sicer na Slomškovi in Gregorèièevi ulici z delom Lendavske ulice ter do bolnišnice v Rakièanu. Zaèetek obnove bo na Slomškovi ulici, kjer bo Mestna obèina Murska Sobota z lastnimi sredstvi preplastila tudi cestišèe. Hkrati potekata še dva projekta s podroèja mobilnosti, v okviru katerih bodo urejeni kolesarske steze, ploèniki, križišèa in prehodi, in sicer ob Ulici Štefana Kuzmièa, Kopitarjevi ulici in Prešernovi ulici ter na obmoèju

Soboško jezero

Južna obvozna cesta Murska Sobota

Tomšièeve ulice s predvidenim krožišèem ob križanju s Trstenjakovo ulico. Izvedba teh del naj bi bila zakljuèena še v letošnjem letu. Projekt urejanja kolesarskih povezav se je s prvo fazo zaèel že lani (priprava projekta), v celoti pa bo izveden prihodnje leto (2019). Druga dva projekta bodo v celoti izvedli letos. Skupna vrednost vseh treh projektov mobilnosti je 1,8 milijona evrov in se v višini 1,15 milijona evrov sofinancirajo iz evropskih sredstev, 650 tisoè evrov pa zagotavlja Mestna obèina Murska Sobota.

Hodoš, projekt obsega še 43-metrski nadvoz. Izgradnja vkljuèuje tudi namestitev prometne opreme in signalizacije, preureditev oziroma zašèito komunalnih vodov in aktivno protihrupno zašèito za naselje Bakša v skupni dolžini 294 metrov. Pogodbena vrednost gradbenih del južne obvozne ceste, katere investi-

Projekt Soboško jezero – ureditev južnega dela S tem projektom bo urejeno obmoèje, veliko pribl. 4,5 ha, ob južni obali Soboškega jezera. Postavljen bo motorièni park, eden prvih takih v Sloveniji. Infrastruktura bo urejena tako, da bo na tem prostoru mogoèe izvesti veèje prireditve na prostem in koncerte. Veèji del obmoèja bo namenjen rekreaciji in razliènim športnim dejavnostim, uredili bodo sprehajalne poti, plažne površine in prostore za piknike v naravi. Projekt se je deloma zaèel izvajati že v letu 2017 in se bo nadaljeval v letošnjem letu. Zakljuèen naj bi bil soèasno s projektom Vrata v Pomurje. Njegova vrednost je ocenjena na 1,5 milijona evrov. Projekt se v višini 1,2 milijona evrov sofinancira iz evropskih sredstev, Mestna obèina Murska Sobota pa zagotavlja 300 tisoè evrov.

Južna obvozna cesta Murska Sobota Južna obvoznica predstavlja izvedbo prve faze predvidene vzhodne obvoznice, ki se bo pozneje v drugi fazi nadaljevala do križišèa Èarda. Z njo se bodo prometne razmere v mestu spremenile. Nova obvozna cesta bo prevzela veèji del prometa obstojeèe regionalne ceste (Tišinska in Cankarjeva ulica). Gradbena dela obsegajo izgradnjo nove ceste v skupni dolžini 2720 metrov, prikljuèek s Tomšièevo ulico, dve krožni križišèi (prvo z lokalno cesto Bakovci–Murska Sobota in drugo z regionalno cesto Murska Sobota–Lipovci) in pet deviacij poljskih poti. Na lokaciji, kjer trasa preèka železniško progo Pragersko–

Prenova mestnega središèa

Vrata v Pomurje

Kolesarske povezave

tor je direkcija za infrastrukturo, znaša 6,1 milijona evrov. Projekt se v višini 4,86 milijona evrov sofinancira iz evropskih sredstev za regionalni razvoj, pribl. 15 tisoè evrov pa kot sofinancer zagotavlja Mestna obèina Murska Sobota. Projekt se je zaèel aprila lani in se bo zakljuèil avgusta letos.


8

/ maj 2018

AKTUALNO

Ni samoumevno, da govorimo slovensko Jasmina Muhiè Osrednja slovesnost Mestne obèine Murska Sobota ob dnevu boja proti okupatorju je bila v Gledališèu Park.

smo in moramo biti ponosni. Danes lahko na tem mestu govorimo slovensko, ker so se naši prekmurski predniki v zgodovini znali upreti vsemu, kar je ogrožalo svobodo in slovensko narodno identiteto,« je v nagovoru povedal

Židan in kot odraz narodnostne trdoživosti izpostavil, da so naši predniki kljub tisoèletni pripadnosti madžarski državi ohranili slovenski jezik. »Ta trdoživost je žal terjala žrtve tudi v boju proti okupatorju v drugi svetovni vojni,

ko je življenje izgubilo 1600 Prekmurk in Prekmurcev,« je še povedal in pozdravil obnovo osrednjega spomenika na Trgu zmage, ki je postavljen v èast osvoboditeljem iz združenega boja partizanov in vojakov Rdeèe armade. Slovesnosti

so se udeležili tudi župan Mestne obèine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, podžupan Boštjan Berlak, èlanice in èlani Združenja borcev za vrednote NOB Murska Sobota, predsednik združenja Evgen Emri in drugi.

Slavnostni govornik obèinske slovesnosti je bil podpredsednik vlade ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je v nagovoru izpostavil kljuène mejnike v zgodovini Prekmurcev, ki so skozi stoletja morali braniti vzhodno mejo slovenstva. Spomnil je na kljuène dogodke narodnoosvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno v Prekmurju, ki je bilo med prvimi osvojeno ob pomoèi pripadnikov Rdeèe armade.

Ponosni na slovenski jezik in kulturo »Danes v tej dvorani odmevata slovenska beseda in slovenska pesem. To ni samoumevno, na to

Prekmurke in Prekmurci smo, èeprav nas od preostale Slovenije loèi reka Mura in smo oddaljeni od glavnega mesta, vedno znali ohranjati svojo slovensko identiteto in prekmursko široko èvrstost.

V kulturnem programu so pod mentorstvom profesorjev Mirana Flegarja, Brigite Lovenjak, Polone Gujtman in Marka Wolfa nastopili uèenci OŠ II Murska Sobota.

Plakete in priznanja za praviènike, ki so rešili Juda Jasmina Muhiè 26. april je dan, ko se vsako leto spominjamo slovenskih in še zlasti prekmurskih žrtev holokavsta. Letos so ob tem dnevu v baroè-

nem salonu Pomurskega muzeja Murska Sobota bili Agnes in Aleksander Žilavec ter Marija, Jožef in Franc Fartelj slovesno razglašeni za praviènike med narodi, ker so v letih 1944 in 1945 rešili življenje prekmurskemu Judu Mirku Hiršlu, èeprav so s tem ogrozili lastno življenje in življenje svojih družin. Naziv jim je podelil spominski center holokavsta Yad Vashem iz

Jeruzalema, priznanja in plakete pa jim je izroèil izraelski veleposlanik za Slovenijo, njegova ekscelenca Ejal Sela. »Niti Fartljevi niti Žilavèevi niso bili sorodniki ali prijatelji našega oèeta, pa vendar so ga vzeli pod streho. Tvegali so življenja in ga skrivali do konca vojne, èeprav so vedeli, da njihove pomoèi ne bo mogel nikoli poplaèati,« je povedala Vera Pintariè, hèi Mirka Hiršla,

hvaležna, da je bil dan osvoboditve hkrati zaèetek oèetovega novega življenja. In èeprav so vsi že pokojni, jim je s priznanjem pravièniki med narodi dan veèen spomin. Yad Vashem, svetovni center spomina na holokavst, je naziv pravièniki med narodi uradno podelil že veè kot 26 tisoè Nejudom, ljudem, ki so ogrozili lastno življenje, da bi rešili življenje Judov.

Razstava nastala na pobudo sorodnikov Po konèani slovesnosti, na kateri sta se z izborom judovskih pesmi predstavila tudi mlada glasbenika Tjaša Šimonka in Miha Kavaš, so odprli razstavo »Auschwitz – kraj na zemlji: Auschwitz Album«, ki jo je pripravil Yad Vashem iz Izraela, in sicer z dodatkom o prekmurskih Judih v Auschwitzu, ki ga je pripravila Sinagoga Maribor. Zgodovinar Boris Hajdinjak, sicer

direktor Sinagoge Maribor, je v sodelovanju s sorodniki Ludvika Cigüta, Agnes in Aleksandra Žilavca ter Franca, Jožefa in Marije Fartelj in ob pomoèi Mirjam Steiner Aviezer iz Izraela, dr. Irene Šumi iz Ljubljane in nedavno umrlega mag. Franca Kuzmièa iz Murske Sobote prouèeval zgodovinske okolišèine plemenitega delovanja novih slovenskih praviènikov iz Prekmurja.

Yad Vashem, svetovni center spomina na holokavst, je naziv pravièniki med narodi uradno podelil že veè kot 26 tisoè Nejudom, ljudem, ki so ogrozili lastno življenje, da bi rešili življenje Judov.

»Naš oèe je vojno preživel zahvaljujoè plemenitim, dobrim ljudem. Plemenit èlovek ne more drugaèe, kot da dela dobro.«


AKTUALNO

maj 2018

9

/

Spomenik sije, obnovljen tudi park Ksenija Glažar V èasu spominske slovesnosti ob dnevu zmage je bil po obnovi znova odprt park ob Trgu zmage s prenovljenimi pohodnimi površinami in novo zasaditvijo, obnovljen pa je bil tudi spomenik osvoboditeljem. Ob dnevu zmage in spominski slovesnosti ob tej priložnosti je bil odprt obnovljen spomenik na Trgu zmage. Gre za prvo celovito obnovo spomenika po njegovi postavitvi leta 1945. Obnovo je financirala Mestna obèina Murska Sobota ob sofinanciranju Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji. Zgodbo spomenika bomo podrobneje predstavili v naslednji številki.

Enotna in prepoznavna podoba Parkovno obmoèje okoli spomenika zmage, s pohodnimi po-

vršinami in zasaditvijo, je bilo obnovljeno v okviru celovite prenove mestnega središèa, ki je del programa Celostne teritorialne naložbe v okviru Trajnostne urbane

Spomenik na Trgu zmage je bil sedaj celovito prenovljen prviè po postavitvi leta 1945.

strategije Mestne obèine Murska Sobota. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in država Slovenija. Hkrati se z urejenim

prehodom in ploèniki do evangelièanske cerkve zakljuèuje tudi veduta med evangelièansko cerkvijo in murskosoboškim gradom, ki je tako dobila enotno in prepoznavno podobo.

Promet v tem delu Slovenske ulice, ki je bila v èasu, ko so ta dela potekala, zaprta, znova poteka obièajno.

Spomin na osvoboditelje še vedno živ Ksenija Glažar Ob dnevu zmage so pred spomenikom osvoboditeljem na obnovljenem Trgu zmage tradicionalno položile vence delegacije iz Slovenije in Rusije, dan prej pa tudi predstavniki Ukrajine in Gruzije.

V okviru spominske slovesnosti so se padlim osvoboditeljem med drugim poklonili podpredsednik vlade ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, župan Aleksander Jevšek in veleposlanik Ruske federacije Doku Zavgajev ter predstavniki Društva Slovenija-Rusija, moskovskega mestnega sveta borcev, Združenja borcev za vrednote NOB Murska Sobota in veteranskih društev vojne za Slovenijo. Govorniki so ob tej

Od leve proti desni: Boštjan Berlak (podžupan), Aleksander Jevšek (župan) in Zoran Hoblaj (podžupan). / Foto: Aleš Cipot

Med prisotnimi na slovesnosti je bila tudi veèja skupina otrok iz Moskve.

priložnosti opozorili na vrednote, ki so v preteklosti povezale borce v boju proti fašizmu in nacizmu, ter na spoštovanje èloveka, naroda in èloveènosti, kar je aktualno še v današnjih èasih.

»Nekateri spomenike rušijo, mi jih obnavljamo« Predstavniki Rusije so v nagovorih med drugim izrazili veliko hvaležnost, da Mestna obèina Murska Sobota tako skrbno èuva spomin na

njihove padle vojake. Župan Jevšek je med drugim povedal, da nekateri spomenike rušijo, mi jih pa obnavljamo. Dodal je še, da mestna obèina z najveèjimi naložbami v ciklu zadnjih desetletij dokazuje, da je tukaj èas gradnje in ne èas rušenja, èas sodelovanja in ne èas konfliktov, èas razumevanja in ne èas prezira. S prenovo mesta ter z njegovim povezovanjem v regijo in svet sporoèamo, je poudaril, da je tukaj zmagal mir. Cvetje je pred spomenikom položila

tudi skupina otrok iz Moskve. Delegacije so se padlim sicer poklonile še na murskosoboškem pokopališèu. Že dan prej so se padlim vojakom v drugi svetovni vojni poklonili predstavniki veleposlaništev Ukrajine in Gruzije ter predstavniki delegacije lokalnih oblasti iz ukrajinske pokrajine Zakarpatije, ki je bila na delovnem obisku v Sloveniji. V spremljevalnem programu slovesnosti je nastopil Soboški harmonikarski orkester.


10

/ maj 2018

AKTUALNO

Legenda je zaspala za vedno Uredništvo Miki Muster (1925–2018) Èastni obèan Mestne obèine Murska Sobota (naziv je prejel leta 2001) Miki Muster je preminul v 93. letu starosti. Muster je bil akademski kipar, karikaturist, ilustrator in filmar, med drugim je leta 2015 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Rojeni Soboèan je bil legenda slovenskega stripa, napisal je veè kot štirideset zgodb o prigodah treh prijateljev: Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Muster je sicer za potrebe promocije Visitor centra narisal tri ilustracije in jih takrat podaril – kot je sam povedal – »svoji Soboti«. Marca leta 2015 je dal tudi intervju za Soboške novine, v spomin nanj in izjemne življenjske zgodbe, ki jih je ustvaril, pa objavljamo nekaj odlomkov iz takratnega pogovora.

