Page 1

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

17. februar 2017 / številka 162

Ohraniti radovednost otroka, bistvo človeka in zagon upornika Februar je mesec, ko kultura izrazito stopi v ospredje. Sporočilnost tistih, ki ustvarjajo, je jasna. Navdih lahko najdemo povsod okrog sebe, le radovedni moramo biti. Letošnji občinski nagrajenec za pomembne dosežke na področju kulture je Gregor Purgaj, eden

najvidnejših mlajših ustvarjalcev alternativne umetnosti. Javnosti je najbolj poznan po tem, da je ustvaril grafično podobo bibliobusa Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, prav tako je z grafitom porisal transformator, ki stoji med knjižnico in Galerijo. Purgaj pravi, da je umetnost danes po vsem svetu zaradi kriz in političnih odločitev potisnjena v ozadje, čeprav bi jo ravno zdaj najbolj potrebovali, tako kot potrebujemo tudi

Uspešne prijave, zdaj je potrebno zavihati rokave / stran 9

navdih. »Če rad bereš, poslušaš glasbo, gledaš filme, obiskuješ razstave in predstave ter v sebi ohranjaš radovednost otroka ali zagon upornika, ti navdiha po mojem nikoli ne zmanjka.« Purgaj mladim svetuje, naj vztrajajo, naj bodo radovedni in odprti. Naj gredo stran od zaslonov in namesto priložnosti za selfije poiščejo še kaj drugega. »Obiskujejo naj razstave, koncerte, predstave, ki jih pri nas v Murski Soboti ne primanjkuje.« Letošnje občin-

»S prostovoljstvom si bogatimo dušo« / stran 10

sko priznanje za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini sta iz rok župana dr. Aleksandra Jevška prejela Upokojensko žensko pevsko društvo Püngrad, ki jih petje in druženje povezujeta že od leta 2003, ter mag. Edvard Jakšič, ki največ prostega časa posveča ljubiteljskemu gledališču, v katerem je prisoten kot igralec, v zadnjem času pa tudi kot scenarist in režiser. Na osrednji občinski kulturni proslavi smo lahko sicer iz ust

slavnostnega govornika pisatelja in pesnika Dušana Šarotarja med drugim slišali besede o pravi moči literature in umetnosti. »Moč literature in umetnosti nasploh je prav v tem, da v bralcu, poslušalcu, gledalcu vzbudi empatijo v trenutku velikih odločitev,« je razmišljal Šarotar in se dotaknil tudi bistva človeka. »Vsak človek je pomemben že zato, ker je, ampak umetnik je bistven zato, ker rešuje zgodbe in podobe. Priča o tem, kako je biti človek.«

Naj vladata spoštovanje in gostoljubnost / stran 17


2

/februar 2017 Februarski razmislek Mag. Robert Celec o nepotrebnih predsodkih: »Ljudje iz arabskega sveta so prav tako srčni kot mi. Soočajo se s podobnimi težavami. Ni jim za plazmo, kot pišejo v medijih o tem, kaj vse bodo imeli. Radi bi le preživeli. Želijo si le mirno vzgajati otroke v svoji veri.« / več na strani 4 Andrej Mešič o prvorazrednih in drugorazrednih: »V stranki SDS se ne bomo nikoli zavzemali za to, da bodo občanke in občani drugorazredni ljudje, prvorazredni pa bodo tisti, ki nam jih brez vednosti in dialoga vsiljujejo tisti, ki so jih klicali. Iz Murske Sobote jih nihče ni klical in pozival, vsaj videl jih nisem.« / več na strani 6 Jerneja Pirnat o smislu prostovoljstva: »Prostovoljstvo so drobna dobra dejanja, za katera velikokrat ni potrebno veliko, še najmanj finančnih sredstev. Z nekaj dobre volje in energije lahko veliko postorimo še ob rednih obveznostih ter tako polepšamo dan, uro ali le trenutek nekomu drugemu – tako kot smo mi sokrajanki Luni Sofiji omogočili boljše in daljše življenje.« / več na strani 10

Izjemen obisk v Pomurskem muzeju Ob slovenskem kulturnem prazniku sta vrata obiskovalcem odprla tudi Pomurski muzej in Galerija Murska Sobota. Muzej je vabil na razstavo o mlajši železni dobi, ki jo zaznamuje doba Keltov. Po javnem strokovnem vodstvu je vodil njen avtor dr. Branko Kerman, ki je bil navdušen nad obiskom. / Aleksandra Grah

Cvetka Vereš o vrednotah: »Med najpomembnejšimi vrednotami sta gotovo poštenost in iskrenost. Na žalost danes živimo v času, ko se teh vrednot ne spoštuje, kar se odraža tudi na področju prostovoljstva, ki se velikokrat izrablja.« / več na strani 11 Mag. Brigita Perhavec o prihodnosti mestnega središča: »Bolj zeleno bo, prednost bodo dobili pešci in kolesarji, prepričana sem, da bo ustreznejša prometna ureditev počasi izrinila pločevino iz centra. Končno bodo ljudje na prvem mestu in ne jekleni konjički.« / več na strani 13 Jesenka Kerec o potencialih razvoja Mestne četrti Partizan: »Menimo, da se bo naša četrt še bolj razvijala, ko bomo dobili obvoznico. Takrat se bosta spremenila življenje in dinamika, prav tako bo sprememba velika ob ureditvi Soboškega jezera, ki je dobro obiskano že zdaj. Pričakujemo drugo smer razvoja.« / več na strani 14 Gregor Purgaj o nasvetu mladim: »Naj vztrajajo, naj bodo radovedni in odprti. Naj gredo stran od zaslonov in namesto priložnosti za selfije poiščejo še kaj drugega. Obiskujejo naj razstave, koncerte, predstave, ki jih pri nas v Murski Soboti ne primanjkuje.« / več na strani 16 Anka Suhadolnik o pozitivnih učinkih zbora: »Zdi se mi, da je med nami vedno neka posebna energija. V tej sredini sem prav zadovoljna, saj menim, da moraš biti v tretjem življenjskem obdobju še vedno aktiven, saj te to drži pri zdravju, pri življenju. S petjem in srečevanji se tudi čistimo in zdi se mi, da nam ta energija daje zadovoljstvo, nov zagon in ne nazadnje zdravje.« / več na strani 16 Mag. Leon Novak o humanosti: »Želim si, da bi na tem versko in narodnostno mešanem področju živeli v medsebojnem spoštovanju, miru in solidarnosti. Želim si, da bi v naši sredini vladali usmiljenje, spoštovanje (tudi do tujca) in gostoljubnost (tudi do begunca).« / več na strani 17

Želijo si boljše informiranosti Mestni svetniki so se seznanili z informacijo o vloženi peticiji proti naselitvi azilantov v trosobno stanovanje stanovanjskega bloka na Lendavski ulici 17b v Murski Soboti. Nekateri so izpostavili, da od države pričakujejo boljšo informiranost. / Foto: Ksenija Glažar

Obvestilo Naslednja številka Soboških novin bo izšla v petek, 24. marca 2017.

Ditka in Lainšček navdušila murskosoboško občinstvo Po treh letih sodelovanja sta Ditka in Feri Lainšček, ki ju je povezala pesem »Ne bodi kot drugi«, nastopila na odru Gledališča Park. Njuno sodelovanje se je začelo leta 2013, ko je pevkin oče Gorazd Čepin uglasbil dve Lainščkovi pesmi. Omenjena skladba je kmalu postala velika uspešnica in naslovna pesem Ditkinega prvega albuma. Septembra 2016 je izšel nov album z naslovom »Ne spreminjaj me«, na katerem je deset uglasbitev pesmi Ferija Lainščka. / Ksenija Glažar

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan Žekš Naslovnica: Nagrajenci Mestne občine Murska Sobota ob slovenskem kulturnem prazniku, foto: Aleš Cipot OdgovornI urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Oblikovna zasnova: Ksenija Šömen Grafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., Vestnik Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166


februar 2017

/

3

O empatiji v trenutku velikih odločitev Aleksandra Grah Foto: Aleš Cipot

Dušan Šarotar:

Predvečer slovenskega kulturnega praznika je v dvorani Gledališča Park potekal v znamenju podelitve najvišjih občinskih kulturnih nagrad in priznanj.

V vsakem človeku spi potencialna zmožnost za dobro ali zlo. Od njegove duše, občutka, vesti je odvisno, kako se bo v zaostreni situaciji v trenutku odločitve odločil. Moč literature in umetnosti nasploh je prav v tem, da v bralcu, poslušalcu, gledalcu vzbudi empatijo v trenutku velikih odločitev.

Občinsko plaketo za pomembne dosežke na področju kulture je prejel Gregor Purgaj, eden najvidnejših mlajših ustvarjalcev alternativne umetnosti, denarna nagrada za vrhunske dosežke pa tokrat ni bila podeljena. Letošnje občinsko priznanje za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini sta iz rok župana dr. Aleksandra Jevška prejela Upokojensko žensko pevsko društvo Püngrad, ki jih petje in druženje povezujeta že od leta 2003, ter mag. Edvard Jakšič, ki največ prostega časa posveča ljubiteljskemu gledališču, v katerem je prisoten kot igralec, v zadnjem

času pa tudi kot scenarist in režiser. Na slovesnosti je skupaj z ansamblom Jake Puciharja nastopila priznana šansonjerka in Ježkova nagrajenka Vita Mavrič, ki v letošnjem letu beleži 30-letnico umetniškega delovanja.

Gregor Purgaj, prejemnik občinske plakete za pomembne dosežke na področju kulture.

Če rešiš enega pisatelja, rešiš vse zgodbe Slavnostni govornik pisatelj in pesnik Dušan Šarotar se je v nagovoru dotaknil resnice o pravi moči literature in umetnosti, o umetni-

Mag. Edvard Jakšič je prejel občinsko priznanje za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti.

V imenu Upokojenskega ženskega pevskega društva Püngrad sta nagrado prevzeli Anka Suhadolnik in Gizela Lubšina.

ški sporočilnosti, ki po njegovih besedah ni nekaj samoumevnega, enoznačnega, poljubnega in nekaj, kar je mogoče razbrati vnaprej. »V vsakem človeku spi potencialna zmožnost za dobro ali zlo. Od njegove duše, občutka, vesti je odvisno, kako se bo v zaostreni situaciji v trenutku odločitve odločil. Moč literature in umetnosti nasploh je prav v tem, da v bralcu, poslušalcu, gledalcu vzbudi empatijo v trenutku velikih odločitev,« o empatiji pravi Šarotar in pojasnjuje, da so pravzaprav vsi posamezniki – umetniki, ki pričajo, pojejo ali pišejo, tisti, brez katerih bi se družbe pravičnih pretrgale in ladje potonile. O tem, kako dojema umetnost in kulturo, najbolj pričajo njegove besede: »Vsak človek je pomemben že zato, ker je, ampak umetnik je bistven zato, ker rešuje zgodbe in podobe. Priča o tem, kako je biti človek.« Ob tem je izpostavil: »Če rešiš enega pisatelja, rešiš vse zgodbe.«

Ohranjamo socialni in družbeni čut Drage občanke, cenjeni občani! Na zadnji seji so mestni svetniki v prvem branju potrdili predlog proračuna naše občine za leto 2017. Proračun je nastal na terenu, in sicer v dialogu z občankami in občani v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, ob sodelovanju s predstavniki javnih zavodov in javnih podjetij, različnih organizacij in društev ter ob pomoči mestnih svetnic in svetnikov. Osnovno vodilo pri njegovi pripravi je bilo izboljšanje kakovosti življenja občank in občanov, hkrati pa želimo narediti občino privlačnejšo za gospodarske, športne in kulturne dejavnosti. V proračun so tako vključene investicije, ki bodo financirane z novo evropsko kohezijsko politiko v finančni perspektivi za obdobje med letoma 2014 in 2020, investicije, ki bodo financirane iz drugih virov, ter lastne investicije Mestne občine Murska Sobota: od prenove mestnega središča in postavitve paviljona Expo do urejanja vaških domov v Rakičanu, Veščici in Satahovcih ter vlaganja v prometno infrastrukturo in kanalizacijsko omrežje v Černelavcih. Podrobneje vas o številkah letošnjega proračuna ter podrobnostih o posameznih projektih sproti obveščamo v Soboških novinah. Kljub dejstvu, da občine še vedno prejemajo nižjo povprečnino, kot jo določa zakonodaja, in kljub številnim investicijam je proračun tudi za leto 2017 prežet s socialnim in družbenim čutom. Povečali smo sredstva za organizacije, še zlasti s področja športa, ohranili smo štipendije za nadarjene študente, uvedli bomo pomoč za prvošolčke, v enaki meri financiramo varstvo otrok in številne nepridobitne organizacije, subvencioniramo ceno oskrbe s pitno vodo ter regresiramo oskrbo v domovih starejših in invalidov. Mestna občina Murska Sobota je pred edinstveno priložnostjo izkoristiti več kot deset milijonov evrov evropskih sredstev, s katerimi bo mogoče uresničiti želje, ki ste nam jih občanke in občani zaupali in prenesli pri pripravi Trajnostne urbane strategije. Osnutek enega izmed projektov bo od konca tega meseca moč videti v Hranilnici prekmurskih dobrot na Slovenski ulici, kjer bo razstavljena zasnova ureditve mestnega središča, kot so si ga zamislili zmagovalci natečaja za celovito urbanistično, arhitekturno in krajinsko urejanje odprtih javnih površin našega mestnega središča. Kot sem zapisal uvodoma, je proračun nastal v odprtem pogovoru z vsemi deležniki v občini. Tudi ob njegovem sprejemanju je bila sejna dvorana prostor za odprto komunikacijo med mestnimi svetniki, kar je gotovo edini pravi način za naše uspešno delovanje v dobrobit vseh občank in občanov. Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek


4

/februar 2017

MESTNI SVET

19. seja mestnega sveta: v načrtu številne investicije Ksenija Glažar Mestni svetniki so se sestali na 19. redni seji. V prvi obravnavi so potrdili predlog odloka o proračunu za leto 2017, ki bo znašal slabih 21 milijonov evrov, in se seznanili z namestitvijo azilantov v Murski Soboti. Na začetku seje so potrdili zapisnik 18. redne in 12. dopisne seje. Na dopisni so mestni svetniki dali pozitivno mnenje Romanu Činču in mag. Suzani Jakoša h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Gimnazije Murska Sobota, kandidatoma dr. Tadeju Bračku in Elizabeti Potočnik pa negativno

nih organizacij in društev ter z mestnimi svetniki. Letošnji proračun je po besedah župana Aleksandra Jevška izrazito investicijski. S sprejemom proračuna se bo, kot pravi, nadaljevala preobrazba Murske Sobote v privlačno in konkurenčno mesto, ki učinkovito zadovoljuje potrebe občanov in skupnosti. V proračun so vključene številne investicije, financirane z novo evropsko kohezijsko politiko v finančni perspektivi 2014–2020 ter tudi iz drugih virov in z lastnimi investicijami. Med največje spadata Vrata v Pomurje in prenova mestnega središča. Jevšek je med drugim izpostavil še urejanje vaških domov v Rakičanu, Veščici in Satahovcih ter vlaganja v prometno infrastrukturo in kanalizacijsko omrežje v Černelavcih. Proračun bo tudi socialno naravnan. Sredstev v te namene niso zniževali. Mestni svetni-

Sprejeli tri sklepe V prvem sklepu so se mestni svetniki seznanili s peticijo proti naselitvi azilantov v stanovanje na Lendavski ulici. V drugem sklepu odločno zahtevajo seznanjenost s strani vlade Republike Slovenije z morebitnimi namerami o naselitvi oseb z mednarodno zaščito v Mestni občini Murska Sobota. V tretjem sklepu so zapisali, da bodo dali pobudo, da ministrstvo, ki razpolaga z nezasedenimi stanovanji v našem mestu, ta stanovanja začasno odda v najem tistim našim občanom, ki dolgo čakajo na stanovanja občinskega stanovanjskega sklada.