O ljubezni do Prekmurja in Murske Sobote »Še zmeraj sem Soboèan, Prek-

murec, tega nisem nikoli tajil, vedno sem se rad vraèal.« Kot je še povedal, je prekmuršèino ohranil kot konjièek, žal mu je bilo le to, da je v Ljubljani, kjer je živel, imel le malo priložnosti za pogovor v pristni prekmuršèini.

jih ujamemo in zapremo v klet gimnazije.«

O delu v Nemèiji in odnosu z ženo V pogovoru se je Muster takrat

dotaknil tudi dela v Nemèiji, za katerega je bil preprièan, da je bila to edina pot do uspeha. »Sicer sva z ženo bila za kaj prikrajšana, veliko sva izgubila, dolga leta sva živela loèeno, vendar je konèni uspeh to

O svojem rojstnem kraju Murski Soboti je nekoè šaljivo rekel, da ga je tja voda prinesla ... »22. novembra 1925 so bile poplave, v Soboti je bila voda visoka cel meter. Takrat sem se rodil, zato me je voda prinesla,« je povedal z nasmehom na obrazu. V Murski Soboti je potem konèal gimnazijo. In kako se je spominjal teh èasov? »Med vojno smo obiskovali madžarsko gimnazijo, maturo sem pa leta 1945 že opravljal kot vojak v uniformi. Ker sem bil takoj mobiliziran, sem na maturo šel s puško na rami. To so bili po svojem zanimivi èasi, takrat so prišli v mesto prvi partizani in Rusi. Rusi so bili zelo neprijetni, ker so ponoèi postopali naokrog in napadali dekleta, mi smo pa imeli nalogo, da

odtehtal. Žena je bila zelo razumevajoèa in me je podpirala. Imel sem idealno ženo, saj me je ves èas podpirala. Ker sem se v iskanju uspeha odpravil v tujino, se je morala odpovedati marsièemu. Toda vse to je razumela in med nama nikoli ni prišlo do kakega nesporazuma. Imel sem sreèo, da sem jo našel, bila je moja najveèja nagrada, veliko veèja, kot bi jo lahko dobil od kogarkoli, in to je tudi najveèja sreèa v življenju. Moja žena je bila izjemna. V življenju sem bil kljub težavam in kljub temu, da sem imel okrog sebe ogromno ljudi, ki so skušali prepreèiti moje delo, sreèen èlovek, ker sem imel ženo in delo.«

O uživanju ob ustvarjanju

Gospod Muster, poèivajte v miru. / Foto: Aleš Cipot

»V delu sem užival, že kot otrok sem imel obilo fantazije in tudi pozneje z izbiro vsebine nisem imel težav. Vedno sem imel polno zamisli. Poskušal sem ohraniti pozitiven pogled na stvari, se izogniti nasilju, poudariti zabavno in smešno. Menim, da sem ljudi zabaval, saj sem poskušal zabavati druge tako, kot sem se sam ob tem zabaval.«

Najprej lonèarska peè, želja muzej na prostem Ksenija Glažar RIS Dvorec Rakièan s številnimi raznolikimi projekti in dejavnostmi v ospredje postavlja svojo vlogo upravitelja kulturne dedišèine, ki ji posveèa

številne projektne aktivnosti na državni in tudi na èezmejni ravni. V RIS Dvorec Rakièan želijo razviti muzej na prostem. Letošnjemu evropskemu letu kulturne dedišèine, ki je v znamenju številnih dejavnosti in projektov za krepitev zavedanja o

kulturni dedišèini kot neprecenljivi vrednoti z družbenim in razvojnim potencialom, sledijo med drugim s partnerstvom v projektu »Back in the day« (v prevodu »Nekoè«), v katerem sodelujejo z madžarskim partnerjem, vaškim muzejem Göcseji iz Zalaegerszega. Bistvo projekta so ustanavljanje, delovanje in promocija muzejev na prostem ter

promocija kulturnega turizma. Glavni skupni cilj je z institucionalnim sodelovanjem partnerskih in drugih zainteresiranih organizacij na interesnem podroèju muzejev na prostem in kulturnega turizma prispevati k doseganju višje ravni sodelovanja med partnerjema in med preostalimi organizacijami. Direktor RIS Dvorec Rakièan dr. Robert Celec je ob predstavitvi povedal, da je bistvo projekta krepitev institucij. »Muzej Göcseji je odlièno pripravljen, ima odlièno vizijo. Njegova pomanjkljivost je le ta, da ni dovolj vpet v promocijo zunaj meja Madžarske.« András Varju iz tega muzeja je med drugim povedal, da jih v projektu združuje ljubezen do dedišèine ter da upajo, da bodo na osnovi dobrega sodelovanja uspeli privabiti veè obiskovalcev.

Postavili bodo lonèarsko peè Eden tistih ostankov preteklosti, ki so nam na tem obmoèju skupni, je lonèarstvo. V okviru projekta bodo v rakièanskem dvorcu postavili tradi-

cionalno lonèarsko peè in dodatno elektrièno v notranjosti gradu, ki jo bodo uporabljali udeleženci številnih delavnic. Želijo postaviti tudi muzej na prostem s prikazom kulturne dedišèine regije, in sicer na zahodni strani gradu oziroma v parku in na travniku. Madžarski muzej Göcseji je lahko pri tem dober vzgled, saj gre za najstarejši muzej na prostem na Madžarskem, ki je hkrati tudi eden najboljših. Otvoritveni dogodek projekta so zaokrožili lonèar Franc Zelko s prikazom ustvarjanja lonèenih izdelkov, Andi Soboèan in Samo Budna sta poskrbela za glasbeni vložek, folklorna skupina Osnovne šole Beltinci pa je pripravila plesni nastop. Z izvajanjem projekta krepitve institucionalnega sodelovanja na podroèju muzejev na prostem in ohranjanja kulturne dedišèine v okviru bilateralnega programa sodelovanja Interreg V-A SI-HU so zaèeli s 1. januarjem 2018, trajal bo do 31. decembra 2019. Skupna vrednost projekta je 257 tisoè evrov, in je v višini 85 odstotkov sofinanciran s strani Evropske unije.

Ob otvoritvenem dogodku predstavljenega projekta je direktor dr. Robert Celec z madžarskim partnerjem zasadil drevo prijateljstva – èešnjo. V okviru revitalizacije parka je drevo med drugimi zasadil tudi župan dr. Aleksander Jevšek.


AKTUALNO

maj 2018

/

11

Svetovna novost na podroèju èebelarstva v Murski Soboti Janja Buzeti V Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije so prvi na svetu vzpostavili uèni èebelnjak, prilagojen za delo z invalidi. Stoji v Murski Soboti. Projekt postavitve èebelnjaka je bil uresnièen v roku enega leta od podpisa listine o zavezi vkljuèevanja invalidov v delo s èebelami, ki je bila podpisana na pobudo dolgoletnega èebelarja Andreja Severja. Po podpisu listine so se zbrali èebelarji na invalidskih vozièkih in v Semièu pod pokroviteljstvom Zveze paraplegikov Slovenije in Èebelarskega društva Semiè ustanovili Sekcijo èebelarjev invalidov na vozièkih ter za prvega predsednika sekcije izvolili èlana društva, èebelarja Ljuba Janežièa. Sodelovanje Zveze paraplegikov Slovenije in Èebelarske zveze Slovenije je pripeljalo do ideje, da bi

Gre za prvi uèni èebelnjak, prilagojen za delo z invalidi.

postavili prvi uèni èebelnjak, prilagojen za delo z invalidi, ter pripravili priroènik za usposabljanje invalidov v èebelarstvu s

teoretiènem delom in opisom prilagojenih tehnologij za èebelarje na invalidskih vozièkih. Ideja se je nedavno tudi uresnièila.

V èebelnjaku osem panjev Prvi tovrsten èebelnjak na svetu stoji v bližini prostorov društva v Murski Soboti. V njem je osem pan-

jev in osnovni pripomoèki za sodobno èebelarjenje oseb na invalidskih vozièkih. Primeren je za delo dveh oseb na invalidskem vozièku in mentorja. Za ureditev potrebne infrastrukture je poskrbela Mestna obèina Murska Sobota, skupina èebelarjev v društvu, ki deluje pod mentorstvom Ljuba Janežièa, pa je pripravila satnice in vse drugo, kar èebelarji potrebujejo za oživitev èebelnjaka. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Aleksander Jevšek, župan Mestne obèine Murska Sobota, Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Boštjan Noè, predsednik Èebelarske zveze Slovenije, Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, Ljubo Janežiè, predsednik Sekcije èebelarjev pri ZPS, ter Stanko Novak, predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Po kulturnem programu je sledil še blagoslov èebelnjaka, ki sta ga opravila kaplan Andrej Lažeta in duhovnik Leon Novak.

Velik potencial v socialnem podjetništvu Ksenija Glažar V RIS Dvorec Rakièan so v okviru zakljuènega dogodka projekta Erasmus+ »Moja ideja, moja prihodnost: spodbujanje socialnega podjetništva na podeželju« gostili Festival socialnega podjetništva. Projekt si prizadeva izboljšati položaj mladih na podeželju, zlasti njihov socialni, ekonomski, gospodarski in družbeni položaj. Spodbujanje mladih pri razvoju pojetniških idej in prvih korakih v socialno podjetništvo je lahko uèinkovit pristop k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi in ustvarjanju nove zaposlitvene perspektive. V okviru projekta sta nastala priroènik »Moja ideja, moja prihodnost: prvi koraki v socialno podjetništvo« in mobilna aplikacija. V enoletnem projektu sta sodelovala RIS Dvorec Rakièan kot

vodilni partner ter CESIE (Italija) in Association pour le developpement des initiatives citoyennes et europeennes (Francija).

Rešitev za mlade na podeželju Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza o priložnostih, izzivih in pasteh socialnega podjetništva na podeželju, ki sta se je med drugimi udeležila tudi Lea Cipot, ustanoviteljica socialnega podjetja Zavod Korak naprej, in Goran Miloševiè, direktor eko-socialne kmetije Korenika, ki sta z mladimi na konferenci delila veliko praktiènih izkušenj. Nuša Vuèkiè iz RIS Dvorec Rakièan pravi, da imamo v Pomurju zelo dobre danosti, ki lahko predstavljajo potencial razvoja podjetniške ideje, mreženja, sodelovanja in povezovanja mladih: »Projekt je odziv na položaj, v katerem so se znašli mladi, saj smo regija z velikim odstotkom brezposelnosti med mladimi in begom možganov. Ena izmed rešitev je socialno podjetništvo.«

Festivala socialnega podjetništva so se udeležili številni dijaki in študenti iz naše regije, ki jih projekt tudi nagovarja.

V naši regiji primeri dobrih praks »Prvi namen in cilj socialnega podjetništva ni generirati, ustvariti in razdeliti dobièek, ampak dobrobit posameznika v družbi. Socialno podjetništvo mu lahko generira delovno mesto, reinvestira dobièek ter

razvija dodatne dejavnosti za veè delovnih mest in veè družbenih koristi,« je med drugim pojasnil Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Poudaril je še, da imamo v Prekmurju kar nekaj izjemnih socialnih podjetnikov, ki so primer dobrih praks, ter da

je v socialnem podjetništvo v naši regiji še velik potencial. Na festivalu so se predstavila socialna podjetja iz Slovenije, Italije in Francije. Študenti fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pa so predstavili socialnopodjetniške izzive in priložnosti na podroèju kmetijstva.


12

/ maj 2018

IZPOSTAVLJAMO

Center za socialno delo se seli Ksenija Glažar Center za socialno delo Murska Sobota se bo poleti preselil na novo lokacijo, a ostajajo v središèu mesta. Predstavniki CSD Murska Sobota so na novinarski konferenci pojasnili delo v minulem letu in naèrte za letošnje. Za pomursko regijo sta bili v letu 2017 še vedno znaèilni visoka brezposelnost (15,8 odstotka, na državni ravni 10,7 odstotka) in nizka stopnja delovne aktivnosti (v Pomurju 44,8 odstotka, slovensko povpreèje 48,5 odstotka). To se odraža v èedalje veèji socialni in materialni stiski vedno veèjega dela prebivalstva in zviševanju števila prejemnikov socialnih transferjev. Zaznavajo medgeneracijski prenos revšèine, porast težav v duševnem zdravju kot posledico dolgotrajne socialne stiske, porast psihosomatskih bolezni, veliko primerov nasilja v družini, pojav razliènih oblik zasvojenosti in zviševanje samomorilnosti. Vedno veè je kompleksnih socialnih in zdravstvenih težav, programov za reševanje pa v Pomurju primanjkuje, zlasti na podroèju prepreèevanja nasilja in zasvojenosti.

Porast števila odloèb o pravicah iz javnih sredstev Izredno denarno socialno pomoè

uveljavlja, kot opažajo, vedno veè zaposlenih z nizkimi dohodki in pokojninami, saj jim dohodki ne omogoèajo osnovnega preživetja. Poveèalo se je število obèinskih denarnih pomoèi, posledica spremembe zakonodaje pa je tudi porast števila subvencij za kosila. Poveèuje se število družin, ki otrokom ne morejo plaèati letovanj, taborov in šolskih potrebšèin, pri èemer na pomoè priskoèijo ob pomoèi donatorjev. V letu 2018 se bodo med

drugim posvetili preventivi na podroèju duševnega zdravja ter se na revšèino med drugim odzivali z brezplaènimi toplimi obroki, letovanji za otroke in obdaritvijo otrok.

S 1. avgustom v nove prostore Sedanja stavba je po besedah direktorice mag. Nataše Meolic stara veè kot sto let ter je dotrajana, premajhna in nefunkcionalna.

»Prostori niso primerni za delo z uporabniki in za strokovno socialno delo, hkrati tudi ne za strokovne delavce, ki skupaj s sodelavcem v isti pisarni težko opravljajo strokovno socialno delo. V šestih pisarnah sta skupaj dva strokovna delavca. Podstrešne pisarne so izredno majhne in neprimerne za svetovalno delo. Sejna soba je v kletnih prostorih, kjer je veliko vlage, zato ni primerna za skupne sestanke, medinstitucionalne time itd. Dos-

top za telesno ovirane osebe ni urejen, saj glavni vhod v stavbo ni prilagojen za dostop z vozièkom,« še pojasnjuje razloge za selitev. Že veè let skupaj z ministrstvom ugotavljajo, da je nujno pridobiti nove poslovne prostore, ki bi omogoèili boljšo kakovost dela, zagotovili ustreznejše pogoje za delo zaposlenih, uporabnikom omogoèili primerne, dostopne in prijazne prostore ter poskrbeli za dolgoroèno rešitev prostorskih težav. S 1. avgustom se bodo preselili v ustreznejše prostore na Trgu zmage 7 (v stavbi NLB Murska Sobota). »Novi prostori, ki jih ponuja NLB, so v središèu mesta. V bližini so pošta, upravna enota, obèina, avtobusna postaja, zavod za zaposlovanje, zavod za zdravstveno zavarovanje, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd. Uporabniki storitev in pooblastil bodo lahko parkirali na javnih površinah pred poslovno stavbo, kjer je parkiranje do 30 minut brezplaèno,« pojasni direktorica. Skupna površina najetih prostorov je 1085 m2 ter obsegajo poslovni prostor, hodnike s èakalnico in pomožne prostore (sejna soba, arhiv, sanitarije itd.), ki ustrezajo pravilniku o minimalnih tehniènih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev.

Prostori imajo loèen vhod z javnih površin, dostop pa je z dvigalom omogoèen tudi gibalno oviranim osebam.

Sobivanje nova priložnost za starejše Geza Grabar Informacijska toèka, ki bo ob hitrem staranju Prekmurcev in Prlekov prav gotovo hitro dobila pomembno veljavo, je ena od enajstih v prav toliko slovenskih mestnih obèinah. Za Koprom in Mariborom so kot tretjo odprli informacijsko toèko v Mestni obèini Murska Sobota, in sicer je mesto našla v Domu starejših Rakièan. Tudi na tej toèki lahko starejši in vsi drugi prejmejo veè informacij o sobivanju, zagotavljanju bolj prijaznega bivalnega okolja ali vzpostavljanju sobivalnih skupnosti. Vodja stanovanjskega sektorja pri ministrstvu za okolje in prostor Vesna Dragan, ki se je udeležila priložnostnega odprtja informacijske toèke v Rakièanu, je preprièana, da starejši potrebujejo nove rešitve za kakovostno bivanje, zlasti za èas bivanja med svojim domom in domom za starejše. Pomembno je, je poudarila, da se družba in država posvetita reševanju st anovanjske oziroma bivalne problematike starejših. »Vzpostavitev toèk, kjer lahko ljudje pridobijo kljuène informacije ter izrazijo svoje potrebe, želje in ideje, je velik korak naprej,« je še preprièana.

Informacijska toèka sèasoma tudi v Murski Soboti in Bakovcih Direktor doma in podžupan Mestne obèine Murska Sobota Zoran Hoblaj je ob tej priložnosti poudaril, da so potrebe po institucionalnem varstvu zaradi staranja prebivalstva v Sloveniji, in še zlasti

v Pomurju, iz leta v leto veèje. Zato je nujno in dobrodošlo, da razmišljamo o novih rešitvah za starejše, je poudaril. Po njegovih besedah se vedno bolj kaže, da so nepremiènine starejšim pogosto v breme, zato lahko sobivanje to precej olajša, saj je zastavljeno tako, da v prvi vrsti upošteva de-

janske potrebe starejših. Pritrdila mu je predsednica Društva upokojencev Murska Sobota Angela Novak, rekoè, da so starejši pri svojih odloèitvah precej previdni, zato potrebujejo veè informacij in želijo spoznati konkretne rešitve. Hoblaj je še napovedal, da se bo rakièanska toèka kmalu razširila v

Simbolièna namestitev informacijske table Sobivamo v Domu starejših Rakièan.

njihovo enoto v Murski Soboti in pozneje še v naèrtovano novo enoto v Bakovcih. Nosilec projekta Sobivamo je ministrstvo za okolje in prostor, ki je skupaj s partnerji (ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Stanovanjskim skladom RS, Nepremièninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Združenjem mestnih obèin) v veliki veèini teh sredin minuli mesec pripravilo dogodke, na katerih so predstavili modele sobivanja, izkušnje in ideje ter zbirali odzive zainteresiranih.

Vsebinsko podporo projekta nudi spletna stran oziroma virtualna spletna toèka www. sobivamo.si, razpravo s starejšimi in njihovimi svojci pa ministrstvo spodbuja še v družbenih omrežjih. Sicer ostaja spletna stran osrednje digitalno informacijsko središèe projekta. Ker starejši rokovanja z elektronskimi mediji v veèini niso vešèi, jim je na vseh toèkah na voljo pisno gradivo v fizièni obliki. Na razliènih obrazcih lahko oddajo vprašanja, želje, potrebe in zanimanja. Najmanj štirikrat letno bodo na postavljenih mestih prisotni tudi predstavniki projekta Sobivamo (ministrstvo in partnerji).


IZPOSTAVLJAMO

maj 2018

13

/

Ko Murska Sobota odloèi o najboljših nogometaših med vinarji Uredništvo Konec maja 2018 bo v Sloveniji potekalo peto evropsko prvenstvo vinarjev v nogometu. Na mednarodnem dogodku amaterskega nogometa na »velikem« igrišèu z delno prilagojenimi pravili bodo poleg Slovenije, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu leta 2016 v Mainzu v Nemèiji osvojila prvo mesto in tako že tretjiè v zgodovini postala evropska prvakinja, nastopile še reprezentance Avstrije, Italije, Madžarske, Nemèije in Švice ter dodatni reprezentanci Èeške in Portugalske. Prvenstvo se bo odvijalo od 29. maja do 2. junija 2018 v Goriških brdih in Mariboru ter z zakljuènimi boji v Beltincih in Murski Soboti.

gostujoèih držav. Festival se bo odvijal na dan velikega finala pred stadionom Fazanerija v Murski Soboti, in sicer 2. junija med 11. in 21. uro. Dvesto vinarjev nogometašev iz osmih držav, ki so pravzaprav mednarodno uveljavljeni vinarji, bo predstavilo veè kot tristo vin, ki jih bo spremljala izbrana

lokalna kulinarika. Slovenija, ki je izjemna turistièna destinacija, želi opozoriti nase še kot dežela, v kateri vinski in gastronomski turizem dobivata vedno veèjo veljavo, takšen dogodek pa je odlièna priložnost, da jo spoznajo ne samo vinarji, ampak tudi vinski turisti, ki potujejo z njimi.

Odloèilni tekmi 2. junija na stadionu Fazanerija Tekmovalni del bo tako potekal v najbolj vinorodnih okoliših – v Goriških brdih in Mariboru, izloèilni boji pa se bodo nato preselili v Pomurje, kjer bosta polfinalni tekmi odigrani na stadionu v Beltincih, kjer bosta sledili tudi tekmi za peto

Prvenstvo nadgrajeno z velikim evropskim vinskim festivalom V o k v i r u # V i n o E u ro 2 018 Slovenia, kot je uradni naziv prvenstva, bo potekal tudi ekskluzivni mednarodni vinski festival, na katerem bodo gostje ob spremljanju zakljuènih bojev prvenstva imeli priložnost poskusiti odlièna vina

Namen prvenstva vinarjev v nogometu ni le športno druženje, saj država organizatorica predstavlja svojo deželo tudi širše. Veè o prvenstvu si lahko preberete na www.vinoeuro2018.com.

Na jubilejnem dvajsetem Slovenskem festivalu vin je potekal žreb skupin, ki so se ga udeležili tudi vsi predstavniki reprezentanc. V skupini A, ki bo skupinski del odigrala v Goriških brdih, so reprezentance Italije, Avstrije, Èeške in Portugalske. V skupini B, ki bo skupinski del odigrala v Mariboru, pa Slovenija, Nemèija, Madžarska in Švica. Žreb je vinski reprezentanci Slovenije namenil izjemno moèno skupino, v kateri se bodo pomerili z aktualnimi podprvaki.

in sedmo mesto. Tekma za tretje mesto in veliki finale bosta na stadionu Fazanerija 2. junija, ko bo potekal tudi omenjeni evropski vinski festival. Ambasadorja prvenstva sta znameniti nogometni trener Matjaž Kek in Ivo Daneu, živa legenda jugoslovanske košarke in podpornik vinske reprezentance Slovenije. Direktor prvenstva je Aleš Križnar, ki je izjemno uspešno organiziral Eurobasket v Sloveniji, predsednik slovenske vinske reprezentance pa je znameniti vinar Danilo Steyer. Vstopnice za ogled tekme s priloženimi kuponi za degustacijo so že na voljo na Eventimu.


14

/ maj 2018

KRAJEVNE SKUPNOSTI

V Bakovcih jeseni dnevni center Aleksandra Grah Bakovèanom se jeseni obetata veliki pridobitvi: dnevni center ter splošna in zobna ambulanta. Kar 605 tisoè evrov vreden projekt so krajanom in javnosti predstavili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopaè Mrak, župan mestne obèine Aleksander Jevšek, direktor Doma starejših Rakièan Zoran Hoblaj, direktorica Zdravstvenega doma Murska Sobota Edith Žižek Sapaè ter predsednica KS Bakovci in idejna vodja Nives Cajnko. Slednja je poudarila, da projekt predstavlja za vse krajane veliko pridobitev, na

katero so lahko ponosni. Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem gostujoèim za posluh, da jim je s skupnimi moèmi uspelo realizirati tako pomembno naložbo.

Nov naèin obravnave starejših V Domu starejših Rakièan, kjer se po besedah direktorja želijo usmeriti k razvoju novega naèina obravnave starejših, da bi s tem dvignili kakovost življenja starostnikov, so v Bakovcih odkupili nekdanjo kavarno in frizersko šolo Tiffany, kjer bo po prenovi prostore našel dnevni center, ki je ena izmed alternativnih oblik institucionalne oskrbe starejših. V to obliko varstva se bodo lahko vkljuèile osebe, ki zaradi posebnih potreb potrebujejo pomoè in delno oskrbo. Uporabniki se bodo torej dnevno vraèali domov. Po

prenovi bodo vzpostavili sodoben program dnevnega varstva ter omogoèili pogoje za delovanje splošne in zobne ambulante. V prihodnje naèrtujejo program za težje primere, torej za osebe, ki potrebujejo intenzivno zdravstveno nego oziroma neke vrste negovalno oazo. Kot je pojasnil Hoblaj, so najveèje prednosti dnevnih centrov v tem, da z rednim ali obèasnim obiskovanjem uporabnikom omogoèajo, da èim dlje, kljub morebitnim zdravstvenim težavam ali vsakodnevni odsotnosti družinskih èlanov, še vedno živijo doma in ostanejo v domaèem okolju ter zato tudi niso tako stigmatizirani oziroma se ne poèutijo prikrajšane. Nova oblika dnevnega varstva bo v primerjavi z institucionalnim varstvom bistveno cenejša, saj naj bi meseèno stala okrog 350 evrov. Ocenjena vrednost investicije znaša 605.000 evrov. Od

Edith Žižek Sapaè, Zoran Hoblaj, Anja Kopaè Mrak, Aleksander Jevšek, Nives Cajnko in Dejan Židan.

tega je 350 tisoè evrov prispevalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Dom starejših Rakièan je prispeval 155 tisoè evrov, okrog 100 tisoè evrov pa Mestna obèina Murska Sobota.

Storitve v dnevnem centru V dnevnem centru bo dnevno varstvo zagotovljeno vsak delovnik od 7.30 do 15.30, nudili bodo celotno prehrano (zajtrk, kosilo in popoldansko malico). Progam dnevnih aktivnosti bo prilagojen potrebam in željam skupine ter posameznika, saj se bodo uporabniki lahko vkljuèili v skupinsko telovadbo, prebiranje literature in dnevnih èasopisov, razliène igre, roèna dela, vrtièkanje itd. Zagotavljali bodo dnevni poèitek, socialno integracijo, osnovno socialno oskrbo in zdravstveno nego ter vkljuèitev v skupine za samopomoè. Poleg osnovnih

storitev bodo lahko uporabniki dnevnega centra izbirali med dodatnimi storitvami, saj jim bodo na voljo frizerske storitve, spremstvo in prevoz ter fizioterapija. Dnevni center bo na zaèetku lahko sprejel petnajst oseb, starejših veè kot 65 let, ki bodo izpolnjevale enega izmed razpisanih pogojev. Vkljuèitev vanj se lahko zaène s pobudo, potrebo ali željo posameznika. Kot je pojasnil župan Aleksander Jevšek, bo imel dnevni center izjemen pomen, saj bo prispeval k veèji kakovosti življenja vseh Bakovèanov, ki bodo poleg dnevnega centra pridobili zobozdravstveno, splošno in pediatrièno ambulanto, kjer bodo po besedah direktorice Zdravstvenega doma Murska Sobota Edith Žižek Sapaè zagotovili stalnega zdravnika. Ambulante bodo odprte po ustaljenem delovnem èasu – dva dni popoldne, tri pa dopoldne.

V dnevnem centru bo dnevno varstvo zagotovljeno vsak delovnik od 7.30 do 15.30.

Kresovanje v Bakovcih Kresovanje v Krajevni skupnosti Bakovci se je zaèelo s sveèanim kresnim sprevodom iz središèa vasi.

Tudi v Bakovcih so tradicionalno pripravili kresovanje.

Praznik dela, znan tudi kot prvi maj, je mednarodni praznik delavstva, ki ga praznujejo tako rekoè po vsem svetu. Delavci po Sloveniji ta praznik zaznamujejo s številnimi prireditvami, budnicami in postavljanjem mlajev. Tako so na pred-

veèer praznika dela po vsej državi zagoreli kresovi, tako tudi na tradicionalnem kresovanju v Bakovcih, s katerim so krajani simbolno pokazali, da praznik dela še ni izgubil pomena. V Bakovcih so ga prižgali mladi nogometaši iz športnonogometnega društva.

Nastopile mažoretke, sledila je zabava z didžejem

KS Bakovci Nives Cajnko, ki je v nagovoru izpostavila željo po boljšem jutri in veèji povezanosti. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so nastopili èlani Prekmurske godbe Bakovci, ki v letošnjem letu obeležujejo 90. obletnico obstoja, in mažoretke, sta sledila zabava in druženje z didžejem Denisom. / Aleksandra Grah

Zbrane je nagovorila predsednica

Kresovanje »pod bregom« V KS Èernelavci so že tradicionalno kresovali pod èernelavskim bregom.