Vprašanje in pobude članov mestnega sveta z 18. redne seje Objavljamo vprašanja in pobude z 18. redne seje, ki je sicer potekala 20. decembra 2016. V prejšnji številki jih zaradi omejenega prostora nismo mogli objaviti. Odgovarjal je dr. Aleksander JEVŠEK, župan. Vprašanja in pobude so imeli naslednji svetniki: Jasmina OPEC VÖRÖŠ: Predstavila je pobudo o Dijaškem domu Murska Sobota. Dejala je, da se je veliko govorilo o tem, da so postelje v njem nezasedene. Zato poziva župana, da vzpostavi dialog z ministrstvom o možnosti, da bi v dijaškem domu uredili tudi prehodna stanovanja za mlade, mlade družine in tiste, ki stanovanje potrebujejo, a si ga po tržni ceni ne morejo privoščiti. Odgovor svetnici: Župan je povedal, da je dijaški dom tema, s katero so se v letošnjem letu pogosto ukvarjali, večkrat je tudi sestankoval z državno sekretarko, ki je zadolžena za to področje. Nato je sledil sestanek pri ministrici za izobraževanje, znanost in šport, vse s ciljem, da se dijaški dom kot institucija ne zapre zaradi težav z vpisom dijakov. Po normativih ministrstva je grozilo zaprtje doma. Rezultat pogovorov je tak, da dijaški dom prevzema Center šolskih in obšolskih dejavnosti, del dejavnosti Osnovne šole IV se bo prav tako še dalje odvijal v dijaškem domu, podpira pa predlog in meni, da je treba zlasti zaradi mladih družin poskusiti v prvi vrsti pri ministrici za delo, družino in socialne zadeve dobiti kakršnakoli sredstva za te namene. Župan je dejal, da se zavezuje tudi, da bo to sam uredil. Nadalje je povedal, da so tudi v kontekstu pomoči Karitasu dali možnost in dijaški dom predvideli kot lokacijo, kjer bi lahko nastanili ženske, ki so brez bivališča, in žrtve družinskega nasilja. Ambicije in vse dejavnosti skupaj z direktorico dijaškega doma gredo v smer, da dijaški dom ima vsebine in ne postane prazen objekt. Miran FORJANIČ: Dal je pobudo, da občinska uprava razišče dejstva o vračanju sredstev iz vlaganj v telekomunikacije. Povedal je, da krajani Krajevne skupnosti Pušča na uradne ure prihajajo ravno zaradi vračila denarja, vloženega v telekomunikacije. Ne ve, od kod informacija, da je Krajevna skupnost Černelavci denar od telekomunikacijskega omrežja dobila tudi za krajane Krajevne skupnosti Pušča. Zato bi rad, da se zadeva razjasni ter da se obvesti Krajevno skupnost Pušča in krajane seznani o tem, kam naj se obrnejo pri teh vprašanjih in če so upravičeni do teh sredstev. Sam nima podatkov o tem, da bi Krajevna skupnost Černelavci dobila denar iz tega naslova, niti ne obstaja noben pisni dokument. Postavil je vprašanje o oživitvi središča Mestne občine Murska Sobota. Že dalj časa se pojavlja ideja, da naj bi občina poskušala pridobiti zgradbo Šopinga (Müller) in da bi določili tudi vsebino te zgradbe. Odgovori svetniku: Glede vlaganj v telekomunikacije in vračil teh sredstev je župan povedal, da bo zadeve preverila pravna služba. Pripravljen bo pisni odgovor, ki ga bodo prejeli tudi krajani Pušče in predstavniki krajevne skupnosti. O Šopingu je župan povedal, da je njegov lastnik trgovska mreža Müller. V Ljubljani je obiskal direktorja predstavništva za Slovenijo, pred mesecem in pol je pisal tudi lastnikoma zakoncema Müller ter kot župan izrazil potrebo in željo po tem, da zapolnijo ta prostor. Sicer je objekt v prodaji po zelo visoki ceni, cena najemnine je zelo visoka in nam težko dosegljiva, težko si nalagamo to finančno breme, bodo pa še iskali nove možnosti za vsebine. Vsebine v bistvu so, vendar bi potrebovali investitorja, ki bi jih financiral. Župan je dejal, da je prepričan, da bo z oživitvijo mestnega jedra, ko bodo ljudje zopet v mestu, tudi Müller kot trgovska hiša spoznal, da bi bilo dobro, če se ta trgovina vsaj v delnem obsegu napolni, preostali del pa bo potem že bolj dostopen, tudi v obliki najemnine.

Župan Aleksander Jevšek je glede morebitne naselitve azilantov pojasnil, da kot župan ni bil obveščen, da kogarkoli selijo v Mursko Soboto. Za to je izvedel iz podpisane peticije, ki so mu jo v vednost poslali stanovalci z Lendavske 17b.

mnenje. Potrdili so predlog sklepa o obračunavanju subvencije zasebnemu vrtcu. Staršem otrok, ki obiskujejo zasebni Waldorfski vrtec Pomurje in imajo stalno prebivališče v Murski Soboti, bo poslej priznana enaka olajšava kot tistim, ki obiskujejo Vrtec Murska Sobota. V točki o kadrovskih zadevah je bila za nadomestno članico komisije za statutarna in pravna vprašanja imenovana Vlasta Veren. Aleš Kornik je postal nadomestni član in predsednik komisije za nagrade in priznanja. Za predstavnico lokalne skupnosti v svetu javnega zavoda Gimnazija Murska Sobota je bila imenovana Nuša Vučkič.

Potrdili predlog proračuna za leto 2017 Mestni svetniki so v prvem branju potrdili predlog proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2017 v višini 20.936.017 evrov. Nastajati je začel že novembra lani, in to v dialogu s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi ter v sodelovanju s predstavniki javnih zavodov in javnih podjetij, različ-

Staša HORVAT: Ker že nekaj časa potekajo projekti priprave na izgradnjo vzhodne, zahodne in južne obvoznice, jo zanima, v katerih fazah je v tem trenutku posamezna obvoznica. Prosi za pripravo gradiva v pisni obliki, da bodo lahko o teh projektih obveščeni prav vsi. Odgovor svetnici: Glede južne obvoznice je župan povedal, da je bil projekt uvrščen v strategijo razvoja prometne infrastrukture Slovenije do leta 2020. Nato so bila opravljena arheološka izkopavanja na južnem delu, za ta južni del je ravnokar potekel javni razpis, za vzhodni del že izvajajo količenje in odkup parcel ter vse drugo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predviden rok izgradnje za južni del je okrog dve leti, potem pa se bo sočasno nadaljevalo z vzhodnim delom. Če leta 2014 ne bi prišlo do zapletov pri izbiri izvajalca in potem pri reševanju zapleta vse do tega, da so sredstva v višini devetih milijonov preusmerili drugam, bi se danes že lahko vozili po južni obvoznici, zdaj pa smo sredstva za izgradnjo južne obvoznice dobili s tretje lokacije. Župan je povedal, da so ravno zdaj v neposrednem stiku z Direkcijo za infrastrukturo in bodo dobili še podrobnejše informacije. Anton ŠKRABAN: Vprašal je, koliko v Krogu krajevno skupnost stane priključek za kanalizacijo in če ta priključek stane enako za vse občane ali so cene različne. Pripravljen bo pisni odgovor.

Mestni svetnik Darko Rudaš (v ospredju levo): »Letošnji predlog proračuna služi vsestranskemu razvoju občine. To je eden najboljših predlogov proračuna v mojem že petem mandatu. Zelo dobro je investicijsko naravnan in bo služil vsem občanom.«

ki so pohvalili povečanje sredstev za šport za 50 tisoč evrov. Ohranjajo se tudi štipendije za nadarjene študente, financirajo se varstvo otrok in številne nepridobitne organizacije, subvencionirana bo cena oskrbe s pitno vodo ter regresirana oskrba v domovih starejših in invalidov.

Pohvalili teritorialno razporejenost proračuna Mestni svetnik mag. Anton Štihec je predlagal, da se vsaj deset tisoč evrov nameni otrokom s posebnimi potrebami. Svetnik Boštjan Berlak je izpostavil teritorialno

Mag. Anton ŠTIHEC: Dal je pobudo glede sprejema občanov pri županu. Povedal je, da so se ponovno na njega obrnili nekateri občani, konkretno neka gospa, ki ne more priti do župana. Zato naproša župana, da začne sprejemati te občane, saj od marca dalje ne morejo priti do njega. Pozval je župana, da javno potrdi oziroma zanika govorice, ki so prišle tudi do njega, in sicer da naj bi država oziroma vlada želela v Dijaški dom Murska Sobota namestiti migrante. Upa, da župan ima to informacijo in da zadeva ne drži, zato se mu zdi prav, da o tem obvesti občanke in občane. Povedal je, da se je prejšnji mesec sprejel OPPN za širitev gramoznice. Zemljišča, ki so v občinski lasti, se že širijo, seznanjen je tudi s tem, da na teh zemljiščih že kopljejo, zato sprašuje, ali je občina ta zemljišča že prodala. Če je, potem daje pobudo, da se občanke, občane in svetnike seznani, po kakšni ceni, kdaj in komu je občina prodala zemljišča. Če jih ni prodala, ga zanima, ali je bil sprejet kak drug akt ali dokument, s katerim je občina dovolila, da družba Pomgrad tam že koplje in rine prodno zemljo ter prihaja do gramoza. Če je tak akt ali dogovor bil sklenjen, daje pobudo, da mestne svetnike seznanijo z aktom in jim izročijo kopijo akta oziroma dogovora. Torej, če se je zemljišče prodalo in če je prišlo do akta med Pomgradom in občino, je verjetno bila opravljena tudi cenitev tega zemljišča, zato daje pobudo, da se svetnike se-


MESTNI SVET / SVETNIŠKI KOTIČEK

Poudarki z 19. redne seje murskosoboškega mestnega sveta: 12. dopisna seja: pozitivno mnenje Romanu Činču in mag. Suzani Jakoša h kandidaturam za ravnatelja oziroma ravnateljico Gimnazije Murska Sobota ter negativno dr. Tadeju Bračku in Elizabeti Potočnik. Mestni svetniki so v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o proračunu za leto 2017, ki bo znašal slabih 21 milijonov evrov in bo izrazito investicijski. Svetniki so potrdili predlog sklepa o obračunavanju subvencije zasebnemu vrtcu Waldorfski vrtec Pomurje. Staršem otrok, ki obiskujejo ta zasebni vrtec, bo poslej priznana enaka olajša-

va kot tistim, ki obiskujejo Vrtec Murska Sobota. Mestni svetniki so se seznanili z informacijo o vloženi peticiji proti naselitvi azilantov v trosobno stanovanje stanovanjskega bloka na Lendavski ulici 17b v Murski Soboti. Po razpravi so sprejeli tri sklepe. Kadrovske zadeve: Vlasta Veren je nova nadomestna članica komisije za statutarna in pravna vprašanja, Aleš Kornik nadomestni član in predsednik komisije za nagrade in priznanja, Nuša Vučkič pa predstavnica lokalne skupnosti v svetu javnega zavoda Gimnazija Murska Sobota.

ga bloka na Lendavski ulici 17b v Murski Soboti. V uvodu te točke je Jevšek pojasnil, da kot župan ni bil obveščen, da kogarkoli selijo v Mursko Soboto. Za to je izvedel šele iz podpisane peticije, ki so mu jo v vednost poslali stanovalci z Lendavske 17b. Kot je pojasnil, za zdaj ni nobenih informacij, da bi prišlo do naselitve azilantov. Mestne svetnike je pred začetkom razprave pozval k strpnosti. Razlog za peticijo vidi enako kot večina mestnih svetnikov v pomanjkanju informacij oziroma v slabi informiranosti. Mestna svetnica Lea Friškič, ki že 31 let živi v Mestni četrti Ledava, meni, da ne gre za to, da stanovalci ne bi želeli sprejeti teh ljudi. Nekatere moti, kar vidijo v medijih, denimo opremljena stanovanja za azilante, medtem ko v naši regiji in mestu vlada velika brezposelnost. Od države, kot pravi, pričakujejo, da jih bo obvestila, koga bo naselila, da se na to prej lahko privadijo. Poudarila je še, da bi morali prazna in nezasedena stanovanja dati prosilcem socialnih stanovanj, ki dolgo čakajo nanje, in tako rešiti probleme naših ljudi. Mestni svetnik Goran Miloševič je opomnil, da ne moremo biti izoliran otok in da je težava v našem zapiranju. Opozoril je še, da je bilo premalo pravih informacij ter da Prekmurci in Sobočani premoremo čut za solidarnost.

Slavinec: Naj se stiske ljudi ne zlorabljajo Mag. Robert Celec (v ospredju desno): »Ljudje iz arabskega sveta so prav tako srčni kot mi. Soočajo se s podobnimi težavami. Ni jim za plazmo, kot pišejo v medijih o tem, kaj vse bodo imeli. Radi bi le preživeli. Želijo si le mirno vzgajati otroke v svoji veri.« razporejenost proračuna, s čimer se zadovoljujejo tudi potrebe krajevnih skupnosti. O investicijah je dejal, da si Murska Sobota zasluži drzen projekt, s katerim bomo uspeli. Tudi Vinarium, kot pravi, je bil deležen številnih polemik, danes pa velja za uspešno zgodbo. Mestni svetnik mag. Robert Celec je med drugim povedal, da so časi velikih priložnosti pridobivanja sredstev na investicijskih razpisih že minili. »Teh nekaj razpisov, ki nam omogočajo investicije, je zato treba zgrabiti z obema ro-

kama in pri tem ne smemo oklevati. V prihodnje jih morda ne bomo več imeli možnosti izkoristiti,« je še dodal. Mestna svetnica Nives Cajnko si želi, da bi se investicije tudi uresničile.