Del organizacijske ekipe èernelavskega kresovanja.

Organizator letošnjega kresovanja v Èernelavcih »pod bregom«, kot mestu pravijo domaèini, je bilo PGD Èernelavci v sodelovanju s krajevno skupnostjo in vsemi preostalimi društvi v krajevni skupnosti. Tudi èernelavsko kresovanje je zdaj že tradicionalno, tam pa vsako leto ponudijo kulinarièno stalnico – vola na žaru, po katerem so tudi najbolj

prepoznavni. Druženje v Èernelavcih se je zaèelo s postavitvijo mlaja s kresom, ob katerem se je zbranim zveèer pridružil še Pihalni orkester Murska Sobota. Zabava se je nadaljevala z glasbenikom Igorjem Lalovièem in je trajala vse do zgodnjih jutranjih ur.

Ingrid Lonèar: Upamo na lepše, boljše èase »Praznik dela bi naj bil pravi praznik, ampak glede na današnjo sliko ga marsikdo praznuje z

žalostjo v srcu. Stanje pri nas je zelo slabo, a kljub temu se ob tem prazniku še vedno radi zberemo ter se z družino, prijatelji in sorodniki spomnimo dobrih, starih èasov in ne nazadnje upamo na lepše, boljše èase,« je ob praznovanju povedala predsednica PGD Èernelavci Ingrid Lonèar. / Aleksandra Grah


KRAJEVNE SKUPNOSTI

maj 2018

15

/

Nedopustno! V Krogu odpadki, ki onesnažujejo pitno vodo Boris Petric, vodja vzdrževanja v družbi Vodovod sistema B Vodovodno zajetje Krog v bližini reke Mure je zaradi dobre izdatnosti in kakovosti vode že veè kot dvajset let najpomembnejši vodni vir za oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

Zaradi pomembnosti je bilo vodovarstveno obmoèje zajetja leta 2000 zavarovano z odlokom o zavarovanju vodnih virov. Ožje obmoèje zajetja se skladno z notranjim nadzorom po doloèilih naèrta HACCP vsako leto spomladi pregleda in oèisti. Vodovarstveni pasovi ožjega obmoèja zajetja so na podroèju naselij Krog in Satahovci, zato že veè let s predstavniki lokalnih skupnosti sodelujemo pri organizaciji in izvedbi spomladanskih èistilnih akcij, kjer preveèkrat naletimo na prenekateri odpadek, ki

ne sodi v naravo, še manj pa v bližino vodnega vira. Rezultat teh veèletnih akcij in postavitve zapornic na glavno dovozno pot do vodnjakov je ta, da v lanski èistilni akciji v neposredni bližini vodnjakov odpadkov nismo veè našli. Zato smo podroèje pregleda razširili in zaèeli pregledovati širše vodovarstveno obmoèje na podroèju Satahovcev, gorvodno v smeri toka podtalnice. Med lansko èistilno akcijo smo od 350 do 1500 metrov od vodnjakov odkrili osem delno že zasutih starejših odlagališè raznih odpadkov.

Podtalnica je naš edini vir pitne vode, vendar je zaradi èloveškega vpliva precej ogrožena. Dogodkov, ki bodo sledili, èe jo izcedne vode z nesaniranih odlagališè kontaminirajo, si ne želimo niti zamisliti. Že zelo stara modrost namreè pravi, da je po toèi zvoniti prepozno.

Pljuvamo si v lastno skledo V dogovoru s predstavniki Mestne obèine Murska Sobota smo pripravljalna dela izkopa, pregleda in sortiranja izkopanih odpadkov zaèeli izvajati že dva dni pred zaèetkom letošnje èistilne akcije. Ker se je izkazalo, da kolièina zakopanih odpadkov precej presega ocene z ogleda, sta bili v celoti sanirani samo dve odlagališèi, eno pa delno. Ocenjujemo, da obseg zakopanih odpadkov presega kolièine, ki jih je mogoèe sanirati s prostovoljnim delom v okviru èistilnih akcij. Kolièina in

vrsta odpadkov, ki so se veè let nenadzorovano odlagali na teh odlagališèih, nista znani, na sreèo pa še nismo zaznali njihovega vpliva na podtalnico. Sreèa je v sistemu vodooskrbe sicer dobrodošel dejavnik, ne sme pa biti edini, zato bi morali èim prej: ź ugotoviti dejansko kolièino odpadkov; ź najti sredstva za sanacijo; ź lokalno prebivalstvo pouèiti, da odpadki ne sodijo v naravo; ź poiskati možnost omejitve dostopa do ožjega vodovarstvenega obmoèja.

Kup smeti, pripravljen za odvoz.

Tradicionalno kresovanje tudi v Krogu Èlani Lovskega revirja Krog na prostem. Lovske družine Murska Že razmišljajo o številnih Sobota so tudi letos prihajajoèih prireditvah in pripravili kres, ki so ga dogodkih prižgali v ponedeljek, 30. Obenem je priložnost, da si ob aprila, ko se je stemnilo. A ni kres tisti, ki k lovskemu domu privabi skorajda vse vašèane Kroga. Dogodek, ki je zdaj že tradicionalen, je namreè prijeten zaèetek sezone piknikov in druženja

pijaèi, ribah na brodarski naèin ali bograèu vašèani vzamejo èas za soseda in poklepetajo med sabo. Pogovorijo se o cesti na Pleènikovi, ki se pridno obnavlja, o novih pridobitvah, ki se obetajo krajevni

skupnosti, in o dogodkih, ki se bodo v Krogu še zvrstili èez poletje. Spomnijo na »Frdanovo«, ki bo le teden dni po kresovanju, na junijsko sveto mašo za lovce, julijsko vleèenje vrvi in avgustovski turnir v malem nogometu na travi. Za takšen veèerni klepet je vredno priti na kresovanje h kroškim lovcem. / Natalija Kreft Kres, ki je dodobra ogrel ozraèje v Krogu.

Prvi maj v Pušèi V KS Pušèa so slovesnost ob prvem maju pripravila društva. Letošnja prireditev je uspela povezati veè društev te krajevne skupnosti, kar je po besedah romskega svetnika Darka Rudaša potrditev, da se znotraj krajevne skupnosti povezujejo in združujejo. Prireditev ob prvem maju je nastala v organizaciji Zveze za razvoj romske manjšine – Preporod, Nogometnega kluba Pušèa in PGD Pušèa.

»Postavitev je v naselju Pušèa že tradicionalna, kar pomeni, da si smelo upamo postavljati mlaj kot simbol praznika dela. V preteklosti so bili Romi iz tega naselja v veliki meri zaposleni in prav iz tega je nastala ideja, da tudi mi ob prazniku dela postavljamo ta simbol,« je pojasnil Rudaš in dodal, da po drugih romskih naseljih tega obièaja ne poznajo, to je tudi edini primer v Sloveniji. Kot je še izpostavil, vsem Romom v KS Pušèa praznovanje prvega maja ogromno pomeni, saj s tem dajo jasno vedeti,

da si želijo nekaj veè, in sicer ne socialnih transferjev, temveè urejeno delovno okolje, v katerem bi tudi šibkejši, torej tisti, ki niso konkurenèni na trgu dela, dobili delo.

Zakljuèili z glasbo Po postavitvi mlaja je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili otroci iz vrtca Romano. Zabava se je nadaljevala z romsko etno glasbeno skupino Romano glauso oziroma Romski glas. / Aleksandra Grah

Postavljanje mlaja, ki ga krasi slovenska zastava.


16

/ maj 2018

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Nevarna cesta med Nemèavci in Markišavci bo razširjena Ksenija Glažar Razširitev oziroma obnova lokalne ceste med Nemèavci, Markišavci in Polano je najveèja letošnja obèinska investicija s podroèja urejanja cest. Gradbena dela že intenzivno potekajo tudi na Pleènikovi ulici v Krogu. Urejanje cest v Nemèavcih, Markišavcih in Polani V okviru obnove lokalne ceste

Nemèavci–Markišavci–Polana bo letos v drugi fazi urejen 1080 metrov dolg odsek od Nemèavcev do Markišavcev. V prvi fazi ureditve te ceste sta bila lani urejena nova mostova na lokalni cesti med Polano in Markišavci èez Puconski potok in Grubo. Bogomir Rola iz mestne uprave pravi, da je cesta preozka. »Asfalt je širok 3,5 metra, zato se niti osebna vozila ne morejo dobro izogniti. Izogibajo se po bankinah, kar povzroèa velike stroške vzdrževanja bankin,« pojasni Rola. Nov asfalt bo širok pet metrov(dva vozna pasova po 2,5 m), razširjene bodo tudi bankine, in sicer z 0,5 na 0,75 metra. »Cesta je nevarna. Vodi nam-

Vrednost ureditve cestišèa v Krogu je ocenjena na 97 tisoè evrov.

reè med kmetijskimi površinami in številni jo uporabljajo v rekreativne namene: za tek, sprehajanje, kolesarjenje. In ravno ti uporabniki so najbolj ogroženi. Tovorno vozilo ali malo veèji avto ne more mimo, ker ni dovolj prostora,« še dodaja. Dela se bodo zaèela konec maja oziroma v zaèetku junija in bodo trajala do jeseni. Investicijska vrednost del je ocenjena na 301 tisoè evrov. Soèasno bo v Nemèavcih in Markišavcih posodobljeno vodovodno omrežje (zamenjali bodo dotrajane cevi). Uporabniki ob novi cesti bodo tudi prikljuèeni na novo omrežje. Vrednost teh del je ocenjena na pribl. 30 tisoè evrov.

Ureditev Pleènikove ulice v Krogu Gradbena dela že potekajo na Pleènikovi ulici v Krogu. Gre za celovito obnovo zelo dotrajane ceste, ki je bila v preteklosti veèkrat prekopana (kanalizacija, vodovod) in nima celovito urejene meteorne odvodnje, zaradi èesar na cestišèu zastaja voda, ki povzroèa dodatno propadanje vozišène konstrukcije. V okviru del bo urejeno meteorno odvodnjavanje s ponikanjem in razbremenjevanjem v vodotok Dobel, ko ponikalnice ne bodo mogle prestreèi ekstremnih nalivov. Predvidena je tudi celovita sanacija asfaltnega cestišèa. Dela so se zaèela

že spomladi in bodo predvidoma zakljuèena konec maja.

V okviru obnove lokalne ceste Nemèavci– Markišavci–Polana bo letos v drugi fazi urejen 1080 metrov dolg odsek od Nemèavcev do Markišavcev. Gradbena dela pa že potekajo na Pleènikovi ulici v Krogu. Gre za celovito obnovo zelo dotrajane ceste.

V drugi fazi bo urejen 1080 metrov dolg odsek od Nemèavcev do Markišavcev.

S krajevnim praznikom v Polani do še trdnejših vezi Zavedajo se pomena druženja in ohranjanja tradicionalnih prireditev.

Glavni namen sreèanja je utrjevanje vezi med krajani.

V primestni Polani pri Murski Soboti že dobro desetletje v zaèetku marca v organizaciji Krajevne skupnosti Polana pripravljajo družabna sreèanja krajanov, s katerimi poèastijo dan žena in materinski praznik ter hkrati še pred zborom obèanov naredijo kratko analizo dela v minulem letu in zastavijo osnovni naèrt za prihodnost. Letos je bil odziv krajanov na sreèanje, kjer

udeleženci prispevajo za hrano, izjemen, saj se jih je od okrog 220 krajanov letnega družabnega sreèanja ali praznika KS Polana v gostilni Lovenjak udeležilo 123. To je vsako leto najbolj množièno sreèanje krajanov.

Pripadnost in enotnost v kraju na visoki ravni Predsednika krajevne skupnosti Karla Gjergeka veseli, da se vabilu odzovejo ljudje vseh generacij in obeh spolov. To samo potrjuje njihovo enotnost in pripadnost

kraju. Kot pravi, je to vsako leto veèer koristnih dejanj in zabave. Dobro sodelovanje s podjetjem Roto kot novim lastnikom ene najbolj znanih gostiln v severovzhodni Sloveniji se je potrdilo tudi letos, saj je pogostitev s pijaèo tisti veèer prevzel gostitelj, v precejšnji meri pa je poskrbel tudi za živo glasbo, saj so v zaèetku marca v gostilni vselej tudi dnevi dalmatinske kuhinje. Tudi letos je vsaka ženska v spomin dobila rožo. / Geza Grabar

V Nemèavcih ponovno roèno postavili mlaj Pri nemèavskem športnorekreacijskem centru, kjer naj bi kmalu dobili veènamensko igrišèe z umetno travo, so na predveèer 1. maja že osemnajstiè po vrsti postavljali mlaj, prižgali pa so tudi velik kres. Akcija je vse od zaèetka deležna pohval in pozornosti, saj so med redkimi v mestni obèini, ki se tega sicer zahtevnega in nevarnega opravila lotevajo roèno.

Pod taktirko Cirila Graha, ki je to nalogo letos opravljal prviè, je namreè blizu dvajset domaèih fantov in mož rutinsko opravilo s

postavitvijo okoli dvajset metrov visokega orjaka, okrašenega z raznobarvnimi trakovi in slovensko zastavo na vrhu. Pri tem so postavljavci pri roki imeli nepogrešljive pripomoèke – lestve, vrvi in visoke drogove z ostrimi kovinskimi konicami.

Zabava ob glasbi ter dobri hrani in pijaèi Zbrane, kakšnih sedemdeset jih je prišlo, ki so se pozno v noè zabavali ob živi glasbi ter dobri hrani in pijaèi, je pred postavitvijo

nagovoril predsednik KS Nemèavci Štefan Barbariè; ko je mlaj že stal, se jim je zaradi podobnih obveznosti v Murski Soboti pridružil in jih v nekaj besedah pozdravil še župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek. Kot je povedal Barbariè, so letos smreko za mlaj prviè posekali na obmoèju Bukovnice, na prizorišèe pa so jo – enako kot za Mursko Soboto, Rakièan in Èernelavce – dostavili delavci murskosoboške enote Elektra Maribor. / Geza Grabar


PREDSTAVLJAMO

maj 2018

17

/

Veè kot samo gasilec iz Rakièana Geza Grabar Ob skorajšnji predaji funkcije poveljnika Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota, ki jo je izvajal petnajst let, je Franc Olaj, eden najveèjih pomurskih gasilcev, v minulih mesecih prejel dve odmevni priznanji.

priznanji in odlikovanji. Pa èetudi bi se, to ne more odtehtati neštetih ur, ki jih je v preteklih 53 letih od vstopa v gasilske vrste z velikim odrekanjem namenil gasilstvu kot najmnožiènejši humanitarni organizaciji na

cu, gasilcu v srcem. »Dovolj nam je že drobna pozornost, beseda hvala, a vèasih še ta marsikomu ne gre z jezika,« je kritièen. Pogosto zaradi odsotnosti trpijo njihove družine. Doma je vedno našel veliko razume-

V matièni mestni obèini je bil razglašen za naj prostovoljca za leto 2017, Civilna zašèita Republike Slovenije pa mu je ob letošnjem svetovnem dnevu te organizacije podelila še plaketo Civilne zašèite, najvišje priznanje v regiji.

Skromnost je vrlina gasilcev »Èe so me že predlagali za omenjeni priznanji, ju seveda sprejemam z veliko hvaležnostjo, obenem pa poudarjam, da vsega tega ne bi bilo brez zvestih in požrtvovalnih gasilskih tovarišev, ljudi, ki sem si jih izbral za sodelavce in so bili zaradi narave dela nenehno v ozadju. Samo zaradi enega èloveka se praktièno na nobenem podroèju, na humanitarnem in prostovoljnem še toliko manj, ne more zgoditi noben uspeh,« skromno pove uvodoma. Doda, da nikoli ni bil èlovek, da bi se kitil z razliènimi lovorikami in priznanji. Kot vsak pravi gasilec je gasilec s srcem, torej ga vodijo vrline, ki ti jih morajo nameniti že zvezde rojenice, in se pri prostovoljnem delu nikoli oziral za

Dolga in bogata pot »Moti me,« nadaljuje tudi moj velik in iskren gasilski prijatelj, saj naju gasilstvo tako ali drugaèe povezuje že skoraj dvajset let, na enem od mojih gasilskih izobraževanj pa mi je bil tudi mentor, »da vsi laskajo gasilcem ob množiènih naravnih ali drugih nesreèah, denimo žledu, poplavah ali neurjih z vetrom, potem pa že èez tri dni nanje pozabijo.« Poudarja, da je biti gasilec naèin življenja in da gasilec ni to samo ob nesreèah, ko ljudje potrebujejo pomoè, temveè tudi takrat, ko se je treba nenehno praktièno usposabljati, izobraževati, vaditi na tekmovanjih ali samo na praktiènih vajah, v katerih preigravajo razliène okolišèine ob nesreèah. Vse to in še veliko veè ima za sabo v veè kot pol stoletja dolgem in zelo uspešnem gasilskem stažu.

Priznanje v prave roke

Ni bilo preseneèenje, da so izklesani in zelo spoštovani lik gasilca, kar Franc Olaj je, za omenjeni priznanji soglasno podprli v vodstvu gasilske zveze, Civilna zašèita in župan ter regijski poveljnik Civilne zašèite.

Slovenskem. Mimogrede: prostovoljni gasilci so bili tudi letos v Sloveniji izbrani za najbolj cenjene prostovoljce. Preprièan je, da to ni v ospredju nobenemu pravemu gasil-

vanja: tako pri ženi Jožici kot pri dveh hèerah. Veseli ga, da po njegovi poti stopajo vnukinje Brina, Nika in Blažka. Pa tudi oba zeta, Janez in Slavek, sta gasilca.

Vsi predlagatelji mu izrekajo veliko priznanje za številne odmevne ter odlièno pripravljene in izvedene taktièno-reševalne vaje na številnih javnih objektih in zavodih na obmoèju Mestne obèine Murska Sobota. Moèno se je zavzel tudi v triletnem projektu (2013–2015) »Rešujmo skupaj«, ki je potekal v okviru programa evropskega teritorialnega sodelovanja SLO-HU Interreg in katerega rezultat je bila med drugim pridobitev nove, 42metrske gasilske avtolestve za operativno rabo PGD Murska Sobota. »Na njegovo nesebièno pomoè v kadrih in gasilski tehniki prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota

smo se lahko vedno zanesli,« je bilo med drugim izpostavljeno. Sogovornik zagotavlja, da bo tako tudi v prihodnje.

Kdo je Franc Olaj? Rodil se je 28. septembra 1948 v Krogu, kjer je leta 1965 kot sedemnajstletnik vstopil v gasilske vrste. Od 1. januarja 1970 je èlan PGD Rakièan, kraja, kamor se je priženil. Ker sta mu kot rezervnemu vojaškemu oficirju v nekdanji skupni državi bila uniforma in poveljevanje pisana na kožo (iz vojske se je vrnil s podèastniškim èinom višjega vodnika), z razliènimi teèaji pa si je v gasilstvu pridobil še številne specialnosti in èine – leta 1997 tudi drugega najvišjega v gasilstvu višjega gasilskega èastnika, je bil v matiènem društvu od leta 1989 do leta 2004 poveljnik. Leta 1996 je opravil teèaj za sodnika gasilskih in gasilskošportnih disciplin. Ko je prevzel odgovorno nalogo poveljnika GZ MO Murska Sobota in leta 2008 postal èlan poveljstva gasilske regije Pomurje, je bil vse do letos v društvu podpredsednik. Od letos je v njem èlan nadzornega odbora. V PGD Rakièan, kjer so nanj zelo ponosni, poudarjajo, da je bil skoraj dvajset let mentor razliènim kategorijam od pionirskih in mladinskih do èlanskih vrst. Z njimi je dosegal odliène tekmovalne rezultate doma in v tujini. Veè let je bil v domaèem društvu tudi mentor èlanicam.

»V prometu nismo sami« pogosteje nadzirali promet. To sta regionalni cesti iz Murske Sobote do Gederovcev in v smeri Markišavcev ter križišèe Sebeborci–Puconci, kjer veèkrat prihaja do prometnih nesreè. Težava je še infrastruktura, kar je naloga tudi drugih organov. Na izboljšanje varnosti cestnega prometa vpliva veè dejavnikov: boljša infrastruktura, boljše ceste, boljša vozila, ozavešèenost voznikov in posredno tudi nadzor policije. Petletno ali desetletno obdobje dokazuje, da se je zmanjšalo število mrtvih in hudo poškodovanih. To je vizija Evropske unije, ki ji sledimo tudi mi. Število prometnih nesreè želimo zmanjšati na minimum in iz cestnega prometa izloèiti nevarne voznike, ki ogrožajo druge udeležence v prometu. To je naša prioriteta.

Ksenija Glažar Novi komandir Postaje prometne policije Murska Sobota je od nedavnega Bojan Sabotin. V poklicni karieri je opravljal razlièna dela in številne naloge, vse od policista do pomoènika komandirja. Za katera podroèja je zadolžena prometna policija, katere naloge opravljate? Prometna policija je zadolžena za nadzor in urejanje prometa. Opravljamo še druge naloge v povezavi s kaznivimi dejanji kršenja javnega reda in miru. Najveèkrat obravnavamo prometne nesreèe in hujše kršitve, kot sta vinjenost in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja, ter vse tiste prekrške, ki so vzrok za nastanek prometnih nesreè – izsiljevanje, neprilagojena hitrost in podobni. Naša vizija v letu 2018 je ravno ugotavljanje teh hujših prekrškov. Primarna naloga je tudi delo na avtomobilski cesti A5. Nadzorujemo delovni èas voznikov tovornih vozil, pomagamo šibkejšim udeležencem v prometu, kot so motoristi, kolesarji in pešci, ter nadziramo parkirne prostore. V povezavi s tem se zlasti osredo-

»Upoštevajte omejitve hitrosti in cestnoprometne predpise. V prometu nismo sami. Vsi udeleženci v prometu, od pešcev do voznikov tovornjakov, imajo svoje pravice.«

toèamo na parkirna mesta za invalide v središèu mesta in pred trgovskimi centri, kar je še vedno velika težava. Ozavešèenost voznikov je na tem podroèju še vedno slaba. Pri tem sodelujemo z mestnim redarstvom.

Kako ocenjujete varnost cestnega prometa v mestni obèini? Katere so najveèje težave in na kaj se boste v prihodnje osredotoèili? Postaja prometne policije je zadolžena za nadzor cestnega prometa v celotnem Pomurju. Èe

zajamemo le obmoèje Mestne obèine Murska Sobota, je stanje zelo dobro. Lani na tem obmoèju nismo zabeležili nobene prometne nesreèe s smrtnim izidom. Manj je bilo tudi telesno poškodovanih. V širši okolici izstopata dve cesti, kjer bomo letos

V širši okolici izstopata dve cesti, kjer bomo letos pogosteje nadzirali promet. To sta regionalni cesti iz Murske Sobote do Gederovcev in v smeri Markišavcev ter križišèe Sebeborci–Puconci, kjer veèkrat prihaja do prometnih nesreè. Težava je še infrastruktura, kar je naloga tudi drugih organov.


18

/ maj 2018

PREDSTAVLJAMO

V novi sezoni prenovljena podoba Ksenija Glažar Mestna obèina Murska Sobota je letos posebno pozornost posvetila obnovi letnega kopališèa v Murski Soboti, saj je v tokratnem proraèunu zanjo predvidenih precej veè sredstev kot prejšnja leta. Prenovljeno kopališèe bo vrata odprlo predvidoma prvega junija. Glede na starost objekta so, kot pravi Štefan Cigan, direktor javnega podjetja Komunala, vlaganja veè kot nujna. Tekoèe vzdrževanje bazenov in okolice je vsakoletna stalnica. Opravili bodo zamenjavo odpadlih keramiènih plošèic na bazenih in zatesnili stike v bazenih, ki jih po potrebi tudi na novo prebarvajo. Ker so bazeni zunaj kopalne sezone prazni, so v zimskem èasu toliko bolj izpostavljeni vremenskim vplivom. Letos bodo uredili vhod v kopališèe,

prehod med starim in novim olimpijskim bazenom ter plošèad pri gostinskem objektu, v celoti bodo prenovili sanitarije, postavili novo panelno ograjo od nogometnega stadiona do gostinskega objek-

ta in popolnoma prenovili zelene zasaditve ob bazenih. Uredili bodo tudi obmoèje od toboganskega bazena do Ledave, kjer naèrtujejo prostor za piknike in morebitna praznovanja rojstnih dni otrok.

Mestna obèina Murska Sobota, ki je naroènik investicij, zagotavlja sredstva iz proraèuna, in sicer približno 138 tisoè evrov, javno podjetje Komunala pa 40 tisoè evrov.

Stari gostinski objekti se poslavljajo

Nova kopalna sezona se bo v letnem kopališèu v Murski Soboti letos zaèela predvidoma 1. junija.

Po besedah Cigana je letošnja novost tudi to, da bo javno podjetje Komunala samo poskrbelo za gostinsko ponudbo. »Stari gostinski objekti so odstranjeni in jih bosta nadomestila dva zabojnika. Prvi bo namenjen pripravi hrane, drugi pa ponudbi pijaèe. Ker javno kopališèe delno leži na vodovarstvenem obmoèju in zanj še ni izdelan prostorski akt ali OPPN, drugaèna izvedba objekta trenutno ni mogoèa. Celotna gostinska oprema bo nova in bo izpolnjevala vse zakonske zahteve.« Obiskovalcem bodo ponovno na voljo igrišèa za odbojko na mivki, ki jih lahko uporabijo tudi za nogomet na mivki. V sodelovanju s sekcijo za badminton, ki deluje v okviru Društva za športno rekreacijo, bodo pripravili vsaj dve igrišèi za igranje badmintona, zlasti za

tiste, ki bi ga želeli igrati bolj tekmovalno.

Od prvega junija do konca avgusta Kopališèe bo vrata torej odprlo predvidoma 1. junija, kopalna sezona pa bo trajala do predvidoma 31. avgusta. Po zaèetku šolskega leta se obièajno vreme poslabša in zato se obisk kopališèa zmanjša. Lahko pa bi objekt še naprej uporabljali za morebitne športne vsebine, zlasti za odbojko na mivki. Ponudili bodo, pravi Cigan, tudi možnost za piknike za organizirane skupine. Z obiskom v lanskem letu so zelo zadovoljni. »Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in temu primeren je bil tudi obisk. Vstopnico je lani kupilo 16.813 obiskovalcev. Obisk je bil seveda veliko veèji, saj je vstop za otroke do sedmega leta brezplaèen. Letni prihodek iz tega naslova je dosegel 65.000 evrov in je bil trideset odstotkov višji kot leto prej, ko je znašal 50.000 evrov. Veèjih sprememb cenika storitev glede na lansko leto ne naèrtujemo,« še dodaja Cigan.

PODJETNIŠKI FOKUS

Vestnik z novo spletno stranjo Jasmina Muhiè Spremembe, ki jih prinaša medijsko okolje, zlasti padanje naklad, so izzivi in hkrati nujne za nadaljnji razvoj posamezne medijske družbe. Zlasti pozitivne spremembe, ki sledijo bralnim navadam, postavljajo nove mejnike. Vse veè ljudi namreè medije spremlja prek spleta, zato ekipa Vestnika, ki ima sedež v Murski Soboti, pravi, da je bila vzpostavitev nove spletne strani osrednjega regionalnega pomur-

skega èasopisa nujna. »Do zdaj smo kakovostne vsebine iz celotne regije bralcem ponujali enkrat na teden, zdaj jih vsak dan, ob èetrtkih pa še drugaène, poglobljene vsebine.« Ekipa gre torej v korak s èasom, spremlja poslovne trende, se prilagaja in soustvarja. »Minilo je leto dni razvoja, sprememb, dogovarjanja, pregovarjanja, programiranja, da bi bila stran vsebinsko èim bolj bogata, pregledna in preprosta za uporabnika, ki nima èasa,« pravi ekipa, ki je v zadnjih letih postala številènejša.