Pred naselitvijo azilantov boljša informiranost Mestni svetniki so se seznanili še z informacijo o vloženi peticiji proti naselitvi azilantov v trosobno stanovanje stanovanjske-

Svetnik Miran Forjanič je med drugim pojasnil, da je bila pred tremi meseci predvidena namestitev desetčlanske družine v Černelavcih, vendar je pozneje lastnik hiše pred podpisom pogodbe odstopil od te namere. Mestni svetnik dr. Mitja Slavinec je med drugim poudaril, da si bodo v stranki SMC prizadevali za pravočasne in korektne informacije, da se stiske drugih ne bi uporabljale v politikantske namene in da se bodo lahko tisti, ki pridejo k nam, socializirali v naše okolje. Kot vzor je izpostavil sodelovanje z romsko skupnostjo, ki je najboljše v Sloveniji, in to zaradi odprtosti ljudi in dobrega sodelovanja. Poudaril je tudi pomen varnosti večinskega prebivalstva.

Moja Sobota Doc. dr. Mitja Slavinec, Stranka modernega centra (SMC) Mnoge nas je pred leti pomenljiv naslov tega prispevka povezoval v prizadevanjih, da bi Soboti povrnili lepoto in pomen, ki si ga je tekom zgodovine zagotovila v tem prostoru. Do spremembe je prišlo. Ocenjujem, da je opazen napredek v splošni družbeni klimi, hkrati pa obstoji potencial tudi za nadaljnji splošni napredek. V nadaljevanju podajam nekaj misli o tem. Živimo med dvema tromejama. To izjemno geografsko lokacijo lahko izkoristimo le z učinkovitim čezmejnim sodelovanjem. Pa ne z zagotavljanjem poceni delovne sile, ampak moramo sosedom samozavestno ponuditi znanje, inovativnost in izkušnje. Da je to edina pot za razvoj in napredek, nam dokazujejo mnoga naša izvozno usmerjena podjetja. To so naši vlečni konji – če jih že ne moremo podpreti, jih vsaj ovirajmo ne, da bodo lahko za seboj potegnili veliko vozov. Lahko se pohvalimo z marsičim, česar nima nobena druga regija. Naši mladi tehniki in raziskovalci so

najbolje organizirani in uspešni v Sloveniji, izmed vseh občin najbolje skrbimo za študente in smo edina regija z organizirano povezanimi doktorji znanosti. To je setev, ki obeta rekordno žetev. Če ji dodamo še sistematično podporo, si lahko obetamo tudi razvojni preboj. Velika konkurenčna prednost sta najbolj neokrnjena narava in sonaravno pridelana hrana v državi. Zdi se nam samoumevno, da na lastnem vrtu pridelamo zdravo zelenjavo, zato se niti ne zavedamo, koliko so nekateri za kaj takega pripravljeni in sposobni plačati. Nekaj zgledov, ki tako hrano dobro tržijo v prestolnici, to lepo potrjuje. Soboška tržnica, specializirana za tovrstno ponudbo, bi privabila veliko kupcev iz osrednje Slovenije. Mnogi bi nakup podaljšali v oddih čez vikend, kar bi ustvarilo tudi sinergijo s turizmom. V mestu in okolici lahko ustvarimo izhodišča za izlete v naravo ali ponudbo povežemo s športno infrastrukturo, kar je čedalje bolj priljubljen del turističnega povpraševanja. Vsak ima svoj pogled in želje, kakšna naj bo njegova Sobota. Vsak naj to ne le pove, ampak po svojih močeh za to tudi kaj naredi. Občina naj te pobude poveže in primerom dobrih praks omogoči, da se razvijejo. Verjamem, da je to pot, po kateri skupaj zmoremo priti do takšne Moje Sobote, ki so jo vsi želimo in zaslužimo.

Mestni svetniki Dušan Bencik, Marjan Žekš in Aleš Kornik tekstov niso poslali. Jasmini Opec Vöröš se opravičujemo zaradi napake, ki je nastala pri zapisu njenega priimka v prejšnji številki Soboških novin. Zapisali smo zgolj njen rojstni priimek (Opec), ne pa tudi poročnega (Vöröš).

februar 2017

/

5

Vprašanje in pobude članov mestnega sveta z 18. redne seje znani s tem cenitvenim elaboratom, iz katerega izhaja, kolikšna je vrednost tega zemljišča. Pobuda se navezuje na pobudo svetnice SMC Staše Horvat, ki je govorila o obvoznicah. Tudi sam želi, da dobijo pisni odgovor o fazah posameznih postopkov izgradnje obvoznice. V tem odgovoru naj se navedejo vsi postopki v zgodovini, da se bo vedelo, kdaj je bil kak razpis izveden in zakaj potem ni bil realiziran, torej prosi za celovito informacijo. Povedal je, da se zdaj nahajamo v fazi oddaje del za južno obvoznico, v tej fazi pa smo bili že pred tremi leti. Povedal je, da naj bi se po njegovih informacijah naslednje leto inšpekcijske službe, ki imajo pisarne v občinski zgradbi, iz nje odselile. Ti prostori bodo potem prosti, zato na župana naslavlja pobudo, da bi del teh prostorov namenili svetniškim skupinam. Modra lista nima nobenega prostora, kjer bi se svetniki lahko srečevali. Županu daje v razmislek, da bi bilo lepo, če bi jim namenil del kake pisarne, lahko eno pisarno dodeli tudi več svetniškim skupinam. Odgovori svetniku: Glede srečanj z občankami in občani je župan povedal, da je imel zadnja odprta vrata za občane ravno v petek, ko je sprejel dvanajst občank in občanov, tudi občana iz Rakičana, ki se je nanj obrnil s problematiko waldorfskega vrtca in ki ga je poklical šele ta dan. Je pa res, da se nekateri nanj obračajo s prošnjami, da naj posega v sodne postopke, denimo v izvršbe zaradi neplačevanj. Kot župan v te postopke ne more posegati, o tem so občani tudi obveščeni. O namestitvi migrantov v dijaški dom je župan povedal, da je odgovor ne in da te informacije nima. Je pa to povezano s tem, da tudi zaradi tega skrbijo, da je dijaški dom poln, saj prazen lahko postane predmet razmišljanja o marsičem. O OPPN je župan povedal, da je zemljišče last mestne občine, s predhodno cenitvijo in pogajanji je bila ocenjena vrednost izkopanega proda, mestna občina pa bo na podlagi sklenjene pogodbe dobila določen znesek na račun pod pogoji, ki so določeni v pogodbi, ta pogodba je na razpolago, lastnik zemljišča je Mestna občina Murska Sobota, zemljišče pa ni bilo prodano, ker bi v tem primeru morali imeti to v programu odprodaje nepremičnin oziroma bi mestni svet moral o tem odločati. Glede obvoznice je župan povedal, da je bilo v mandatu g. Štihca veliko postorjenega za murskosoboško obvoznico. Če ne bi bilo teh načrtov, obvoznice tudi ne bi začeli delati, zato je pohvalil delo g. Štihca in ekipe mestne uprave, ki je skrbela za to področje. O uporabi pisarn inšpekcijskih služb je župan povedal, da bo sprejel pobudo, če se bodo pisarne izpraznile. Predlog se mu zdi na mestu, o najemnini pa se bodo dogovorili. Darko PETRIJAN: Sporočil je informacijo glede Dijaškega doma Murska Sobota. Po najnovejših informacijah, ki jih je dobil od ravnateljice, s 1. marcem 2017 dijaški dom prevzema Center šolskih in obšolskih dejavnosti na čelu z novim direktorjem g. Kumrom, ki je bil do zdaj direktor Šolskega centra Ptuj. Center šolskih in obšolskih dejavnosti bi potreboval nekaj čez 40 postelj, dijaški dom pa ima nekaj čez 160 kapacitet oziroma s staro zgradbo še več. Pobuda svetnice ge. OPEC VÖRÖŠ se mu zdi na mestu, zato bi bilo dobro razmisliti, kako naprej. Interes Centra šolskih in obšolskih dejavnosti je seveda tudi, da ohrani dobro razvit tržni del. Upa, da bo sprejeta pobuda z ene prejšnjih sej, da bi Center šolskih in obšolskih dejavnosti ohranil dejavnosti dijaškega doma, saj kapacitete ima in tudi po svojem aktu to dejavnost sme opravljati. Kakšen bo odnos Centra šolskih in obšolskih dejavnosti do dijaškega doma oziroma do ohranitve dejavnosti, ne ve, se pa govori, da bi se naj dijaki, ki bivajo v dijaškem domu, preselili v dijaški dom pri Biotehniški šoli Rakičan. Odgovor svetniku: Župan je dopolnil informacijo o dijaškem domu. Povedal je, da če bi Dijaški dom Murska Sobota bil centralni dijaški dom, bi potem zaprli dijaški dom v Rakičanu. Zato meni, da je kombinacija dijaškega doma v Rakičanu in vsebin v Murski Soboti tista prava, saj bi tako obdržali obe ustanovi. Upa, da bo ministrica za izobraževanje, znanost in šport že januarja z ekipo obiskala Mursko Soboto. Boštjan BERLAK: Dal je pobudo o športu. Najprej je povedal, da smo vsi zelo ponosni na uspehe slovenskih športnikov, zato tudi predlaga, da se preuči, kakšne so možnosti, da se sredstva za šport v proračunu za leto 2017 povečajo. Trenutno je za leto 2016 v proračunu za šport zagotovljenih 200.000 evrov. S tem bi športnikom, ki so dobri promotorji Slovenije in tudi Pomurja, omogočili boljše pogoje za treniranje in udejstvovanje. Odgovor svetniku: Župan je o povečanju sredstev za šport povedal, da je pred kratkim imel sestanek s športno zvezo. Potrebe po povečanih sredstvih obstajajo, zlasti zaradi uporabe dvoran za vadbe. Iskali bodo možnosti za dodatna sredstva, saj je prvi, ki podpira šport. Spremljali bodo cilj, da bo ta številka v letu 2017 večja kot 200.000 evrov. Doc dr. Mitja SLAVINEC: Predstavil je pobudo o ureditvi poti ob Ledavi v kolesarsko stezo, s katero bi povezali ta del Rakičana in se navezali na preostale vasi (Noršinci proti Moravskim Toplicam). O tem bi bilo treba razmisliti ob pripravi proračuna za leto 2017, tej zamisli je bila ob pogovorih že izražena razmeroma velika naklonjenost, saj gre za dokaj nevarno cesto, ki je hkrati še ozka, po njej pa vozijo številni avtomobili (asfaltirana cesta iz Murske Sobote, ki se nadaljuje ob ekonomski šoli proti Noršincem). Pobuda je povezana s sestavo mestnih svetov od samega začetka, zato predlaga, da se nekdanje mestne svetnice in svetnike vabi na proslave, ki jih Mestna občina Murska Sobota organizira. Verjame, da bi na ta način lahko izkazali zahvalo in spoštovanje vsem, ki so v začetnih časih sodelovali in soustvarjali nastanek mestne občine ter pozneje tudi pripomogli k temu, da smo se lahko zaradi njihovega znanja, vztrajnosti in prizadevnosti hitro razvili. Lahko bi jih tudi objavili na spletni strani Mestne občine Murska Sobota. Verjame, da bo ta pobuda uresničena hitro in brez dodatnih finančnih stroškov. Odgovori svetniku: O kolesarskih poteh je župan povedal, da so del TUS in so v delu o trajnostni mobilnosti. Povedal je, da bodo lokacije za kolesarske poti določali v naslednjih tednih, nekaj jih že imajo, omenjena je med njimi in tudi v proračunu. Noršinska cesta nujno potrebuje sanacijo. O pobudi, da bi na proslave vabili tudi nekdanje mestne svetnice in svetnike, je župan povedal, da jo pozdravlja in da bo tudi izpeljana. Na vprašanja in pobude, na katere odgovori niso bili dani, bodo pripravljeni pisni odgovori.


6

/februar 2017

MESTNI SVET / AKTUALNO

Bilo jih je premalo, mestni svet ni zasedal

Medicina napreduje, kaj pa odnos do bolnikov?

Ksenija Glažar

Ksenija Glažar

Enajst svetnikov Mestne občine Murska Sobota je za 3. februar sklicalo izredno sejo mestnega sveta s točko dnevnega reda »Obravnava namere Vlade RS glede naselitve azilantov v stanovanje večstanovanjske stavbe na Lendavski ulici 17b v Murski Soboti in morebitnih nadaljnjih namer nastanitev azilantov v Mestni občini Murska Sobota«.

Pomurska akademsko znanstvena unija je v murskosoboški knjižnici organizirala posvet in okroglo mizo o zdravju v Pomurju.

Zahtevo za sklic izredne seje je vložila svetniška skupina SDS s podpisniki. Župan Jevšek je zahtevo preučil ter se skladno z ustavo, zakonsko ureditvijo in občinskimi predpisi odločil, da izredna seja ni

V plenarnem delu programa so pomurski akademiki dr. Matej Štuhec, dr. Mitja Lainščak, dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. Erika Zelko in dr. Jerneja Farkaš-Lainščak razpravljali o razvoju medicine, napredku na področju zdravja, ključnih projektih do leta 2020 in o tem, kako pomagati pri krepitvi zdravja v Pomurju. Mestni svetnik Andrej Mešič: »V stranki SDS se ne bomo nikoli zavzemali za to, da bodo občanke in občani drugorazredni ljudje, prvorazredni pa bodo tisti, ki nam jih brez vednosti in dialoga vsiljujejo tisti, ki so jih klicali. Iz Murske Sobote jih nihče ni klical in pozival, vsaj videl jih nisem.«

potrebna. Zato so se vlagatelji odločili, da jo skličejo sami. Vendar mestni svet ni zasedal. Prisotnih je bilo le deset od 26 svetnikov, zato ni bila zagotovljena sklepčnost in veljavno odločanje ni bilo mogoče. Druga iz-

redna seja se je tako končala brez razprave. So pa na predlog župana Jevška mestni svetniki o vloženi peticiji proti naselitvi azilantov v trosobno stanovanje v Murski Soboti razpravljali na 19. redni seji.

Pokazati je treba predrznost Ksenija Glažar Društvo prijateljev agrarne ekonomike je v sodelovanju z mariborsko fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede ter RIS Dvorec Rakičan organiziralo letos že peto okroglo mizo o aktualnih temah v kmetijstvu.

Roblek s kmetijskega ministrstva je napovedal letošnje javne razpise. Kot je pojasnil, je v aktualnem programskem obdobju za naložbe, povezane s kmetijstvom, zagotovljenih manj sredstev in tudi stopnja sofinanciranja je nižja.