Vsaka sprememba razburka mirne vode »Vsak nov èlan ekipe prinese novo

V uredništvu so novo spletno stran www.vestnik.si proslavili (tudi) s torto.

energijo, znanje, izkušnje in tudi drugaèen pogled na teme, ekipo in organizacijo dela. Je pa res, da vsaka sprememba nekoliko razburka mirne vode, v katerih barka pluje do takrat,« sporoèa mlada ekipa. Ponosni so, da so èlanki poglobljeni in informacije preverjene. Ob omenjenih spremembah pomurski medij bralcem omogoèa tudi soustvarjanje vsebine. »Bralci lahko vpisujejo dogodke in male oglase, saj se jim želimo približati. Hkrati jim s tem dajemo možnost, da preostalim Pomurcem sporoèijo, da imajo pohod, proslavo ali prireditev, in tako privabijo èim veè obiskovalcev,« še dodajajo.

Mladi reševali podjetniške izzive pomurskih podjetij Ksenija Glažar Pomurski tehnološki park letos že šestiè nadaljuje s projektom »Aktivacija mladih talentov Pomurja«, s katerim mlade povezuje s podjetji iz regije. V okviru tega programa so tokrat sodelovali s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci. Zanjo so se odloèili po posvetu s Pomursko gospodarsko zbornico in po analizi potencialnih potreb po kadrih v Pomurju. Po poklicih, kot sta kuhar in natakar, je na trgu dela veliko povpraševanja, v povezavi z razvojem turizma pa ga bo v prihodnje še veè. Lani jeseni so podjetja Telesis, Invesher in

DOSOR (Dom starejših obèanov Radenci) pripravila konkretne izzive, s kate-rimi se sreèujejo pri delu. Podjetji Telesis in Invesher sta izziv povezali z novim apartmajskim naseljem Banonia v Banovcih, kjer so dijaki iskali inovativne naèine, kako v novo naselje pritegniti prve goste in zagotoviti, da se bodo tja vraèali. Pripravili so izvirne turistiène produkte, s katerimi lahko izkazujejo dodano vrednost v primerjavi s konkurenco. Družba DOSOR je ob deseti obletnici delovanja iskala novo sladico, ki bi bila primerna za postrežbo in transport v vseh letnih èasih, klasiène sestavine pa bi nadomestile alternativne. V drugem izzivu so iskali vikend ponudbo sladic, saj DOSOR ponudbo želi dopolniti s sladicami iz lokalnih sestavin. Tako so nastale »Sladice za vsak dan«.

Reševali tudi gastronomske izzive Drugi dve ekipi dijakov sta sprejeli izziv vinogradniško-turis-

tiène kmetije Borko iz Èrešnjevcev, kjer so želeli popestriti oziroma posodobiti kulinarièno ponudbo domaèih, tradicionalnih jedi. Dijaki

Pomurski tehnološki park na ta naèin prispeva k prepreèitvi bega možganov in mladim omogoèa izražanje ustvarjalnosti.

so se lotili prenove menijev in dekoracije miz v povezavi z letnimi èasi. Letnim èasom so prilagodili tudi jedi iz lokalnih in sezonskih sestavin. V ponudbo so vkljuèili še degustacijo lastnih vin, saj kmetija razpolaga tudi s kletjo iz 16. stoletja. Dijaki so dogodek popestrili z glasbo in ga sami vodili. Zdaj jih èaka še zagovor rezultatov projektnega dela, ki so ga poimenovali »Od njive do mize«, pred maturitetno komisijo. Po besedah Marjetke Jakob iz Pomurskega tehnološkega parka dobijo podjetja na ta naèin od dijakov neobremenjen, svež vpogled v problematiko, s katero se sreèujejo pri delu. Dijaki so dobili pomembno izkušnjo: èeprav kratek èas so bili del ekipe podjetja in si s tem pridobili priložnost za nadaljnje sodelovanje.


KULTURA

maj 2018

19

/

Mikk v znamenju dela, èasti in oblasti Ksenija Glažar Pri Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota so pred prvomajskimi prazniki izvedli tradicionalni festival Delu èast in oblast, letos že 16. zapored. V štirih dneh so se zvrstili številni raznoliki dogodki.

Prvi dan festivala so si lahko obiskovalci v klubskih prostorih ogledali film »Našel sem Felo Kutija«. Gre za dokumentarni portret Fele Kutija, ki je v sedemdesetih ustvaril novo glasbeno zvrst, t. i. afrobeat, in jo nato uporabil kot platformo za izražanje svojih revolucionarnih politiènih stališè. Drugi dan festivala so izvedli okroglo mizo o univerzalnem temeljnem dohodku. Nato je v Mikkovi galeriji Odprto obrobje sledilo odprtje razstave »Vizualne

politike« Milka Peèaniæa. Avtor se v svojih delih ukvarja z alternativami potrošništvu, sovražnim govorom, sovraštvom, begunci, cerkvijo, zasvojenostjo z internetom in drugimi pereèimi problemi sodobne družbe. Tretji dan festivala je bil glasbeno obarvan. Najprej je nastopila ljubljanska stoner rock skupina Jegulja in nato še hrvaški Cojones.

Zadnji dan v stilu rapa Zadnji dan festivala je nastopil

Klemen Klemen v elementu.

lokalni raper Vasko, za njim pa še starosta domaèega hiphoperskega opletanja z jezikom in eden najuspešnejših slovenskih raperjev Klemen Klemen. Koncertni del je prek projekta Alternativna godba podprlo ministrstvo za kulturo. Namen festivala Delu èast in oblast je promocija domaèe in tuje alternativne glasbene godbe ter spodbujanje mladih pri raznovrstni ustvarjalnosti, socialni angažiranosti in družbenem aktivizmu.

Sprehod ob glasbi Sobota, 19. 5. 2018, od 10.00 do 12.00 Vabljeni, da se nam pridružite na prvem letošnjem sprehodu ob glasbi, ki bo v soboto, 19. maja 2018, v Trubarjevem drevoredu v mestnem parku. Za prijetno dopoldansko druženje bo poskrbela Prekmurska godba Bakovci. Dogodek pripravljata Mikk Murska Sobota in Mestna obèina Murska Sobota.

V prvem letošnjem Sprehodu ob glasbi boste uživali ob zvokih Prekmurske godbe Bakovci.

V krizi srednjih let si ni omislil ljubice Aleksandra Grah Na letošnji Noèi knjige so v knjižnici gostili priljubljenega slovenskega kantavtorja Zorana Predina. Ob svetovnem dnevu knjige so v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravili veè dogodkov, in sicer so dan obeležili s pravljièno urico, nadaljevali s knjižnim bazarjem, veèer pa sklenili s èajanko z Zoranom Predinom. Na mladinskem oddelku knjižnice so

ob tej priložnosti na ogled postavili gostujoèo razstavo Knjižnice Velenje »Neža Maurer – njena pot«. Veèerna èajanka je potekala v sprošèenem pogovoru z Zoranom Predinom, ki je ljubiteljem dobrega ètiva predstavil svežo zbirko kratkih zgodb »Dno nima dna«, kjer absurdnost situacije nakazuje že sam naslov. V njej avtor predstavi svoje kolumne, ki jih je objavljal èasopis Dnevnik ter so polne zanj znaèilnega humorja in zanimivih prigod – ponekod fiktivnih, a pomešanih z resniènimi dogodki. V knjigi so objavljene tudi tiste kolumne, ki so bile cenzurirane ali jih niso želeli izdati. Pri ustvarjanju ga žene originalnost, saj

pravi, da ne želi nikogar posnemati. Tako nastajajo zgodbe o številnih resnih položajih, napisane na smešen naèin.

Zaèel pospravljati za sabo in za drugimi »Na stvari gledam malo drugaèe, zato se marsikomu zdijo moja besedila težje razumljiva ali celo nerazumljiva,« o svojih tekstih pove Predin. O tem, da je tudi njega doletela kriza srednjih let, pa pravi, da si ni omislil ljubice ali kupil motorja kot nekateri njegovi vrstniki, ampak je zaèel pospravljati za sabo in za drugimi.

Predinov pogled na družbeno realnost je svojstven, z zanimivimi detajli, prek katerih se bralci oziroma poslušalci poglobijo in stvari doživljajo z veèjim zavedanjem.

Kako nastajajo èrne slike Aleksandra Grah Akademski slikar Aleksander Èervek je v Galeriji Murska Sobota razstavil razstavo »Intermezzo Aleksander Èervek trio«. V medigro oziroma prikaz tega, kako nastajajo njegove znamenite èrne slike, so vkljuèene posebne skulpture. Njegove znamenite èrne slike velikega formata so v zadnjih treh desetletjih postale že ustavljena forma. Vendar so bile, kot je

pojasnil, preveèkrat Sizifovo delo, ker ni bilo pravega razstavišèa, kjer bi jih lahko prikazali v takšni obliki, kot jih sam vidi v svojem ateljeju. Zato je tudi zaèel eksperimentirati, a še vedno je njegova osnova slikarsko platno.

srca (dobesedno), Kar to ni, to je ali Aleja, posveèena literatu Milanu Vincetièu.

Razstava je zelo osebna

Èervek nam je pojasnil, da je njegova zadnja razstava pravzaprav zelo osebna in se predstavlja kot nekakšen odgovor na dogajanje v njegovem življenju v zadnjih dveh, treh letih.

Umetnostni zgodovinar dr. Janez Balažic je mnenja, da slikar v tem projektu dosledno omogoèa uvid v svoje univerzalne likovne postulate, ki še odloèneje prispevajo k razumevanju njegovega celotnega opusa. Njegove umetnine so sestavljene iz petih sklopov, to so Skice za skulpture, Poslušalci, Brez naslova, Iz

Odgovor na dogajanje v njegovem življenju v zadnjih letih

Poseben tip umetnin, ki so pritegnile veliko pozornosti, oziroma t. i. Aleja je posveèena njegovemu pokojnemu prijatelju in literatu Milanu Vincetièu.


20

/ maj 2018

ŠPORT

Imamo evropskega prvaka! Karlo Vratariè, Aleksandra Grah Judoista Adriana Gomboca iz Rakièana smo podrobno predstavili že pred dvema letoma, ko je s petim mestom dosegel najveèji pomurski uspeh na olimpijskih igrah, tokrat pa z veseljem objavljamo novico o novem velikem dosežku.

Konec aprila je namreè v izraelskem Tel Avivu potekalo evropsko prvenstvo v judu, tokrat pa je Adrian za razliko od lani šel do konca in postal evropski prvak. »Obèutki so zelo lepi, pravzaprav nepopisni. Po tekmovanju sem si vzel nekaj odmora in zdaj uživam ob spominih na evropsko prvenstvo. Dan zmagoslavja je bil težek in dolg, vendar sem vedel, da lahko zmagam, èe se bom le boril, kot se znam, in do konca tekme ostal zbran,« se spominja 26. aprila, ko je okoli vratu dobil zasluženo zlato kolajno, svojo prvo tega leska v èlanski konkurenci.

Suvereno premagoval tekmece Do uspeha je po vrsti premagal Ukrajinca Gevorga Haèatriana in Turka Sinala Sandala z iponom, nato z vazarijem Izraelca Tala Flickerja. V polfinalu je bil v zlati toèki znova z iponom boljši še od Azerbajdžanca Orkhana Safarova. V finalu se je pomeril z Italijanom Matteom Medvesom in ga taktièno nadigral ter s toèkovno prednostjo pred koncem stisnil ob tla in ga premagal z iponom. Za Italijana Gomboc pravi, da je bil zanj veliko preseneèenje in hkrati neugoden

nasprotnik, toda take priložnosti za zlato ni želel zapraviti. Od petih težkih dvobojev mu je najbolj v spominu ostal tisti z domaèinom Flickerjem. »Èetrtfinalni dvoboj z bronastim z zadnjega svetovnega prvenstva je bil zelo težak in nervozen, kot domaèin je imel tudi majhno pomoè sodnikov. Vedel sem, da moram za zmago biti vsaj enkrat boljši, in to sem tudi dosegel,« pravi Gomboc.

Do uspeha je po vrsti premagal Ukrajinca Gevorga Haèatriana in Turka Sinala Sandala z iponom, nato z vazarijem Izraelca Tala Flickerja. V polfinalu je bil v zlati toèki znova z iponom boljši še od Azerbajdžanca Orkhana Safarova. V finalu se je pomeril z Italijanom Matteom Medvesom in ga taktièno nadigral. Menjava kluba rodila sadove

Zasluženo je zagrizel v zlato medaljo. / Foto: Rok Rakun, www.rrakun.com

Za Adriana, ki je športno pot zaèel v Murski Soboti, nadaljeval pa jo je pri celjskem Sankakuju, je to druga medalja z velikih tekmovanj med èlani, saj je bil lani na evropskem prvenstvu v Varšavi drugi, ko ga je v finalu premagal Ukrajinec gruzijskega rodu Georgi Zantaraja. Kdo ve, morda bi bil njegov zbir medalj že veèji, èe ne bi zaradi suspenza zdaj že nekdanjega trenerja Marjana Fabjana Gomboc moral izpustiti lanskoletnega svetovnega prvenstva v Budimpešti. Uradna razlaga je bila, da se ni ravnal po etiènih naèelih juda in pravilih Judo kluba Z'dežele Sankaku Celje. Kako pa on to komentira? »Za suspenz sem izvedel iz medijev, kar se mi ni zdelo primerno. Šlo je za mojo lastno napako v prostem èasu, škodoval sem samemu sebi in nobenemu drugemu. Zaradi tega sem tudi našel nov klub in videti je, da je zdaj vse v najlepšem redu,« zadovoljno pravi Gomboc, ki je že nekaj mesecev èlan konkurenènega kluba Bežigrad, kamor je sledil Roku Drakšièu, pred leti prav tako zlate-

mu na evropskem prvenstvu, zdaj pa trenerju novopeèenega prvaka iz Prekmurja.