Ne pozabite na čas za družino Manuela Ozmec in Petra Štuhec, diplomantki managementa v agroživilstvu in razvoja podeže-

na kmetijah. Na kmetiji Ozmečevih so s sredstvi različnih razpisov uredili apartmaje in lastno klavnico ter posodobili strojni park. Kmetija družine Štuhec je posodobila stroje in opremo. Štuhečeva je kot mlada prevzemnica dejavnost prevzela leta 2014. V prihodnje načrtujejo preselitev na obrobje vasi, kjer bodo postavili večji hlev za živino ter uredili prosto rejo in robotsko molžo. »Kmetija se mora razvijati, ne sme zastati v razvoju, delo se mora

Napake pri zdravljenju z zdravili Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik PAZU dr. Mitja Slavinec, ki je med drugim poudaril, da veliko pomurskih akademikov deluje ravno na področju zdravstva in raziskovalne dejavnosti. Zato so se odločili tudi za predstavitev raziskav in projektov, ki jih načrtujejo. Najprej je klinični

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, pred nedavnim izvoljena za novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, ki pravi, da je zelo pomemben pristop zdravnika k bolniku. Ravno temu odnosu in spoštovanju dostojanstva se posveča premalo pozornosti.

Obiskovalci so med drugim lahko slišali, da so družinski zdravniki pri nas zelo obremenjeni. Za bolnika imajo v povprečju na voljo le sedem minut, njihovi evropski kolegi pa pol ure.

farmacevt dr. Matej Štuhec opozoril na pogosto spregledano temo napak pri zdravljenju z zdravili. Te lahko povzročijo poslabšanje bolezni, pogostejše hospitalizacije in v skrajnih primerih celo smrt. K napakam zdravnikov, medicinskega osebja in farmacevtov spada tudi napačna uporaba zdravil. V Evropi so pri kar sedmih odstotkih bolnikov ugotovili vsaj eno napako pri zdravljenju z zdravili. Kot pozitivno se je izkazalo vključevanje kliničnega farmacevta neposredno v zdravljenje z zdravili. Dr. Mitja Lainščak se je spraševal, ali v medicinski praksi uporabljajo dovolj kakovostne rezultate kliničnih raziskav. Poudaril je preventivo, da do bolezni sploh ne pride ali je vsaj ne zapleta. Kot kardiolog je predstavil področje kardiologije v Pomurju. Dr. Jerneja Farkaš-Lainščak je nato spregovorila o epidemiologiji srčnega popuščanja. Manuela Ozmec: »Razpisi v prvi vrsti zahtevajo veliko mero discipline, vsaj pri izpolnjevanju dokumentacije. Starši so bili na kmetiji zaposleni že prej, zato je bilo treba ob odločanju za prijavo na razpis pokazati tudi nekaj predrznosti.«

Tokrat so se posvetili javnim razpisom programa razvoja podeželja v obdobju 2014–2020. Damjan Jerič iz murskosoboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda je opozoril, na kaj morajo biti prijavitelji pri prijavi na javne razpise pozorni. Kot pravi, sta pomembna smiselna ideja in dobro načrtovanje naložb, lotiti pa se morajo res tistih del, za katera so prejeli denar, saj je nadzor zelo strog. Rok

Pomembna sta smiselna ideja in dobro načrtovanje naložb, lotiti pa se je treba tistih del, za katera so kmetje prejeli denar, saj je nadzor zelo strog. Rok Roblek s kmetijskega ministrstva je v razpravi napovedal letošnje javne razpise. Kot je pojasnil, je v aktualnem programskem obdobju za naložbe, povezane s kmetijstvom, zagotovljenih manj sredstev in tudi stopnja sofinanciranja je nižja. lja na dislocirani enoti fakultete v Rakičanu, sta predstavili izkušnje z razpisi in izvajanjem investicij

olajšati, proizvodnja optimizirati, vmes pa je pomembno najti čas še za družino,« pravi Štuhečeva.

Prevelika preobremenjenost družinskih zdravnikov Dr. Erika Zelko je izpostavila težavo preobremenjenosti družinskih zdravnikov. Ti imajo pri nas za bolnika v povprečju na voljo le sedem minut, kar je veliko premalo. Njihovi evropski kolegi imajo za bolnika na voljo pol ure časa. Dodatno težavo predstavlja uvedba elektronskih napotnic, kar terja še dodaten čas. Opozorila je še na težave prekrivanja delovišč, saj zdravnik ne more biti na več deloviščih hkrati. V razpravo se je po videoprenosu vključila dr. Zdenka Čebašek-Travnik, pred nedavnim izvoljena za novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije. Opozorila je na prav tako pogosto spregledano temo dostojanstva v medicini, tako z vidika razumevanja zdravnikov kot tudi bolnikov. Kot pravi, je zelo pomemben pristop zdravnika k bolniku. Ravno temu odnosu in spoštovanju dostojanstva se posveča premalo pozornosti.


AKTUALNO

februar 2017

7

/

Namesto računalnika izbrali svež zrak in zabavo z družino Ksenija Glažar Mestna občina Murska Sobota je letošnjo zimo v sodelovanju z javnim podjetjem Komunala najmlajše občane razveselila s kar dvema umetno zasneženima sankališčema.

Družina Sukič iz Münchna, na obisku v rodnih Černelavcih:

Odzivi otrok in tudi staršev so bili zelo pozitivni.

Maj Dervarič iz Černelavcev: »Danes smo na sankališču v Černelavcih prvič in nam je všeč. Ko smo bili še mlajši, smo se prav tako hodili sankat na černelavski breg. Še se bomo sankali tukaj, tudi med zimskimi počitnicami, če bomo doma in bo sankališče še vzdržalo.«

Simona Mate iz Murske Sobote: »Ideja mi je všeč, zlasti za otroke je sankališče dobra popestritev zimskih dni. Ko bomo imeli čas, bomo še prišli.«

Najprej so poskusno zasnežili sankališče ob južnem delu murskosoboškega gradu. Ker je bil odziv odličen, so zasnežili še černelavski naravni breg ter tudi tam omogočili otrokom veselje in sprostitev na snegu. Številni mimoidoči so v času ustvarjanja sankališča pokukali tja, da bi se prepričali, kako snežni top deluje.

»Smo na krajšem obisku v Černelavcih in smo se prišli sankat. Živimo v bližini Münchna v Nemčiji, kjer imamo v parku v naši soseski podobno sankališče, le malo manjše. Če bi živeli tukaj, bi sem prav gotovo prišli vsak dan. Zamisel se nam zdi odlična, saj smo tudi pozimi radi zunaj in na zraku. Kot otroci smo se sankali prav tukaj.«

Kolegice iskale zaposlitvene priložnosti Aleksandra Grah Na zaposlitvenem dogodku »Ženske za ženske« so v Hiši Sadeži družbe razpravljali o zaposlitvenih izzivih, s katerimi se ob prehodu na trg dela srečujejo mlade ženske.

iskati službo, in tistim, ki iščejo nove zaposlitvene priložnosti. Dogodek so pripravile murskosoboške Kolegice, ki sodelujejo pri istoimenskem projektu Zavoda Nefiks. Kot je povedala vodja projekta Mirjana Puhan, je glavni namen projekta mladim ženskam – iskalkam prve zaposlitve ali še študentkam, omogočiti zgodnji vstop v delov-

no okolje, poleg tega pa jim ponuditi možnost enoletnega mentorskega sodelovanja in v tem okviru sodelovanja z uspešnimi zaposlenimi ženskami z ustreznih poklicnih področij in ženskami, ki šele vstopajo na trg dela. Skupina trenutno šteje 27 članic, število pa se bo po besedah Puhanove še povečalo, saj so že dosegli glavni

cilj – povezali so namreč ženske, ki bodo skupaj še močnejše.

Privabiti nove ideje Na srečanju so predavanja s praktičnimi informacijami pripravili mag. Nataša Lorber, predstavnici Kolegic Mirjana Puhan in Danica Šubernik ter direktor Zaposlitvenega kotička v Murski So-

Dogodek je bil namenjen iskalkam (prve) zaposlitve, ženskam, ki so se naveličale same neuspešno

pravi, da ta pot sicer ni preprosta, vendar ponuja nove izzive in vedno nova iskanja. Vključenost v projekt ocenjuje pozitivno in poudarja: »Bile so mi v izjemno pomoč, saj sem znova pogledala vase ter se vrnila k svoji prvi ljubezni – risanju, slikanju, oblikovanju in ilustraciji.«

Mirjana Puhan, vodja skupine Kolegice: »Gre za znanja in informacije, ki jih nekatere že imajo, a nimajo dovolj poguma, da bi se same lotile česa prodornega ter naredile korak naprej na kariernem področju ali pri osebnostni rasti. Zato jim nudimo koristno podporo.«

Danica Šubernik, ki stopa na pot podjetništva,

Udeleženke so se med drugim posvetile dobrim praksam na poti od zastavljenega cilja do postavljanja strategije nastopa na trgu.

boti Janez Tivadar. Z minulim dogodkom so želeli ženskam povrniti motivacijo in iz njih privabiti nove ideje. Spoznale so še računovodske in finančne vidike ustanavljanja poslovnega subjekta ter priložnost, da je lahko tudi hobi eden izmed virov dohodka. Posvetile so se dobrim praksam na poti od zastavljenega cilja do postavljanja strategije nastopa na trgu ter izvedele veliko novega o zaposlitvenih pri­ ložnostih v sosednji Avstriji.


8

/februar 2017

AKTUALNO

60 let Bujte repe s Kreslinom Uredništvo

Foto: Aleš Cipot

Anita Gaber

Največja prekmurska kulturno-zabavna prireditev, ki jo prireja Klub prekmurskih študentov, bo 8. marca v Festivalni dvorani v Ljubljani. Letos že 60. leto. Bujta repa že dolga leta navdušuje s kulturnim in kulinaričnim pridihom Prekmurja v Ljubljani ter zvesto ohranja to tradicijo. Gre za tradicionalni projekt Kluba prekmurskih študentov, na prireditvi pa se zberejo in družijo prekmurski in drugi študenti, gospodarstveniki, politiki in drugi gostje iz slovenskega in pomurskega javnega življenja. Klub prekmurskih študentov je eden najstarejših študentskih klubov v Sloveniji, spada tudi med najaktivnejše. Poleg mnogoterih projektov, ki segajo na različna področja (sociala, kultura, izobraževanje, zdravstvo, zabava, šport), je njihov najodmevnejši projekt Bujta repa, ki bo letos praznoval že 60. obletnico.

Začeli bodo Ethnotrip, zaključil bo Kreslin Vsaka Bujta repa se tradicionalno začne s svečano večerjo z repo, ki je zaščitni znak prireditve, in prekmursko gibanico. Letošnja večerja se bo začela ob 19. uri. Udeležence bo med razvajanjem brbončic s

Pomagali otrokom v stiski V zadnjem obdobju so se zaposleni ter zlasti otroci in mladostniki iz Dnevnega centra Kekec v Murski Soboti razveselili treh donacij v skupni vrednosti nekaj manj kot 8500 evrov.

Vstopnice za letošnjo Bujto repo bodo na voljo od 20. februarja. Informacije o prodajnih mestih najdete na spletni strani www.bujtarepa.si.

svojimi melodijami razvajala glasbena skupina Ethnotrip, katere člani se navdušujejo nad ljudskim izročilom ter skladbe za repertoar črpajo iz različnih slovenskih in tujih pesmi. Drugi del prireditve je namenjen zlasti druženju ob glasbi popularnih glasbenih skupin. V koncertnem delu bo prva nastopila skupina Veški dečki, ki s svojo energijo navdušuje po vsej Sloveniji. Za ohranjanje glasbenega vzdušja bo nato poskrbela skupina Rok'n'band, ki poslušalce s prepoznavnimi melodijami razveseljuje že vse od leta 1995, navdih pa črpa iz glasbe petdesetih let. Dogajanje 60. Bujte repe bo zaokrožila ikona prekmurske glasbe, pevec Vlado Kreslin skupaj z Malimi bogovi.

Začelo se je v Rožni dolini Prireditev, ki ima za sabo pestro zgodovino, je še danes zelo priljubljena točka druženja, saj se je vsako leto udeleži okrog 1300 udeležencev. Začetki Bujte repe segajo v leto 1957, ko se je v študentskem naselju v Rožni dolini dogodka udeležilo okrog 80 študentov, organizatorji pa so repo skuhali kar sami. Bujta repa tako, poleg druženja Prekmurcev v Ljubljani, promovira prekmursko kulinariko in kulturo ter želi občinstvu prikazati čare, ki jih premore pokrajina ob Muri. Organizatorji vsako leto poskrbijo tudi za prevoz iz Murske Sobote in Maribora na prireditev in nazaj.

Sto dalmatincev za sto let šole

Družba Pomgrad je ob letnem srečanju s svojimi poslovnimi partnerji Kriznemu centru za mlade prispevala bon v vrednosti 5000 evrov.

Televizija TV IDEA, ki letos obeležuje 25 let delovanja, je v dvorani Gledališča Park pripravila dobrodelni večer humorja s Tadejem Tošem, na katerem so zbrali 1642,53 evra.

1850 evrov so centru podarili predstavniki Plesne šole Zeko, ki so sredstva zbirali s srečelovom na osmi dobrodelni zimski produkciji. Televizija TV IDEA, ki letos obeležuje 25 let delovanja, je v dvorani Gledališča Park pripravila dobrodelni večer humorja s Tadejem Tošem, na katerem so zbrali 1642,53 evra. Prav tako je svoj delež prispevala družba Pomgrad, ki je ob letnem srečanju s svojimi poslovnimi partnerji Kriznemu centru za mlade prispevala bon v vrednosti 5000 evrov. Donacija bo namenjena pripravi 1100 toplih obrokov, ki bodo dnevno dostavljeni v Krizni center za mlade, s čimer bo omogočeno celoletno zagotavljanje tople prehrane za otroke v centru.

V predstavi »100 dalmatincev za naših 100 let« je sodelovalo okrog 250 učencev z učitelji in sodelavci šole.

Ksenija Glažar Osnovna šola II Murska Sobota v šolskem letu 2016/17 praznuje sto let starega dela šole na Cankarjevi ulici. Obletnico bodo obeležili z nizom dogodkov. Zadnjo soboto v januarju so pripravili dan odprtih vrat in uprizorili predstavo z naslovom »100 dalmatincev za naših 100 let«. »Načrti za gradnjo šole so nasta-

li že pred prvo svetovno vojno, namenu pa je bila predana v šolskem letu 1916/17. Zato v šolskem letu 2016/17 obeležujemo stoletnico šole,« pravi ravnateljica Suzana Fartelj. Zadnjo soboto v januarju so se v okviru dneva odprtih vrat predstavili širši javnosti. Izvedli so tudi predstavo »100 dalmatincev za naših 100 let«, v kateri je sodelovalo okrog 250 učencev. Idejna vodja predstave je športna pedagoginja Vida Bukvič, ki so ji pri izvedbi seveda pomagali vsi učitelji in sodelavci šole. »Predstavo smo dan prej uprizorili tudi za učence nižjih razredov osnovnih šol v mestni občini,« dodaja Fartljeva.

Učitelji šole bodo v sodelovanju z upokojenimi učitelji ali starejšimi meščani, ki so nekoč obiskovali šolo, izvedli razne dejavnosti. K pripovedovanju zgodb o tem, kako je pouk potekal nekoč in kakšni so bili v starih časih učitelji, ter še čem vabijo tudi dedke in babice današnjih učencev. Februarja bo izšel zbornik o zgodovini šole. Raziskovalna pot jih je vodila do Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Pokrajinskega muzeja Maribor in celo pokrajinskega arhiva v kraju Szombathely na Madžarskem. Obletnico bodo zaključili konec maja s slavnostno akademijo.

Otroci v Bakovcih sprostili adrenalin Krajevna skupnost Bakovci je v tamkajšnjem vaškem domu pripravila zabavo za otroke na velikih napihljivih igralih. »Smejalka«, kot so jo poimenovali, je otrokom nudila obilo sprostitve, za odlično vzdušje pa je skrbel še šaljivi klovn. Dogodek, ki ga je obiskalo približno sto otrok, je upravičil svoje ime, saj so se otroci izjemno zabavali, se neprestano smejali in preživeli lep dan v družbi sovrstnikov. Naslednji dogodek v Krajevni skupnosti Bakovci organizirajo 5. marca ob 17. uri, ko bodo obeležili dan žena. Pripravljajo večer dalmatinske glasbe, na katerem bosta nastopila Klapa More iz Šibenika in Tamburaški orkester Ivan Kaučič iz Ljutomera. / Foto: Vinko Lukač


AKTUALNO

februar 2017

9

/

Uspešne prijave, zdaj je potrebno temeljito zavihati rokave Natalija Kreft Kolesarjenje ob železni zavesi, doživljajska točka ob brodu na Muri, informacijske table ob avtocesti, večja turistična prepoznavnost regije – le nekaj ciljev, ki jih želi občina doseči z izvajanjem mednarodnih projektov.

Z istimi partnerji bo zavod izvajal projekt Guide2Visit za dvig prepoznavnosti slovensko-madžarskega obmejnega območja kot skupne turistične destinacije. Cilj projekta je vzpostavitev učinkovitega koncepta usmerjanja obiskovalcev z informacijskimi in doživljajskimi karticami ter mobilno aplikacijo, enotnim sistemom označevanja ter prostovoljnim turističnim vodenjem. V projekt bo vključena turistična ponudba obmejnega območja na obeh straneh meje v obliki skupne turistične ponudbe in turističnih paketov, prav tako načrtujejo številne promocijsko-komunikacijske aktivnosti in izobraževanja. ZKTŠ Murska Sobota je v projektu zadolžen za izvedbo ankete za oceno navad obiskoval-

Predviden nakup dodatnih 40 koles

»Kolesarska mreža bo opremljena z novimi smernimi oznakami in informacijskimi tablami ter z informacijami o elementih turistične ponudbe v okolici.«

»Načrtujemo pripravo in tisk dvajsetih različnih informacijskih kartic v 5000 izvodih in izvedbo dvajsetih stojal ter oblikovanje in postavitev dveh promocijskih panojev 'Murska Sobota/Pomurje' ob avtocesti ter več manjših tabel, ki bodo usmerjale proti lokalnim turističnim atrakcijam. Prav tako bomo sodelovali pri pripravi promocijskih gradiv, organizirali študijske obiske, se z namenom promocije udeleževali drugih dogodkov ter v okviru projekta skrbeli za informiranje in obveščanje javnosti.« Vrednost projekta: 2.018.740 EUR, proračun ZKTŠ M. Sobota: 188.100 EUR. Projekta bosta trajala tri leta, z investicijskim delom bodo začeli prihodnje leto, saj je treba pred tem zagoFoto: arhiv projekta Right Proffesion

Mag. Brigita Perhavec:

»Načrtuje se oprema kolesarskega centra, v okviru katerega bomo nabavili kolesarske čelade, ključavnice, torbe in nosilce za torbe, otroške sedeže, žepno orodje, sprednje in zadnje lučke, prenosne tlačilke, stojala za popravilo koles, visokotlačni čistilnik, orodje za popravilo koles in informacijski pult. Na dveh lokacijah bomo zagotovili možnost izposoje koles, saj je predviden nakup dodatnih 40 koles. Kolesarska mreža bo opremljena z novimi smernimi oznakami in informacijskimi tablami ter z informacijami o elementih turistične ponudbe v okolici,« po-

Promocija bo intenzivna

Foto: Jasmina Muhič

Mestna občina Murska Sobota (MO MS) je uspešno pridobila sredstva iz naslova razpisnih programov Interreg V-A Slovenija Madžarska. Kot vodilni partner čezmejnega projekta Go In Nature bodo obiskovalcem približali naravo in naravne vre-

Za večjo turistično prepoznavnost

jalom za kolesa, petimi kolesi za izposojo (tri klasična in dve e-kolesi) in informacijskimi tablami.

Na območju mestne občine bosta v okviru projekta Kolesarjenje ob železni zavesi postavljeni dve novi kolesarski počivališči s standardnimi rešitvami, ki so bile že uporabljene.

Predhodni projekt Right Profession je prispeval k povečanemu vpisu osnovnošolcev na poklicne šole v regiji.

toviti še vsebinske in pravne podlage. »Prav tako se morata projekta šele formalno začeti,« še doda Perhavčeva.

Foto: Aleksandra Grah

dnote v zaščitenih območjih narave skozi zelene trajnostne oblike turizma, ki ponujajo edinstveno doživetje narave. Občina bo v okviru projekta urejala območje ob reki Muri, večinoma v širši okolici kroškega broda, kjer bo uredila doživljajsko točko v obliki naravi prijazne infrastrukture. Vrednost projekta: 1,1 milijona EUR, proračun MO MS: 400.000 EUR.

Pravi poklic za razvoj regije

Kolesarjenje ob železni zavesi Občina je projekt uspešno pridobila skupaj z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota (ZKTŠ Murska Sobota), ki bo skupaj s parterji iz Madžarske izvajal projekt IronCurtainCycling (Kolesarjenje ob železni zavesi). Namen je razviti kolesarski turizem v slovensko-madžarskem obmejnem območju in izoblikovati čezmejno kolesarsko turistično destinacijo ob mednarodni kolesarski poti železne zavese EuroVelo 13. Izgrajene in označene bodo nove kolesarske povezave, vzpostavljeni bodo kolesarski centri in e-polnilne postaje ter nastanitve, počivališča in muzej železne zavese, pripravljeni bosta skupna kolesarska karta in mobilna aplikacija, poskrbeli bodo za tematske poti in oblikovali turistične pakete. Velikega pomena bosta umestitev v transnacionalni sistem EuroVelo in izoblikovanje močne znamke »Železna

Aleš Škalič:

Občina bo urejala območje ob reki Muri, večinoma v širši okolici kroškega broda, kjer bo uredila doživljajsko točko v obliki naravi prijazne infrastrukture.

zavesa«. Na območju mestne občine bosta v okviru projekta postavljeni dve novi kolesarski počivališči s standardnimi rešitvami, ki so bile že uporabljene. To vključuje gradnjo manjšega paviljona in postavitev vrtnega pohištva z mizami, klopmi, koši za smeti, stojali za kolesa in informacijskimi tablami. Prav tako bodo postavljene tri nove postaje za izposojo koles (t. i. Soboški biciklin) s standardno kovinsko konstrukcijo, sto-

jasni Brigita Perhavec, direktorica ZKTŠ Murska Sobota. Ob tem bo zavod zadolžen za izdelavo paketov produktov, izvedbo lokalnih in čezmejnih delavnic, organizacijo študijskih poti, izvedbo spletne kampanje ter pripravo publikacije s predstavitvijo kolesarjem prijazne ponudbe in kolesarsko-turističnega zemljevida. Vrednost projekta: 2.293.423 EUR, proračun ZKTŠ Murska Sobota: 257.850 EUR.

»Projekt Right Profession II prispeva k boljši uravnavi kadrovskih potreb v čezmejni regiji in s tem k povečanju možnosti za investicije, ki so pogoj za nastanek novih delovnih mest ter za življenje in delo v skupni regiji.«

cev, izdelavo koncepta usmerjanja obiskovalcev, poenotenje pri uvedbi sistemov popustov, izdelavo čezmejnega programskega paketa, izvedbo treh strokovnih delavnic z namenom mreženja ponudnikov storitev in preostalih deležnikov s področja turizma ter izvedbo 40-urnega izobraževanja za turistične vodiče in izobraževanj za turistične ponudnike.

Četrti uspešno prijavljen projekt je nadaljevanje projekta Right Profession. Izvajal ga bo Razvojni center Murska Sobota (RC MS) skupaj s partnerji iz Slovenije (vodilni partner je Pomurska gospodarska zbornica) in Madžarske. »Predhodni projekt je prispeval k povečanemu vpisu osnovnošolcev na poklicne šole v regiji, s čimer smo prispevali k izboljšanju sorazmerja med potrebami in ponudbo na trgu dela v regiji,« pojasni projektni koordinator Aleš Škalič in doda, da imajo tudi s projektom Right Profession II (Pravi poklic za razvoj regije) podobne cilje. Želijo zmanjšati kadrovska nesorazmerja, izboljšati ponudbo poklicev in povpraševanje na trgu dela ter povečati možnosti za zaposlitev. Vrednost projekta: 400.000 EUR, proračun RC MS: 40.000 EUR. Predvideni so izmenjava izkušenj, ogledi dobrih praks, strokovne konference in okrogle mize, ki bodo vzpostavili dobre temelje za čezmejni dialog in dodano vrednost pri reševanju skupnih izzivov. Splošni cilj programa pravi, da naj območje postane privlačno območje za življenje, delo, naložbe ter za podjetništvo z boljšim izkoriščanjem obstoječih naravnih in kulturnih vrednot v turizmu.


10

/februar 2017

AKTUALNO

»S prostovoljstvom si bogatimo dušo« Ksenija Glažar

dovolj le druženje in pogovor. Zlasti je treba prisluhniti ljudem,« pravi dijak Alen Lončar.

Tudi letos je župan Aleksander Jevšek najzaslužnejšim s področja prostovoljstva podelil posebna priznanja. Mestna občina Murska Sobota se lahko pohvali z nazivom Prostovoljstvu prijazno mesto. Slovenska filantropija in Slovenska mreža prostovoljskih organizacij s tem nazivom izpostavljata občine, ki prepoznavajo pomen prostovoljskega dela občanov, cenijo njihovo delo, podpirajo prostovoljske organizacije in razvoju prostovoljstva

Cvetka Vereš: »Največ mi pomeni občutek, da za nekoga narediš nekaj dobrega.«

Naj prostovoljni dogodek – dobrodelna akcija »Pomagajmo Luni Sofiji« V kategoriji za naj prostovoljni dogodek je komisija izbrala dobrodelno akcijo »Pomagajmo Luni Sofiji«, ki je v pomoči sokrajanki združila prebivalce Kroga. Krajevna skupnost Krog in ŠKTD Kroške tikvi sta lani septembra organizirala dobrodelno akcijo z zbiranjem finančnih sredstev za nujno samoplačniško operacijo osemletne Lune Sofije Wernig. Akciji se je pridružila večina društev v Krogu. »Prosto-

»Če vidimo, da smo nekomu pomagali, se tudi sami bolje počutimo.«

Jerneja Pirnat: »Z nekaj dobre volje in energije lahko veliko postorimo še ob rednih obveznostih ter tako polepšamo dan, uro ali le trenutek nekomu drugemu.«

Taborniki so mladinska vzgojna organizacija, ki z zanimivimi in pestrimi dejavnostmi prispeva k vzgoji mladih.

namenjajo del občinskih sredstev. Izkušnje s prostovoljstvom skozi delovanje EHO Podpornica, naj prostovoljne organizacije pred dvema letoma, je z zbranimi delil Leon Novak, duhovnik murskosoboške evangeličanske cerkvene občine. V kulturnem programu so nastopili nekdanji učenci Glasbene šole Beltinci s komorno tolkalno zasedbo Beat Chasers.

Naj prostovoljka postala Cvetka Vereš Po oceni posebne komisije je naj prostovoljka v letu 2016 v Mestni občini Murska Sobota postala Cvetka Vereš, predsednica, idejna vodja in motivatorka dobrodelnega društva Pomagajmo odprtih src ter Večetničnega kulturnega, izobraževalnega, turističnega in športnega društva. Društvi pomagata socialno ogroženim družinam in posameznikom. Dejavna je tudi na področju kulture, turizma, izobraževanja in športa. Tako organizira pravljične in bralne urice, likovne delavnice ter počitniške tabore. »S prostovoljstvom se ukvarjam že vse od osnovnošolskih dni. Že v prvem razredu sem bila gasilka. Največ mi pomeni občutek, da za nekoga narediš nekaj dobrega. Ko opaziš ganjen pogled posameznika ali nasmeh na otroškem obrazu, je to nekaj neprecenljivega, saj ti da energijo, moč in pogum za nove naloge,« pravi naj prostovoljka, ki jo podrobneje predstavljamo v nadaljevanju Soboških novin.

Naj prostovoljno društvo – taborniki rodu Veseli veter Priznanje za naj prostovoljno društvo je prejel taborniški rod

Prejemniki priznanj za naj prostovoljce v Mestni občini Murska Sobota za leto 2016. Podrobneje jih bomo predstavili v naslednjih številkah Soboških novin.

Veseli veter. Taborniki so mladinska vzgojna organizacija, ki z zanimivimi in pestrimi dejavnostmi prispeva k vzgoji mladih. Ob tednu otroka pomagajo pri organizaciji kostanjevega piknika, s taborniškimi igrami, lovom za zakladom in peko palačink sodelujejo na družinskem pikniku. Lani so sodelovali pri organizaciji delavnic za otroke in mlade družine, ki so jih poimenovali »Igrivi park« in so potekale v okviru Soboških dnevov. Vključujejo se v tudi dejavnosti za oživitev mesta. »Taborništvo v celoti temelji na prostovoljnem delu, zato letno opravimo veliko prostovoljnih ur. Poleg 35 aktivnih članov imamo

tudi starejše podporne člane, ki nam pomagajo z nasveti. Delo je zelo raznoliko,« pravi starešina rodu Luka Praček.