V Riu pridobil izkušnje za Tokio Sanje vsakega športnika je medalja na olimpijskih igrah in do Tokia sta ostali samo še dve leti. Adrian je bil blizu že v Riu, a je bil na koncu nad petim mestom razoèaran. »To je bila zelo lepa izkušnja. Spoznal sem, da sem blizu in kaj manjka za najveèje uspehe. Z olimpijskih iger sem odnesel veliko koristnega, zato se z uvrstitvijo veè ne obremenjujem. Je pa do Tokia še dolga pot. Najprej se je treba na igre uvrstiti, potem pa tam pokazati najboljše borbe.«

Mladi judoisti so ga bili veseli Zdaj si bo privošèil kratek premor, v tem èasu pa je že opravil kar nekaj sprejemov. Tako so se na nekdanjega uèenca spomnili na Osnovni šoli III v Murski Soboti in pri Judo klubu Štorkljice. Vendar bo hitro spet zaèel s treningi. Kaj kmalu se bodo namreè zaèeli turnirji za toèke za prihodnje olimpijske igre, vrhunec sezone pa bo konec septembra, ko bo v Bakuju potekalo svetovno prvenstvo. »Cilji so vedno visoki, ampak do tja me èaka veliko treningov in garanja.«

Na OŠ III Murska Sobota sprejet z odprtimi rokami Po prvomajskih praznikih je Adrijan torej obiskal uèence Osnovne šole III Murska, ki jo je obiskoval tudi sam. »Vidim, da z leti dobiš prepotrebno samozavest in pomembne izkušnje,« je med drugim dejal na sprejemu. Novopeèeni evropski prvak se je za judo navdušil pri rosnih šestih letih, ko si je ogledal uvodno predstavitev tega športa. Sicer pa judo velja za priljubljeno obšolsko dejavnost tudi na OŠ III, kjer poteka pod vodstvom trenerja in prav tako nekdanjega uèenca Zorana Kosa. S 23-letnim športnikom, ki pravi, da je za takšne rezultate treba vložiti veliko truda in odrekanja, se je pogovarjal športni pedagog in njegov nekdanji uèitelj Mario Èep. Ob tej priložnosti mu je èestitala ravnateljica Sonja Èerpnjak. Navdušeni uèenci so izkoristili priložnost za vprašanja in podpise novopeèenega evropskega prvaka.

Adrian z zlatim odlièjem ob obisku Osnovne šole III Murska Sobota. / Foto: Aleksandra Grah


ŠPORT

maj 2018

/

21

Kolesarski spektakel v Murski Soboti Uredništvo V pomurski prestolnici bo cilj prve etape jubilejne, 25. kolesarske dirke Po Sloveniji. Jubilejna, 25. mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji bo tudi letos potekala v tradicionalnem terminu, natanèneje od 13. do 17. junija. Ob srebrnem jubileju so se organizatorji dirke – Kolesarski klub Adria Mobil s partnerji in pokrovitelji –organizacije tega športnega dogodka lotili s še veèjimi ambicijami kot doslej ter so se tudi z njegovo predstavitvijo in promocijo spoprijeli že dva meseca pred samim dogodkom. »Lanskoletna izkušnja s prenosom dirke na Eurosportu in Televiziji Slovenija je bila namreè zelo dobra in odziv je bil izjemen, zato je zanimanje za letošnjo zeleno pentljo še toliko veèje,« poudarja direktor dirke Bogdan Fink. Prav zaradi tega bo tudi v letošnjem letu zagotovljen televizijski prenos dirke tako na programu Eurosport kot tudi na prvem programu slovenske nacionalne televizije.

13. junija v Murski Soboti Letošnja dirka Po Sloveniji bo ob svojem 25-letnem jubileju potekala kar pet dni – s startom prve etape v Lendavi in tradicionalnim zakljuèkom zadnje etape dirke v Novem

mestu, kolesarska karavana pa bo obiskala tudi Mursko Soboto, Maribor, Rogaško Slatino, Slovenske Konjice, Celje, Ljubljano, Kamnik in Trebnje. Na skupno 664 kilometrov dolgi trasi organizatorji prièakujejo kar 25 ekip ter skupno 175 kolesarjev. Doslej se je na dirko že prijavilo 21 ekip iz šestnajstih držav (iz Evrope, Amerike, z Bližnjega vzhoda in iz Južne Afrike), med njimi tudi sedem ekip serije World Tour. Z vidika promocije Slovenije kot turistiène destinacije pomeni dirka izjemen potencial – v televizijskem prenosu bodo namreè izpostavljene kljuène interesne toèke iz vseh obèin, ki bodo gostile dirko, izredno pomembna pa sta tudi kakovostna organizacija dirke ter sprejem kolesarjev in kolesarskih ekip, saj so vrhunski športniki, ki jih dirka vsako

leto gosti, izredno pomembni kot promotorji dirke in z njo Slovenije.

Fink: Prièakujem lepo dirko »25. izvedbe dirke Po Sloveniji se že zelo veselim. Dosegli smo lep jubilej, dirko organiziramo že èetrt stoletja ter jo praktièno ves ta èas razvijamo v tekmovalnem in tudi organizacijskem smislu. Prièakujem, da bomo videli novo lepo dirko, ki bo znova tudi v prenosu na Eurosportu 1 in 2, skupno bo neposredni prenos dirke predvajan v veè kot sto razliènih državah po svetu. Tako si bodo lahko gledalci po vsem svetu ogledali, kako lepa in zelena je Slovenija. Od tod tudi slogan Fight for Green ali Boj za

zeleno, ki ni samo sinonim boja za zeleno majico, ampak simbolizira tudi boj za ohranjanje okolja za vse nas in naše naslednike. S tekmovalnega vidika upam na zmago slovenskega kolesarja,« je o organizaciji letošnje slovenske pentlje povedal Bogdan Fink, organizacijski direktor dirke.

Kdo bo najboljši gostitelj dirke? Zahvala gre vsem obèinam, mestom in sponzorjem, ki so pristopili k projektu dirke Po Sloveniji – med njimi ima posebno mesto tudi Mestna obèina Murska Sobota, ki bo gostila cilj prve etape

letošnje dirke. Vsi zmagovalci posameznih etap bodo prejeli poseben pokal, ki predstavlja simbol mesta oziroma regije, kjer bo cilj – kateri simbol bo to v Murski Soboti, naj v tem trenutku ostane še skrivnost. Vse obèine, ki bodo gostile starte in cilje posameznih etap, bodo vkljuèene tudi v posebno tekmovanje za najboljšega gostitelja dirke, ki bo v letošnjem letu prejel enak pokal kot skupni zmagovalec dirke: repliko najstarejšega, 5200 let starega kolesa, najdenega na Ljubljanskem barju. Zato vse obèane ter ljubitelje športa in kolesarstva vabimo k ogledu dirke ter èim bolj glasnemu in izvirnemu spodbujanju kolesarjev.

Vse obèine, ki bodo gostile starte in cilje posameznih etap, bodo vkljuèene tudi v posebno tekmovanje za najboljšega gostitelja dirke, ki bo v letošnjem letu prejel enak pokal kot skupni zmagovalec dirke: repliko najstarejšega, 5200 let starega kolesa, najdenega na Ljubljanskem barju.

Vabljeni v sredo, 13. junija 2018, ob 17.15 na cilj prve etape na Slovenski ulici v Murski Soboti. / Foto: Ksenija Glažar

Plesna šola Urška blestela v Sarajevu Aleksandra Grah Mednarodne tekme Inter Dance Fest v Sarajevu se je udeležilo tudi sedemnajst plesalk Plesne šole Urška Pomurje. Plesalke pod vodstvom trenerke Nine Mernik so pometle z mednarodno konkurenco, saj so na koncu domov odnesle kar osem medalj. Plesalke so plesne spretnosti pokazale v družbi preostalih tri tisoè plesalcev, ki so prišli iz sedmih držav. Na plesišèu mednarodne tekme so se pomerili v vseh stilih modernih plesov – od

Mlade plesalke, ki z odliènimi nastopi posegajo po najvišjih mestih.

hip hopa, disco dancea in moderna do jazza, streeta, showa in break dancea. Plesalke so že prvi dan poleg preostalih odliènih rezultatov osvojile pet medalj, in sicer sta prvo mesto v kategoriji deklic v disco solu osvojili Lina Stanek in Elena Šonaja. Drugo mesto v kategoriji èlanov v disco duu sta dosegli Gloria Makovec in Brina Godec, drugo mesto v kategoriji otrok v disco duu sta dosegli Elena Šonaja in Ela Hozjan, tretje mesto v kategorij mladink v disco solu je osvojila Lana Tivadar. Zadnji nastop je po besedah trenerke Nine presegel vsa prièakovanja, saj so se punce zavihtele na prve stopnièke. Po njenih besedah bodo rezultati odlièna odskoèna deska za letošnje

državno prvenstvo, ki bo konec junija. Prvo mesto v kategoriji modern solo je osvojila Lana Tivadar, tretje mesto v kategoriji modern duo sta osvojili Brina Godec in Gloria Makovec, tretje mesto med malimi skupinami v modernu pa so osvojile Maja Puèko, Maša Mežan, Zala Šabjan, Ana Mauèec in Mia Hozjan. Èetrto mesto v kategoriji lyrical solo je osvojila Brina Mernik. Mama plesalke Simona Kuhar pravi, da ekipi Plesne šole Urška Pomurje zaupa že vrsto let in se skupaj z drugimi starši veseli vsakega rezultata. V šoli rade zaplešejo tudi mame, pri tem pa izbirajo med aerobnimi vadbami, družabnimi plesi, poroènimi teèaji in podobno ponudbo.


22

/ maj 2018

KRIŽANKA / OBVESTILA

RAZPIS ZA ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK IN ŠOLARJEV V LETU 2018 Društvo prijateljev mladine Murska Sobota bo ob pomoèi namenskih sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije organiziralo zdravstveno letovanje otrok v Otroškem poèitniškem domu v Baški na otoku Krku za 581 otrok iz Pomurja (UE Murska Sobota, UE Lendava, UE Gornja Radgona in UE Ljutomer).

Foto: Ksenija Glažar

Po letošnjem razpisu ZZZS se zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev lahko udeležijo otroci, šolarji in mladostniki v starosti od 5 (pet) do 19 (devetnajst) let, ki imajo v medicinski dokumentaciji pri izbranem zdravniku zapise o veèkratni hospitalizaciji ali so bili pogosteje bolni, kar natanèneje pomeni, da imajo v obdobju od 25. februarja 2017 do 16. februarja 2018 dva in veè zapisov v medicinski dokumentaciji. Vsi otroci, šolarji in mladostniki, ki izpolnjujejo navedene pogoje in bodo dobili napotnico pri osebnem zdravniku, se bodo lahko udeležili zdravstvenega letovanja. Ekonomska cena zdravstvenega letovanja znaša: 350,00 EUR Od tega ZZZS, OE M. Sobota otrokom z napotnico krije: 260,10 EUR Starši otrok z napotnico prispevajo: 89,90 EUR

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do petka, 1. junija 2018, na naslov: Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke (april 2018): Jolanda Zver, Mladinska 46, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

MURSKA SOBOTA NEKOÈ

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistiène agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne obèine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistiène agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: OPAVA, BERSA, RATAR, ARAK, VS, DC, KAN, RAA, ABSTINENCA, ANS, PRILAGOJEVANJE, OBÈAN, SITAR, OR, RR, KNA, ŽA, KRST, TAO, IDENTITETA, VASARI, BIK, KING, MAC, EK, SP, OLIN, BRATRANKA, SEÈEVOD, AC, JON, TG, SRH, KRI, AMI, RAT, AOSTA, OTIÈ, ELEK TRA, NORINA, BERA, IKE TURNER, ACIS, ÈOFOT.

Slovesno odkritje spomenika zmage v Murski Soboti, 12. avgusta 1945 Foto: Zoltan Gerenèer, vir: Facebookova stran Murska Sobota »inda«

Zdravstveno letovanje otrok iz UE Murska Sobota bomo organizirali v dveh izmenah, in sicer: ź I. IZMENA od 21. 7. do 31. 7. 2018 ź II. IZMENA od 31. 7. do 10. 8. 2018 Postopek prijave otrok, šolarjev in mladostnikov na zdravstveno letovanje v UE Murska Sobota bo

potekal na naslednji naèin: ź Starši otrok dobijo napotnico

za letovanje v ambulanti osebnega zdravnika otroka, in sicer v obdobju od 23. maja 2018 naprej. ź Izpolnjeno oz. potrjeno napotnico starši oddajo na sedežu DPM Murska Sobota, Trg zmage 4, 9000 Murska Sobota bodisi osebno, po pošti ali v poštni nabiralnik do 22. junija 2018. ź Na letovanje se lahko prijavijo tudi otroci, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev in zaradi tega ne prejmejo potrjene napotnice pri izbranem zdravniku. V tem primeru starši za letovanje svojega otroka krijejo polno ekonomsko ceno letovanja, ki znaša 350,00 EUR. Prijavnico za letovanje starši dobijo na sedežu DPM Murska Sobota. ź Na sedežu DPM Murska Sobota bomo sprejemali prijave odraslih za vodenje otrok na letovanju. Prednost imajo voditelji s pedagoško ali zdravstveno izobrazbo, socialni delavci in študentje višjih letnikov omenjenih smeri. Vse dejavnosti v zvezi z letovanjem otrok se bodo za UE Murska Sobota zaèele s 23. majem 2018. Pisarna DPM Murska Sobota bo od 23. maja 2018 odprta: ź v ponedeljek, torek, èetrtek, petek od 8.00 do 12.00 ure ź ob sredah od 12.00 do 16.00 ure D RU Š T VO P R I J AT E L J E V MLADINE MURSKA SOBOTA IN OTROŠKI POÈITNIŠKI DOM MURSKA SOBOTA – BAŠKA Tel.: 02 534 86 72, 031 538 381, epošta: dpmms@siol.net

Naslednja številka Soboških novin izide v petek, 15. junija 2018. Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne obèine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Dr. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovaè, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešiè, Goran Miloševiè, Marjan Žekš Naslovnica: obnovljen Trg zmage, foto: Aleš Cipot Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Mariniè Grafièna priprava: Jože Dolinšek, s. p. Tisk: Jože Dolinšek, s. p. Naklada: 7300 izvodov Meseènik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni obèini Murska Sobota brezplaèno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166 Uredništvo medija ne odgovarja za kvaliteto in slovnièno pravilnost izdelanih oglasov, poslanih s strani organizatorjev dogodkov.