Naj prostovoljna organizacija – Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Naj prostovoljna organizacija so postali dijaki, dijakinje in kolektiv Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, ki čez vse leto izvajajo številne prostovoljne dejavnosti. Kot prostovoljci obiskujejo stanovalce v domovih starejših, spremljajo in obiskujejo bolnike v mursko-

soboški bolnišnici, sodelujejo na božičnih in velikonočnih delavnicah, na raznih dogodkih merijo krvni tlak in krvni sladkor, delijo preventivne zdravstvene letake ter osveščajo o preventivi in zgodnjem odkrivanju različnih bolezni. Sodelujejo tudi z Društvom paraplegikov Prekmurja in Prlekije ter s Prekmurskim osteološkim društvom Murska Sobota. Že vrsto let zbirajo hrano za socialno najšibkejše. »S prostovoljstvom si bogatimo dušo. Poskušamo pomagati čim več ljudem, ki pomoč potrebujejo. Če vidimo, da smo nekomu pomagali, se tudi sami bolje počutimo. Za to ne potrebujemo denarja, največkrat sta

voljstvo so drobna dobra dejanja, za katera velikokrat ni potrebno veliko, še najmanj finančnih sredstev. Z nekaj dobre volje in energije lahko veliko postorimo še ob rednih obveznostih ter tako polepšamo dan, uro ali le trenutek nekomu drugemu – tako kot smo mi sokrajanki Luni Sofiji omogočili boljše in daljše življenje. Vsi člani društva se trudimo, da organiziramo čim več dogodkov, društva si pomagamo med sabo in sodelujemo s krajevno skupnostjo. Precej časa žrtvujemo za prostovoljstvo, vendar na koncu čas sploh ni pomemben. Šteje le, da nekoga razveselimo z malenkostjo,« pravi Jerneja Pirnat, predsednica ŠKTD Kroške tikvi.


AKTUALNO / PROFIL

februar 2017

11

/

Med najpomembnejšimi vrednotami sta poštenost in iskrenost Aleksandra Grah

bili kar deset prošenj za pomoč, od tega jih je v samo treh dneh kar sedem prišlo iz Pomurja.

Bakovčanka Cvetka Vereš s svojim čutom za soljudi nesebično pomaga številnim družinam in posameznikom, ki živijo na pragu revščine. Letošnja naj prostovoljka v občini si prizadeva, da bi za prostovoljstvo, kjer se plačilo nikoli ne meri v denarju, ampak v toplem stisku dlani in iskrenem nasmehu, navdušila tudi mlade rodove.

Katere skupine spadajo med najbolj ogrožene? Med najbolj ogroženimi so samohranilke, mlade družine in starejši, upokojenci, ki živijo sami v mestu. Problem so tudi večje družine, kjer je zaposlen samo en partner. V naši pokrajini spadajo med ogrožene tudi Romi. Prostovoljce bi naj odlikovale posebne osebnostne lastnosti in vrednote, povezane z altruističnim delovanjem. Katere se vam zdijo najpomembnejše oziroma kaj »ustvari« dobrega prostovoljca?

Pred kratkim ste prejeli priznanje za naj prostovoljko občine, v letu 2015 vam je priznanje za najzaslužnejše prostovoljce podelil predsednik države. Koliko vam pomenijo tovrstna priznanja? Vsako priznanje je nagrada za trud, ki ga vložiš v prostovoljno delo. Je dokaz, da to, kar delaš, delaš prav in da to vidijo tudi drugi. Navsezadnje je potrditev dela in hkrati tudi izziv, da delaš še naprej. Prav gotovo so za vsako priznanje zaslužni tudi vsi člani društva in preostali podporniki, saj brez njih ne bi uspeli opraviti vseh akcij in dogodkov. Se na vas obrača veliko ljudi, ki rabijo pomoč? Vsak teden prejmemo vsaj tri prošnje. Vedno več je ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne le v materialnem smislu. Pomoč potrebujejo otroci pri učenju in starejši pri vsakdanjih opravilih.

»Vsak teden prejmemo vsaj tri prošnje. Vedno več je ljudi, ki potrebujejo pomoč, ne le v materialnem smislu.«

Povejte kaj o društvu, kdo so člani, ki nesebično pomagajo? Društvu šteje okoli 40 članov. Društvo smo ustanovile zdaj že nekdanje sodelavke iz Ljubljane. Člani opravljajo različne poklice, pridružujejo se nam tudi mladi in osnovnošolci ter so iz celotne Slovenije. Doslej ste pomagali že več kot 400 družinam. Za kakšno pomoč gre? Družinam pomagamo z materialnimi stvarmi, kot so hrana, oblačila, oprema in obutev. Prav tako

otrokom priskrbimo šolske potrebščine in darila ob decembrskih praznikih. Nudimo še brezplačne inštrukcije, obiskujemo starejše v domovih, pomagamo pri izpolnjevanju obrazcev in nudimo pomoč na domu.

delali čisto zastonj ter brez nagrad in zaposlovanj, na žalost vse manj. Ravno to pa je bistvo in čar prostovoljstva.

Ali menite, da je prostovoljstva v današnjem času več ali manj? V katero smer gre njegov razvoj?

Vsakega prosilca pomoči osebno preverimo, kar pomeni, da ga obiščemo na domu, se z njim pogovorimo in tako ugotovimo, kakšno obliko pomoči potrebuje. Trenutno smo zbirali stvari za mamico s tremi otroki. Ob tej akciji smo do-

Če pogledam nazaj, v čas, ko sem postala prostovoljka, in ga primerjam z današnjim, lahko rečem, da je pravega prostovoljstva, ko smo

Rekli ste, da gre pomoč zmeraj v prave roke. Kakšen je položaj v našem prostoru?

Vsekakor so to odprtost, pripravljenost za samožrtvovanje, pomoč sočloveku, sočutje, čustvena stabilnost, prijaznost. Med najpomembnejšimi vrednotami sta gotovo poštenost in iskrenost. Na žalost danes živimo v času, ko se teh vrednot ne spoštuje, kar se odraža tudi na področju prostovoljstva, ki se velikokrat izrablja. Ali delujete tudi zunaj meja domovine? Delujemo tudi v Bosni, kjer otrokom pomagamo z oblačili in šolskimi potrebščinami. Lahko rečem, da stiska otrok pri nas in v Bosni ni primerljiva. V Bosni vladata veliko večja revščina in pomanjkanje. Naša večja akcija, ki jo izvedemo vsako leto decembra, je obdarovanje otrok. Po osnovnih šolah v Sloveniji zbiramo plišaste igrače, s katerimi obdarimo tamkajšnje otroke. V lanskem letu smo obdarili 1500 otrok, ki so bili igrač zelo veseli.

S petjem navdušila tudi predsednika vlade Ksenija Glažar

je veliko presenečenje prišla vse do polfinala. »Vesela sem, da se mi je uspelo uvrstiti tako visoko. Pridobila sem veliko izkušenj in veliko ljudi me je spoznalo. To je bila zelo dobra izkušnja,« pove Nina. Najbolj jo je presenetil pozitiven odziv občinstva in komentatorjev.

Ob nedavnem nastopu v šovu Slovenija ima talent je Nina Brasseur pokazala razkošen talent in se uspela prebiti do polfinala.

Top 5: Navdihujoča oseba: Leona Lewis

Ko sem zdaj že 16-letno Nino Brasseur iz Murske Sobote prvič slišala peti na prireditvi, me je njen glas enako kot številne druge takoj pritegnil. Vendar se prekmurski dragulj, kot jo je poimenoval član žirije Branko Čakarmiš, s petjem ukvarja šele tri leta in zgolj ljubiteljsko. Ker nekoč želi postati taka pevka kot vzornica Leona Lewis, petju posveča ves prosti čas. Kot pravi, je glasba preprosto njeno življenje.

Odlična izkušnja Nina pravi, da je rada pela že v mlajših letih, še zlasti med sprehodi po mestu. Vendar se z glasbo ni ukvarjala intenzivneje vse do šova Zvezde Pomurja, ki je v Murski Soboti potekal pred tremi leti.

Naj knjiga: »50 odtenkov sive« Glasbeni okus: Pop in rock, najbolj so ji všeč balade.

»S petjem bi se rada poklicno ukvarjala. Zanima me tudi igralstvo. Upam, da mi bo uspelo.«

Mama, ki je opazila njen glasbeni potencial, jo je spodbudila k prijavi. Ob nastopu je, kot pravi, izgubila tremo in strah. Zatem je

dve leti v glasbeni šoli obiskovala solo petje in pela s šolskim bendom. Lani se je prijavila še na šov Slovenija ima talent, kjer je na svo-

Najlepši kraj v Pomurju: Ižakovci z Otokom ljubezni in murskosoboška Kamenšnica Življenjski moto: »Music is my life. The lyrics are my story.« (Glasba je moje življenje. Besedilo je moja zgodba.)

Želi postati pevka ali pa igralka Nina je sicer belgijskih korenin. Njen ded je namreč iz Bruslja, glavnega mesta Belgije, mama pa je nekaj časa živela v mestu Lille v Franciji, vendar se je pozneje vrnila v Mursko Soboto k babici. Nina tako danes tekoče govori francosko in v francoščini tudi rada zapoje. Zdaj je dijakinja drugega letnika ekonomske šole v Murski Soboti. Tako bo, kot pravi, pridobila osnovni poklic, čeprav se vidi bolj v pevskih vodah. »S petjem bi se rada poklicno ukvarjala. Zanima me tudi igralstvo. Upam, da mi bo uspelo,« je odločna. »V prostem času poslušam glasbo in pojem, pripravljam se na nastope ter vadim nove skladbe. Ves prosti čas je povezan z glasbo,« dodaja mlada pevka. Po vseslovenskem šovu ji je pisalo zelo veliko ljudi, kar ji daje novo motivacijo. Veliko nastopa v lokalnem okolju. Pred kratkim je nastopila celo na protokolarni prireditvi na Brdu pri Kranju, kjer je njeno petje pohvalil predsednik vlade dr. Miro Cerar. Na šoli so pred kratkim ustanovili šolski bend, s katerim že načrtujejo skupne nastope.


12

/februar 2017

OBVESTILA

Na pohodu izsiljevalski virus BREZPLAČNI NASVETI O UČINKOVITI RABI IN OBNOVLJIVIH VIRIH ENERGIJE Obiščite nas v svetovalni pisarni Murska Sobota Zvezna ulica 10 9000 Murska Sobota vsak torek od 16 do 18 ure prijava 02 525 16 77

ENSVET ENERGETSKO SVETOVANJE ZA OBČANE Nasvet o učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije vam bo v pomoč, kako denar pravilno in učinkovito uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja in naprav. Razmislek o rabi energije se dolgoročno obrestuje, saj cene energije nezadržno rastejo. Z brezplačnimi nasveti vam bomo pomagali zmanjšati stroške za energijo ter povečati zadovoljstvo in ugodje bivanja. ENSVET nudi strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje pri obnovi starejšega objekta ali pri gradnji novega doma. Eko sklad ima objavljen javni poziv za nepovratne spodbude za vlaganje v nove naložbe rabe obnovljivih virov in energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Višina nepovratne spodbude znaša od 20 do 30 odstotkov investicijske vrednosti, v Mestni občini Murska Sobota do 50 odstotkov. Spodbude lahko dobijo lastniki, ožji družinski člani in najemniki v stanovanjskih ali večstanovanjskih stavbah. Nepovratne spodbude za vlaganja v eno- in dvostanovanjske stavbe a – vgradnja solarnega sistema (do 200 EUR/m2) b – vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso (do 2000 EUR oz. 4000 EUR) c – vgradnja TČ za ogrevanje (do 2500 EUR oz. 3100 EUR)

d – vgradnja sistema ogrevanja pri obnovi na daljinsko ogrevanje na OVE (do 1000 EUR) e – vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi (do 100 EUR/m2 oz. 125 EUR/ m2) f – toplotna izolacija fasade pri obnovi stanovanjske stavbe (12 EUR/m2 oz. 15 EUR/m2) g – toplotna izolacija strehe oz. podstrešja pri obnovi stanovanjske stavbe (10 EUR/ m2 oz. 12 EUR/m2) h – vgradnja prezračevanja z vračanjem odpadnega zraka (od 380 EUR do 2500 EUR) i – gradnja ali nakup NEH ali pasivne stavbe (do 125 EUR/ m2) j – celovita obnova starejše stavbe v pasivnem razredu (do 250 EUR/m2) k – nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi v ničenergijskem razredu (do 150 EUR/m2) V naši pisarni dobite prijavnico za razpis in razpisno dokumentacijo, ki vam ju pomagamo izpolniti in sestaviti. Uradne ure so vsak torek od 16.00 do 18.00 oziroma po dogovoru. Svoj obisk v pisarni predhodno najavite na tel. 02 525 16 77 ali po e-poš­ti mestna.obcina@murska-sobota.si, da se izognete neprijetnemu čakanju. Energetsko svetovalna pisarna Murska Sobota Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota Vodja Valentin Odar

Policijska uprava Murska Sobota Policisti v zadnjem času na območju Policijske uprave Murska Sobota in tudi širše beležimo povečano število napadov na posameznike in podjetja s škodljivimi programskimi kodami, t. i. izsiljevalskimi virusi (angl. ransomware), kot so TeslaCrypt, Locky, CryptoWall, CryptoLocker in zadnje čase še Zepto. Skupno vsem je, da storilci oziroma hekerski izsiljevalci žrtev napadejo s t. i. phishing elektronsko pošto. Ob kliku na poslano priponko se žrtev okuži z izsiljevalskim virusom. Po okužbi se v računalniku začne proces kodiranja vseh datotek, kot so recimo tekstovne datoteke, datoteke slikovnega in videoformata, elektronska pošta in zbirke podatkov. Virus zaklene vse razen nameščenih programov in bližnjic. Toda tega ne stori samo v računalniku, temveč tudi v vseh drugih v računalnik povezanih medijih, kot so mrežni in zunanji diski, spominski USB-moduli itd. Za nove izsiljevalske viruse ni protivirusnega programa oziroma postopka odkodiranja datotek, zato je podatke mogoče povrniti izključno s plačilom izsiljevalske odkupnine (od 500 do 750 evrov).

Bodite pazljivi Če so še pred časom storilci večinoma napadali računalnike fizičnih oseb, kjer so zaklepali fotografije, videoposnetke in dokumente, ter nato za povrnitev teh datotek izsiljevali s plačilom denarja v kriptovaluti bitcoin, so v zadnji polovici leta storilci sistematično začeli napadati podjetja in njihove zbirke podatkov. Policija zato posameznike in zlasti podjetja ponovno opozarja, naj bodo pazljivi pri odpiranju elektronske pošte neznanega pošiljatelja in neznanih priponk ter naj raje, če so v dvomih, ali je datoteka avtentična, o poslanem povprašajo pošiljatelja, če seveda obstaja. Prav tako naj podjetja za svoje zbirke podatkov poskrbijo z vsakodnevno izdelavo arhivskih zbirk, ki naj bodo ločene od živega informacijskega sistema, saj se bodo v nasprotnem primeru zakodirale tudi te. Novosti so na voljo tudi na spletni strani Nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT – https://www. cert.si/si/obvestila/.

SPOŠTOVANI STARŠI! Vrtec Murska Sobota obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 2017/2018 vsak delovni dan od 6. 3. do 17. 3. 2017 od 8. do 14. ure in ob sredah do 16. ure v upravi Vrtca Murska Sobota, Talanyijeva 6, 9000 Murska Sobota Vpisovali bomo otroke od 11. meseca starosti do vstopa v šolo v naslednje enote Vrtca Murska Sobota: GOZDIČEK, Štefana Kovača 19a, Murska Sobota, MIŠKE, Talanyijeva 6, Murska Sobota, RINGARAJA, Gregorčičeva 23, Murska Sobota, URŠKA, Prešernova 10, Murska Sobota, VEVERIČKA, Rakičan, Lendavska 8, Murska Sobota, KRTEK, Bakovci, Vrtna 1, 9000 Murska Sobota, SRNICA, Krog, Trubarjeva 77, Murska Sobota in ROMANO, Pušča, Glavna ulica 2, Murska Sobota. V času vpisa med 9.00 in 11.00 enote Vrtca Murska Sobota odpiramo svoja vrata in vas vabimo, da skupaj z otrokom doživite utrip vrtca ter se prepričate, da je za vašo družino in vašega otroka vrtec prava izbira. Po pooblastilu Vesna FLUHER, pomočnica ravnateljice


V SREDIŠČU

februar 2017

13

/

Na prvem mestu bodo ljudje

Pogled na mini park

Prednost bodo dobili pešci in kolesarji.

Po oceni komisije predlog prepoznava bogato bulvarsko zasnovo južnega dela Slovenske ulice in ga ambiciozno preoblikuje.

Pogled na Trg zmage izpred pošte in banke

Natalija Kreft O središču Murske Sobote je bilo zapisanega in zarisanega že veliko. Nazadnje je občina razpisala natečaj »Prenova mestnega središča Murska Sobota«, ki se je zaključil januarja. »Prijavilo se je pet skupin, en predlog je komisija izločila in ga ni ocenjevala, saj ni izpolnjeval vseh pogojev,« potek natečaja pojasni Angelca Dokl Mir, vodja oddelka za okolje in prostor na mestni občini, in doda, da je komisija pričakovala več natečajnikov. »Ker si na občini zelo

prizadevamo, da bi mestno jedro dobilo podobo, ki si jo zasluži, smo razpisali natečaj, zmagovalni elaborat pa je tudi podlaga za prijavo na javni razpis za sofinanciranje operacij Celostne prometne strategije.« K temu doda, da glede na obseg dela in poseg v mestno jedro še razmišljajo, kateri odsek bodo najprej začeli urejati, če bodo seveda uspešni pri prijavi na razpis. Predmet natečaja je bilo celovito urbanistično, arhitekturno in krajinskoarhitekturno urejanje odprtih javnih površin mestnega središča Murske Sobote od Trga zmage na severu, Slovenske ulice na vzhodu, Slomškove ulice na jugu in Kocljeve ulice za zahodu. Veččlanska komisija je pri izbiri najboljših predlogov sledila različnim kriterijem: »Celovita in dosledno zasnovana rešitev, upošteva-

nje identitete kraja in prepoznanih vrednot v prostoru, večuporabnost in prožnost rešitev za različne rabe prostora, varnost, odpornost proti vandalizmu, skladnost s trajnostnimi načeli oblikovanja javnih prostorov ter uporaba okolju prijaznih materialov in izdelkov, gospodarnost izvedljivosti in vzdrževanja oziroma racionalnost rešitev,« jih pojasni Brigita Perhavec, namestnica članov komisije in direktorica Zavoda za kultro, turizem in šport Murska Sobota.

Mestno jedro bo bolj zeleno Komisija je ocenila, da izbrani predlog izkazuje dobro poznavanje in občutenje prostora, v katerega vstopa. Veliko predlogov se zdi sko-

raj samoumevnih – kar je dandanes redka kakovost, ki zahteva razumevanje in zadržanost. Okvirje urbanega prostora središče Sobote sta dolgo nazaj premišljeno zastavila arhitekta Takač in Novak, natečajni predlog jih prepozna in z dobro mero občutka polni manjkajoče dele mozaika. Po mnenju Perhavčeve bi mestno središče z realizacijo tega predloga postalo privlačnejše. »S tem bomo spet korak bliže k oživitvi mestnega jedra. Bolj zeleno bo, prednost bodo dobili pešci in kolesarji, prepričana sem, da bo ustreznejša prometna ureditev počasi izrinila pločevino iz centra. Končno bodo ljudje na prvem mestu in ne jekleni konjički.« Po oceni komisije predlog prepoznava bogato bulvarsko zasnovo južnega dela Slovenske ulice in ga ambiciozno preobliku-

je. Najmočnejši element – uvedba novega dvojnega drevoreda – poudari dinamiko gibanja po bulvarju. Pod visokimi krošnjami se bo s časom lahko krepila tudi dinamika v pravokotni smeri – moč programov bulvarja in povezanost z zaledjem bosta posameznim ambientom dajali moč in v določenem trenutku prevoznost Slovenske ulice ne bo več potrebna. V nadaljnji obdelavi natečajna komisija predlaga razmislek o smiselnosti členitve prostora od Zvezde do Diane v tri segmente z različno geometrijo drevoreda in o rešitvi zmanjševanja hitrosti motornega prometa s šikanami. Iz priloženih fotografij je razviden načrt zasaditve visokih dreves z bogatimi krošnjami, izgradnjo paviljonov pred Blagovnico, ustvarjanja novih urbanih tržnih ambientov.

Stroji zarohneli, Kamenšnico bodo oživeli Anita Gaber Ob Soboškem jezeru se v prihodnjem obdobju obeta sodoben turistični, gospodarski, športni in kulturni center, ki bo združeval različne privlačne vsebine za vse generacije. Nekatera dela so se že začela. S celovito revitalizacijo nekdanje gramoznice, imenovane Kamenšnica, v Soboško jezero bodo tik ob avtocesti hkrati s postavitvijo paviljona nastala Vrata v Pomurje. Z urejanjem področja so že začeli. »Trenutno ob Bakovski ulici v Murski Soboti odstranjujejo zgornje plasti zemlje in del občinske ceste, črpajo gramoz ter dokončujejo sanacijo brežin jezera. Dela izvaja družba Pomgrad. Poseg bo dokončan najpozneje do

Ob Bakovski ulici v Murski Soboti odstranjujejo zgornje plasti zemlje in del občinske ceste, črpajo gramoz ter dokončujejo sanacijo brežin jezera.

konca septembra 2017,« so o urejanju povedali na občini. Na območju, kjer so začeli z izkopavanjem, je namreč predvideno javno kopališče. Soboško jezero bo tako postalo vstopna točka za odkrivanje turističnih bogastev Pomurja, za prebivalstvo pa odlična priložnost za vsakodnevno gibanje, šport in rekreacijo. Na mestni občini so prepričani, da je z umestitvijo izbranih vsebin ob avtocesti jezero odlična lokacija za razvoj vstopne točke v Slovenijo in Pomurje, ki bo nagovarjala mimohiteče turiste in tudi vse tiste, ki bodo prihajali odkrivat Pomurje in čudovito izkušnjo naše regije. »Soboško jezero je projekt regijskega značaja, ki je pridobil tudi podporo Sveta pomurske razvojne regije, ob tem pa je finančno podprt z mehanizmom Celostnih teritorialnih naložb Evropske unije in razvojnimi sredstvi za regionalni razvoj,« so o širšem pomenu projekta povedali na občini. Projekt naj bi zaključili v letu 2018.


14

/februar 2017

NA OBISKU

S Soboškim jezerom in obvoznico pričakujejo viden napredek Aleksandra Grah V Mestni četrti Partizan živi nekaj več kot 1800 prebivalcev. Prebivalci te mestne četrti lahko izkoristijo številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Tako je v četrti urejenih več sprehajališč in poti, še veliko pa je neizkoriščenega potenciala ob Soboškem jezeru, kjer v prihodnosti pričakujejo velike spremembe. Predstavnikom mestne četrti se zdi zelo pomembno dvigniti kakovost bivanja, povezano z zdravim življenjskim slogom. »Pomen rekreacije je neprecenljiv, prav tako je treba še veliko narediti na področju prehrane,« izpostavlja Jolanda Prelec Lanščak, ki je v minulem letu predavala o pomenu zdravega prehranjevanja. Kot dodaja predsednica Jesenka Kerec, sta jim v četrti v veliko pomoč obe osnovni šoli (OŠ III in OŠ IV), s katerima sodelujejo ob različnih prireditvah, praznovanjih in projektih. V lanskem letu so prispevali za tekaško stezo, ki jo uporabljata ti šoli in tudi vsi krajani, kar ocenjujejo kot dobro rešitev, saj vsem prebivalcem omogoča aktivno preživljanje prostega časa.

V drugo smer razvoja »Menimo, da se bo naša četrt še bolj razvijala, ko bomo dobili obvoznico. Takrat se bosta spremeni-

la življenje in dinamika, prav tako bo sprememba velika ob ureditvi Soboškega jezera, ki je dobro obiskano že zdaj. Pričakujemo drugo smer razvoja,« še izpostavi predsednica. Ob Soboškem jezeru, kjer že potekajo gradbena dela, bo v prihodnosti zraslo sodobno turistično, kulturno in športno središče s paviljonom Expo. Projekt Soboškega jezera bi naj bil zaključen leta 2018. V letošnjem letu predvidevajo nadaljevanje preplastitve Ulice Ivana Regenta. Ker je projekt že pripravljen, menijo, da jim bo občina naklonjena in da jih bo podprla.

Prav tako si prizadevajo za ureditev otroškega igrišča na Finžgarjevi ulici, ki je brez peskovnika in ograje, kar je sporno že zaradi varnosti.

Preplastili Južno ulico V minulem letu so v četrti v celoti preplastili Južno ulico. Urediti jim je uspelo tudi del pločnika med Trstenjakovo in Bakovsko ulico, to pa je bilo po besedah predsednice in preostalih članov pomembno zlasti zaradi varnosti šolarjev, ki po tej poti vsak dan hodijo v šolo. V mestni četrti se nahaja pokopališče, ki je v upraV mestni četrti se nahajata Osnovna šola III z več kot 400 učenci ter Osnovna šola IV s prilagojenim izobraževalnim programom in posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Tik ob njej je tudi Varstveno-delovni center Murska Sobota – javni socialno-varstveni zavod, namenjen odraslim z motnjo v duševnem razvoju.

Svet Mestne četrti Partizan sestavlja sedem članov, in sicer predsednica Jesenka Kerec, podpredsednik Tadej Žižek, Mira Varga, Jožef Obal, Jolanda Prelec Lanščak, Matija Debelak in Marjan Maček (manjka na fotografiji). Nepogrešljiv vezni člen in koordinator ter strokovni sodelavec mestnih četrti je Božo Bohar (na fotografiji levo zgoraj ob predsednici Jesenki Kerec).

vljanju javnega podjetja Komunala. Člani sveta mestne četrti v povezavi s pokopališčem zaznavajo kar nekaj pomanjkljivosti, in sicer se jim zdi, da bi bilo treba urediti parkirišče, saj je obstoječe na Industrijski ulici predaleč in se hitro zapolni, zato razmišljajo o nadvozu za pešce, ki bi bil primernejši zlasti za starejše ljudi. Po njihovem mnenju se veliko občanov zanima tudi za raztros pepela, kar temu pokopališču še manjka.

Brez druženja ne gre Tudi predstavniki Mestne četrti Partizan so mnenja, da je dru-

ženje izjemno pomembno, zato se radi povezujejo z drugimi četrtmi, s katerimi sodelujejo na skupnih prireditvah. Tako vsako leto sodelujejo na tradicionalnih prireditvah za starejše občanke in občane, ki jih je v Murski Soboti več kot 1700. Tovrstna srečanja obogatijo z bogatim kulturno-zabavnim programom. Prebivalci te mestne četrti se radi družijo tudi na vsakoletnem pohodu. V marcu jih čaka tradicionalna prireditev ob dnevu žena, prav tako potekajo dogovori o sklopu novih predavanj, ki jih bodo izvedli v letošnjem letu.

Gospodarstvo in ljudje bodo lažje dihali Anita Gaber Le še nekaj tednov nas loči od trenutka, ko bodo na trasi južnega dela obvoznice zabrneli prvi stroji. V mestni občini si že vrsto let prizadevajo za vzpostavitev obvoznice okoli mesta, s čimer bosta Murska Sobota in celotno Prekmurje postala lažje dostopna. »Z ekipo sem bil na Direkciji za infrastrukturo, kjer smo uskladili še zadnje podrobnosti o izgradnji južne obvoznice, izbiri izvajalca in postopkih, ki so v teku,« je o začetku gradnje povedal župan Aleksander Jevšek. Območje južne obvozne ceste so prostorsko uredili z odlokom o lokacijskem načrtu za južno zbirno cesto Murska Sobota že leta 2001, a šele leta 2011 so izvedli parcelacijo in odkup zemljišč. Trasa načrtovane južne obvoznice tako poteka od zbirnega kanala do Bakovske ceste, kjer je predvideno krožišče, potem po nadvozu nad železniško progo do Panonske ulice, kjer bo urejeno »spiralno« krožišče, in do ulice Plese. Del južne obvozne ceste je že zgrajen kot zbirna cesta od krožišča na Tišinski ulici prek zbirnega kanala in ob njem do avtoceste. Ker gre za

Andrej Cipot, Murska transport:

spodarske cone. Družinsko podjetje Murska transport za potrebe pomurskega gospodarstva že vrsto let opravlja transportne in skladiščne storitve. V treh podjetjih trenutno zaposlujejo dvajset delavcev, podjetja pa razpolagajo s štirinajstimi tovornimi vozili. Od dobre cestne povezave je odvisno poslovanje marsikatere družbe, nam razlaga Andrej Cipot. »Nova obvoznica bo uredila promet do severne

obrtno-industrijske cone. Ob popoldanskih konicah potrebujemo veliko časa, da se od avtoceste čez mesto prebijemo do te cone.«

Ob gradnji južne obvoznice že načrti za vzhodno Na oddelku za okolje in prostor so pojasnili, da skozi mesto poteka več državnih cest, ki so največji

Vozniki, ki prihajajo od daleč, imajo tesen urnik voženj, zato ob gneči izgubijo dragocen čas. Strankam je izredno težko razložiti, da ob našem skladišču ni obvoznice.

državno cesto, bodo finančna sredstva zagotovljena v državnem proračunu. Ocenjena vrednost investicije znaša 9.196.592,67 EUR. Projekt bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj predvidoma delno financirala tudi Evropska unija.