V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

maj 2018

/

23

Zdravniški tek v Murski Soboti

Biserna zakonca Karas iz Kroga

Proga je bila za tekaèe iz vse Slovenije speljana po mestnem parku v Murski Soboti. V moški konkurenci je na 6,7 kilometra dolgi progi v absolutni konkurenci sicer zmagal Iztok Fister iz Bakovcev, ki je tekmoval zunaj konkurence, saj ni s podroèja zdravstva. Tako je bil med zdravniki najhitrejši Rudi Höferle iz Novega mesta. Med domaèini je bil najboljši (na drugem mestu) mag. Alojz Horvat, tretji je bil dr. Mitja Lainšèak. V ženski konkurenci je na 4,5kilometrski progi najhitreje tekla Barbara Klanènik, druga je bila Karin Fister, tretja pa Vlasta Petric. / Geza Grabar

Marija in Viktor Karas sta nedavno praznovala šestdeset let skupnega zakonskega življenja. Praznovanje se je zaèelo z zahvalno sveto mašo v stolni župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, ki jo je daroval kaplan Goran Merica. Kljub visoki starosti sta jubilanta dobrega zdravja in na domu še marsikaj postorita. Viktor, rojen leta 1929 v Krogu, je trenutno najstarejši vašèan Kroga. Žena Marija, dekliško rojena Bejek leta 1937, prav tako v Krogu, se je pred 60 leti primožila na možev dom, kjer je ostala doma na kmetiji. V zakonu je povila tri otroke, dve hèerki in sina. Na jesen življenja imata vnukinji in pravnuka. Ob praznovanju biserne poroke ju je v uradu mestne obèine sprejel župan dr. Aleksander Jevšek, ki jima je èestital ter podaril šopek cvetja in priložnostno darilo. / Geza Grabar, foto: Ksenija Glažar

Izjemni uspehi dijakov Gimnazije Murska Sobota Dijaki te šole na državnih tekmovanjih nizajo uspeh za uspehom. Potem ko so januarja blesteli na tekmovanju iz informatike in raèunalništva – Nik Kosednar je osvojil srebrno priznanje, so se izkazali še na podobnem iz nemšèine. Tekmovanja se je udeležilo enajst dijakov šole in iz Ljubljane so se vrnili z izjemno bero priznanj. Žiga Mekiš Recek iz 3. c je postal absolutni državni prvak v kategoriji D (3. letnik, 1. tuji jezik) in je osvojil zlato priznanje. Samo toèko za njim je v isti kategoriji zaostala Nina Krpiè, dijakinja 3. a, ki je osvojila srebrno priznanje (obema je mentorica prof. Tatjana Svetaniè). V kategoriji A (2. letnik, 1. tuji jezik) je prav tako zlato priznanje prejel Rok Vohar iz 2. š, medtem ko je Karmen Bokan, dijakinja iz 2. b, za tretje mesto v isti kategoriji prejela srebrno priznanje (mentor obeh dijakov je mag. Marjan Kulèar). V nacionalni fazi Evropskih statistiènih iger, ki jih v sodelovanju s Statistiènim društvom Slovenije organizira Statistièni urad Republike Slovenije, je murskosoboška gimnazija tekmovala s tremi ekipami. Prva je bila nacionalna, kjer so dijakinje 3. letnika Veronika Ribaš, Laura Denko in Ina Rojko (desno na fotografiji) že po prvem delu zbrale vse možne toèke in zmagale. V drugem delu, kjer so skupine zložile predstavitev, so prav tako suvereno potrdile svojo odliènost. / Geza Grabar

Blagoslov za varno vožnjo v Murski Soboti

Tudi Jekleni jahaèi z blagoslovom

Tradicionalno je blagoslov motorjev in motoristov pred novo sezono skupaj z murskosoboško stolno cerkvijo sv. Nikolaja že sedmo leto pripravil Moto klub Soboèki nagibaèi. Okrog štirideset motoristov je z jeklenimi konjièki prišlo po blagoslov, ki naj bi jih skozi leto, ko bodo veèji del voženj na cestah opravili na dveh kolesih, varoval pred nesreèami ter jim pomagal pri varni vožnji in sreèni vrnitvi med domaèe. Po blagoslovu, ki je potekal na plošèadi pred cerkvijo in ga je opravil kaplan Goran Merica, je sledila panoramska vožnja po Gorièkem, in sicer iz Murske Sobote do Grada na Gorièkem, kjer so si motoristi ogledali doživljajski park Vulkanija, ter potem nazaj. / Geza Grabar

Moto klub Jekleni jahaèi iz Bakovcev je skupaj s tamkajšnjo župnijo pred motoristièno sezono pripravil blagoslov motorjev in njihovih lastnikov. Na osmem blagoslovu pred cerkvijo sv. Ane se je zbralo okoli trideset èlanov društva. Po krajšem verskem obredu v cerkvi je blagoslov motoristov in njihovih jeklenih konjièkov opravil rojak duhovnik Robert Smodiš. Vsem je položil na srce, naj bodo pri vožnji strpni in varni ter da naj se varno in sreèno vraèajo na svoje domove. Sledila sta panoramska vožnje do Sebeborcev in nazaj ter za njo še druženje. V klubu se sicer v tem èasu intenzivno pripravljajo na 6. Moto sreèanje, ki bo 1. in 2. junija v Bakovcih pri starem mlinu. Oba dneva bo na sporedu glasba v živo, še zlasti zanimivo bo drugi dan, ko bodo nastopili Zmelkoow, ta dan bo ob 16. uri potekala tudi panoramska vožnja. / Geza Grabar


24

/ maj 2018

PRIREDITVE sobota, 19. 5. 2018, ob 19.00

KOLEDAR DOGODKOV GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE

Dan neskonènih možnosti – v znamenju pomurske folklore, JSKD (osrednja regijska prireditev Pomurja Teden ljubiteljske kulture) Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 26. 5. 2018, od 10.00

22. BOGRAÈIADA Slovenska ulica pred hotelom Diana

sobota, 2. 6. 2018, od 10.00 do 18.00

družinski piknik 2018 mestni park v Murski Soboti

sobota, 2. 6. 2018, ob 9.00, 10.00 in 11.00

Knjižnica pod krošnjami na družinskem pikniku 2018 (pravljiène ure) / mestni park v Murski Soboti

DOGODKI

petek, 18. 5. 2018, ob 17.00

»Èebelica Maja praznuje rojstni dan« BTC City Murska Sobota

RAZSTAVE torek, 15. 5. 2018, ob 17.00 (na ogled do 31. 5. 2018)

izdelki maturantov SPTŠ Murska Sobota (smer tehnik oblikovanja) avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 16. 5. 2018 (na ogled do 31. 5. 2018)

Marija Pavliè: »Šelestenje v tišini« / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 18. 5. 2018, ob 12.00

razstava »Kulturna dedišèina Pomurja« ob mednarodnem muzejskem dnevu TC Maximus Murska Sobota

petek, 18. 5. 2018, od 10.00 do 11.00

mednarodni muzejski dan: javno strokovno vodstvo po razstavah »MONUMENT – DRAGO TRŠAR« (vodi dr. Robert Inhof) in »ALEKSANDER ÈERVEK TRIO – INTERMEZZO« (vodi Irma Brodnjak) Galerija Murska Sobota

torek, 29. 5. 2018, ob 18.00 (na ogled do 30. 6. 2018)

razstava ob 70. obletnici smrti: Jožef Klekl st. (1894–1948) – voditelj slovenske krajine 1. nadstropje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 1. 6. 2018 (na ogled do 15. 6. 2018)

razstava fotografij Društva revmatikov / avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 1. 6. 2018 (na ogled do 30. 6. 2018)

likovna razstava KARITAS / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 18. 5. 2018, od 9.00 do 17.00

mednarodni muzejski dan (prost vstop) Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 18. 5. 2018, od 10.30 do 19.00

Soèna vilica: Pomladna kulinarièna razvajanja Slovenska ulica

petek, 18. 5. 2018, ob 12.00

maturantska parada mestno središèe v Murski Soboti

sobota, 19. 5. 2018, ob 9.00

vodenje po mestu / izpred TIC-a Murska Sobota

sreda, 23. 5. 2018, ob 10.00

strokovno sreèanje Knjižnièar knjižnièarju èetrtiè: Dan dobrih praks avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 25. 5. 2018, ob 21.00

Dnevna soba s posluhom / Mikkov klubski prostor

èetrtek, 31. 5. 2018, ob 20.00

premiera dokumentarnega filma »SLOVENCI V AVSTRALIJI« / Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 16. 6. 2018, ob 18.00

poletna muzejska noè: otvoritev arheološke razstave o Slovanih s Ples / Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 1. 6. 2018, od 10.30 do 19.00

Soèna vilica: Jagode in èokolada Slovenska ulica

sobota, 16. 6. 2018, ob 24.00

poletna muzejska noè: polnoèno vodstvo po razstavi »Èez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oèi« / Pomurski muzej Murska Sobota

sobota, 2. 6. 2018, ob 9.00

vodenje po mestu / izpred TIC-a Murska Sobota

sobota, 9. 6. 2018, od 10.00 do 18.00

Sladko Prekmurje drevored Martina Luthra

sobota, 16. 6. 2018, od 9.00 do 10.30 in od 20.00 do 21.00

poletna muzejska noè: vodenje po mestu z zaèetkom vodenja po razstavah »MONUMENT – DRAGO TRŠAR« in »ALEKSANDER ÈERVEK TRIO – INTERMEZZO« / Galerija Murska Sobota

KONCERTI

DELAVNICE torek, 17. 5. 2018, od 16.00 do 18.00

Gregor Šikman: »Adijo, blokade! Èas je za boljše življenje« / Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

sobota, 19. 5. 2018, ob 10.00

MIKKova ustvarjalnica OD ODPADA DO ZAKLADA / Mikkov klubski prostor

sobota, 19. 5. 2018, ob 10.00

brezplaèna družinska delavnica Pomurski muzej Murska Sobota

èetrtek, 17. 5. 2018, ob 19.00

koncert zborov in orkestrov (uèenci Glasbene šole Murska Sobota) / grajska plošèad Soboškega gradu

torek, 22. 5. 2018, od 17.00 do 20.00

MMC MIKK: delavnica Microsoft Excel Mikkov klubski prostor

petek, 18. 5. 2018, ob 21.00

Trifrtalenadesejt (SLO) / Mikkov klubski prostor

petek, 25. 5. 2018, ob 17.00

Nataša Fras: Sveti zdravilni krog – celièna preobrazba, zdravljenje / Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

sobota, 19. 5. 2018, od 10.00 do 12.00

sprehod ob glasbi: Prekmurska godba Bakovci Trubarjev drevored

sobota, 26. 5. 2018, ob 9.00

Mali ustvarjalci: dnevna delavnica LEGO robotike Mikkov klubski prostor

sobota, 19. 5. 2018, ob 11.00

koncert skupine MAMBO KINGS BTC City Murska Sobota

èetrtek, 31. 5. 2018, ob 19.00

Bralna znaèka za odrasle – zakljuèna prireditev avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

ponedeljek, 28. 5. 2018, ob 18.00

literarno-glasbeni veèer s predstavitvijo prvenca »PREPROSTO ENOSTAVNO« (Sandi Horvat) dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

od ponedeljka, 4., do petka, 8. 6. 2018, ob 13.00

MIKKlab: Od buèke do luèke vol. 4 grajsko dvorišèe Soboškega gradu

torek, 29. 5. 2018, ob 19.00

koncert orkestra Slovenske vojske / drevored Martina Luthra (v primeru dežja v Gledališèu Park)

sobota, 16. 6. 2018, ob 19.00

poletna muzejska noè: brezplaèna družinska delavnica z arheološko tematiko / Pomurski muzej Murska Sobota

sobota, 2. 6. 2018, od 18.00 do 21.00

koncert v okviru družinskega piknika 2018: Èedahuèi (SLO) in Okustièni (SLO) grajsko dvorišèe Soboškega gradu

sobota, 16. 6. 2018, od 17.00 do 19.00

poletna muzejska noè: Ustvarjanje v ateljeju Pike in Packa (za otroke in odrasle) / Galerija Murska Sobota

sobota, 9. 6. 2018, ob 18.00

koncert uèencev glasbenih šol Ingolstadt in Murska Sobota / dvorana Glasbene šole Murska Sobota

ponedeljek, 11. 6. 2018, ob 18.30

koncert Hane Štefanec (saksofon) in Tadeja Kavaša (trobenta) / dvorana Glasbene šole Murska Sobota

PREDAVANJA èetrtek, 17. 5. 2018, ob 19.00

potopisno predavanje mag. Ksenije Èermelj: »TADŽIKISTAN IN KIRGIZIJA« Gledališèe Park v Murski Soboti

èetrtek, 24. 5. 2018, ob 19.00

Leonida in Albert Mrgole: »Ljubezen za vedno ali zavedno?« / Mikkov klubski prostor

èetrtek, 24. 5. 2018, ob 20.00

potopisno predavanje s projekcijo odlomkov filma: »Sydney in Slovenci v Avstraliji« (Brigita Bavèar in Štefan Celec) / avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 30. 5. 2018, ob 19.00

Manca Košir: »Ljubezen, hvaležnost in smrt« avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

torek, 5. 6. 2018, ob 18.00

Dr. Vesna Vuk Godina: »Partnerstvo v današnji družbi« / Gledališèe Park v Murski Soboti

ŠPORT nedelja, 20. 5. 2018, ob 10.00

kolesarjenje / TVD PARTIZAN

sobota, 26. 5. 2018, ob 10.00

start 12. Kolesarskega maratona BTCIKLIN BTC City Murska Sobota

nedelja, 27. 5. 2018, ob 10.00

kolesarjenje / TVD PARTIZAN

nedelja, 10. 6. 2018, ob 10.00

kolesarjenje / TVD PARTIZAN

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni obèini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turistiènih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistièni pisarni (Turistièno-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.

Sn maj 2018 web  
Sn maj 2018 web  
Advertisement