Obroč okoli mesta za boljšo pretočnost prometa Ko bo vzpostavljen obroč okoli mesta, bo boljša pretočnost prometa, lažje dostopne bodo tudi go-

Ko bo vzpostavljen obroč okoli mesta, bo boljša pretočnost prometa, lažje dostopne bodo tudi gospodarske cone.

prometni problem mesta. »Potek regionalnih cest mestu onemogoča bistveno kakovostnejšo ureditev prostora. Zaradi tega je prednostna naloga mesta, da se sistem obvoznic zgradi zunaj ožjega mestnega območja. Trase obvoznega sistema bodo nase prevzele celoten tranzitni in delno ciljno-izvorni promet, hkrati pa morajo biti zanimive tudi za notranji mestni promet.« Vzporedno z gradnjo južne obvoznice že načrtujejo vzhodno obvoznico, ki je po nekaterih študijah celo najnujnejša za mesto. »Že izdelujemo načrte za vzhodno obvoznico. Na Direkciji za infrastrukturo smo se že pogovarjali o postopku odkupa zemljišč, parcelaciji in nekaterih tehničnih podrobnostih, ki jih bomo v času, ko se bo južna obvoznica gradila, pripravljali. Tako bomo poskrbeli, da se bo delo nadaljevalo in bomo nekje do leta 2020 dobili investicijo, ki bo skupaj vredna okoli 24 milijonov evrov,« je o prihodnjih načrtih povedal župan. Sicer pa bo zaradi obvoznic v mestu manj tranzitnega prometa, kar pomeni, da se bo izboljšala kakovost bivalnega okolja za stanovalce, obenem bo mesto bolj prijazno pešcem in kolesarjem. Hkrati se bo izboljšala še kakovost zraka, ki je na območju občine pogosto zelo obremenjen s prašnimi delci PM10.


NA OBISKU

februar 2017

15

/

»Naše delo je usmerjeno k občanom in izboljšanju kakovosti življenja« Natalija Kreft

vrsti usmerjeno k občanom, zato si s številnimi nalogami in ukrepi prizadevamo za nemoteno izvajanje javnih služb ter izboljšanje kakovosti življenja občank in občanov ter okolja, v katerem živimo,« pojasni Törökova, ki doda, da skrbijo za uspešno sodelovanje z javnimi zavodi in drugimi ustanovami. »Naloga oddelka je namreč med drugim tudi zagotavljanje organizacijskih, finančnih in infrastrukturnih pogojev za delovanje zavodov, ustanov, društev in vseh tistih organizacij, ki delujejo v javnem interesu.«

Mestna občina Murska Sobota je mehanizem, ki je sestavljen po jasno določenem sistemu ter se deli na mestno upravo in enote zunaj mestne uprave. Začenjamo popotovanje po posameznih oddelkih. Predstojnik mestne uprave je župan, ki imenuje direktorja mestne uprave, ta jo vodi za dobo petih let. Mestna uprava ima sedem oddelkov, tokrat predstavljamo dva: oddelek za negospodarske dejavnosti in mestni inšpektorat.

MESTNI INŠPEKTORAT »Platno in škarje sta v rokah občanov« Z mnogimi zaposlenimi na občini se le redko srečamo, spet druge srečujemo dnevno, na mestnih ulicah. Kot recimo redarje. Mestni inšpektorat murskosoboške občine ima zaposlenih sedem delavcev, ti opravljajo delo mestne redarske službe (pet delavcev) in občinske inšpekcije (dve delavki). Njihova osnovna naloga je opravljanje nadzora nad spoštovanjem in izvajanjem občinskih predpisov. Kljub jasnim predpisom se redarji srečujejo tudi s težavami, kot je denimo nerazumevanje kršiteljev ob izrekanju glob. O tem nam vodja redarjev Denis Gjerek pove: »Večina jih meni, da globe izrekamo zaradi tega, da se v občinskem proračunu zbere čim več sredstev, ne pa zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu ter varovanja javnega reda in miru. V preteklosti je že bilo nekaj primerov nedostojnega vedenja posameznikov do mestnih redarjev, ko so ti izvajali pooblastila. V vseh primerih je šlo za nedostojno verbalno vedenje.« Ob tem dodaja, da je delo redarja pogosto oteženo, ker občani ne poznajo pooblastil redarjev. Tako ne želijo predložiti osebnega dokumenta, kot to ob zaznavi prekrška od njih zahteva redar. Zato jim ob tem Gjerek sporoča: »Škarje in platno sta v rokah občanov. Če bodo spoštovali predpise, se ne bo na njihov račun polnil niti občinski niti državni proračun.«

Nezakonito odlaganje odpadkov Miroslava Toplak, vodja oddelka mestnega inšpektorata, izvaja nadzor nad kršenjem predpisov. V zadnjem obdobju so zaznali več kršitev, ki se zlasti nanašajo na varstvo in skrb za zasebno lastnino, v prvi vrsti na nezakonito odlaganje odpadkov. »Po zakonu o varstvu okolja je lastnik zemljišča subsidiarno odgovoren za nezakonito odložene odpadke na svojem zemljišču. Nadzor se izvaja po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave. Od narave kršitve je odvisno, kakšen inšpekcijski postopek se bo uvedel. Ob uvedbi prekrškovnega postopka

Izjemno pestra paleta nalog

Mestni inšpektorat murskosoboške občine ima zaposlenih sedem delavcev, ti opravljajo delo mestne redarske službe (pet delavcev) in občinske inšpekcije (dve delavki).

Oddelek za negospodarske dejavnosti: Usmeritve, ki jim sledimo, so zakonitost, strokovnost in nepristranskost, racionalna poraba sredstev, zadovoljstvo uporabnikov ter zadovoljstvo zaposlenih.

To je le del nalog, ki jih ureja pet javnih uslužbenk znotraj oddelka za negospodarske dejavnosti, letos bodo poleg tega na področju investicij vključeni in zadolženi tudi za realizacijo nekaterih pomembnih investicijskih projektov Mestne občine Murska Sobota, kot sta obnova kulturnih spomenikov in kulturne dediščine (Grad Murska Sobota, mestna uprava, TVD Partizan) ter izvedba projekta Soboško jezero in drugih investicij v objekte javnih zavodov. Vodijo še dejavnosti za postavitev Murinih skulptur v javni prostor in namestitev Dančevega umetniškega dela na pošto, ki predstavljata pomembno kulturno obogatitev našega mesta.

se izrekajo globe. Kadar inšpekcijski postopek poteka po določbah zakona o splošnem upravnem postopku, se zavezancu z odločbo odredi, da nekaj stori, opusti ali dopusti.«

ORGANIZACIJSKE ENOTE MESTNA UPRAVA:

ZUNAJ MESTNE UPRAVE:

- Oddelek za javne finance

- Kabinet župana

- Oddelek za gospodarske dejavnosti

- Služba za notranjo revizijo

- Oddelek za negospodarske dejavnosti

- Služba za zaščito in reševanje

- Oddelek za okolje in prostor - Oddelek za premoženjskopravne zadeve - Mestni inšpektorat - Sekretariat Mestne občine Murska Sobota za splošne zadeve

ODDELEK ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Za kakovostno življenje v občini Na oddelku za negospodarske dejavnosti je zaposlenih pet javnih uslužbenk, vodi jih Nada Cvetko Török. Opravljajo upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge

na področju vzgoje in izobraževanja, predšolske vzgoje, športa, kulture in umetnosti ter kulturne dediščine, knjižničarstva, turizma, zdravstva in socialnega varstva, mladine, raziskovalne dejavnosti in drugih negospodarskih dejavnosti. Kar pomeni, da skrbijo za zakonito, nepristransko in racionalno porabo sredstev, v ospredju pa ostaja vodilo: za dobrobit občanov. »Naše delo je v prvi

Tako na področju vzgoje in izobraževanja, predšolske vzgoje, mladine in raziskovalne dejavnosti na oddelku za negospodarske dejavnosti pripravljajo dokumente in izvajajo ukrepe za uresničevanje nalog, kot je zagotavljanje sredstev za delovanje, investicije in investicijska vzdrževanja v vseh osnovnih šolah, glasbeni šoli in vrtcu v Mestni občini Murska Sobota ter za financiranje delovanja Mladinskega informativnega in kulturnega kluba, RIS Dvorec Rakičan in Ljudske univerze Murska Sobota, podjetniških krožkov, raznih izobraževanj in tehnične kulture. Skrbijo za sofinanciranje subvencije ekonomske cene vrtca, podelitev štipendij nadarjenim študentom, nakup knjig za prvošolčke in prevoze otrok v osnovno šolo, pripravljajo in izvajajo razpise za sofinanciranje delovanja društev na področju mladine, izobraževanja, predšolske vzgoje in znanosti. Na področju kulture in turizma prav tako pripravljajo dokumente in izvajajo ukrepe ter sodelujejo z javnimi zavodi, zlasti pri zagotavljanju sredstev za delovanje oziroma sofinanciranje (Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Galerija, Pomurski muzej). Skupaj pripravljajo tudi prireditve.

Med drugim sooblikujejo Soboške dneve »Največje prireditve, ki jih na osnovi sofinanciranja občine izvajajo naši javni zavodi v sodelovanju z mestno upravo ter so že tradicionalne in prepoznavne v našem okolju, so pustovanje, družinski piknik, Sprehod ob glasbi, Soboško poletje, Skrito dvorišče, martinovanje, božični sejem, silvestrovanje na prostem in Festival Soboški dnevi,« pojasnjuje Nada Cvetko Török. Z delovanjem na področju socialnega varstva si oddelek prizadeva, da sledi načelom socialne pravičnosti in z aktivnim pristopom preprečuje socialno izključenost občanov. Na področju športa uresničujejo usmeritve in cilje iz nacionalnega programa športa z ustvarjanjem pogojev za razvoj športa v občini in zagotovitvijo možnosti za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju za vse občanke in občane. Zato pripravljajo dokumente in izvajajo ukrepe za uresničevanje nalog, kot so letni program športa, upravljanje objekta TVD Partizan in drugo.


16

/februar 2017

PREDSTAVLJAMO

»Alternativa mora osupniti« Aleksandra Grah

»Mladi naj gredo stran od zaslonov in namesto priložnosti za selfije poiščejo še kaj drugega.«

Foto: Aleš Cipot

Letošnjega prejemnika plakete Mestne občine Murska Sobota za posebne dosežke na področju kulture in predstavnika mlajše generacije alternativnih umetnikov Gregorja Purgaja ustvarjalni duh spremlja že od malih nog. Pravi, da brez ustvarjanja in kreativnosti, ki se odlično odraža tudi v cvetličarstvu – eni njegovih ustvarjalnih vej, ne bi mogel živeti. Se še spomnite, kdaj ste prvič začutili, da vas vleče v ustvarjalne vode? Odkar pomnim, sem se navduševal nad ilustracijami, stripi in barvami. Težko sicer določim, od kdaj točno, toda vem, da bi pogrešal velik del samega sebe, če ne bi mogel več ustvarjati. Verjetno bi se počutil tako, kot če bi bil brez roke. Kdaj ste se prvič soočili z grafiti oziroma street artom in kaj vas je pri tem najbolj pritegnilo? Grafiti so me pritegnili že zelo zgodaj, nekje v šestem ali sedmem razredu osnovne šole. Ne bi znal natančno opredeliti, kaj me je pritegnilo, vem pa, da me je to področje ustvarjanja popolnoma posrkalo vase. Toda ni me navdihnilo samo grafitarstvo, temveč tudi umetnost v splošnem, saj se nikoli nisem dojemal kot grafitar. Mogoče me je bolj

Murska Sobota ima veliko primernih mest, ki bi jih lahko popestrili, vendar je težava v financiranju takih akcij. Pobudo za transformator so dali v Galeriji Murska Sobota. Za tiste ilegalne nočne akcije ali politične parole pa več nimam energije, nimam potrebe po adrenalinu (smeh), to prepuščam mlajšim generacijam. Ob letošnjem kulturnem prazniku ste prejeli občinsko plaketo za pomembne dosežke na področju kulture. To je ne nazadnje tudi potrditev vašega dela. Koliko vam pomeni? Dobiti nagrado, plaketo ali pohvalo za energijo, ki jo vložiš v ustvarjalnost, je vedno lepo. Ustvarjalec s tem dobi potrditev in mogoče večji navdih oziroma energijo za delo v prihodnje. Vsaj jaz to tako dojemam.

pritegnilo, ker sem bil mlad najstnik in mi je takrat bilo bliže. Od kod črpate ustvarjalni navdih? Ustvarjalni navdih za zdaj še pride kar sam od sebe. Zdi se mi, da je muza zmeraj prisotna, če si sam radoveden. Če rad bereš, poslušaš glasbo, gledaš filme, obiskuješ razstave in predstave ter v sebi ohranjaš radovednost otroka ali zagon upornika, ti navdiha po mojem nikoli ne zmanjka. Imate bogate izkušnje iz tujine, s tujimi umetniki ste razstavljali recimo v Italiji in Nemčiji. Kakšen je občutek, ko se lahko predstaviš tudi zunaj meja? Se vam zdi, da je tam odnos do umetnosti drugačen? Umetnost je danes po vsem svetu zaradi kriz in političnih odločitev potisnjena v ozadje, čeprav bi

jo ravno zdaj najbolj potrebovali. Vesel sem, da so se začela odpirati vrata tudi po tujini. Umetnosti tam ne obravnavajo drugače kot pri nas, imajo samo drugačne in bolj odprte pristope do nje. Mesta so večja, kar pomeni več prebivalstva, več različnih kultur, več možnosti. Kakšno je mesto alternativne umetnosti v Murski Soboti? Ali je dovolj možnosti za njeno uveljavitev? Jo ljudje sploh poznajo? Alternativna umetnost je v Murski Soboti, in nasploh v Pomurju, prisotna dlje časa. Sam sem alternativno kulturo začel z veliko žlico zajemati pred več kot dvajsetimi leti. Najprej gotovo zaradi uporništva, kar smo verjetno vsi doživeli v najstniških letih, ko smo iskali nekaj drugačnega, zanimivega, razburljivega, alternativnega. Lani

smo se tej alternativi priklonili s festivalom »20 let Mikka«, ko se je izkazalo, da ima pri nas alternativa trdno mesto že dvajset let. Vsaj takrat se je uradno ustanovilo mladinsko društvo, ki še danes oskrbuje naše malo mesto oziroma mladino z različno glasbo, koncerti, razstavami, delavnicami. Tudi drugi so v alternativi prepoznali potencial in nam odprli vrata, recimo Galerija Murska Sobota. Menim pa, da alternativa ni stvar, ki bi se morala uveljaviti kjerkoli in v čemerkoli, ampak mora osupniti, presenetiti, biti drugačna od običajnega, če dandanes sploh vemo, kaj je nekaj običajnega. V Murski Soboti ste poslikali bibliobus in transformator ob knjižnici. Imate v mislih morda še kako skrito mesto, ki bi mu radi dali umetniški pečat?

Mnogi ne vedo, da ste tudi cvetličar. Kako cvetličarstvo povezujete z umetnostjo? Verjetno imate v tem poklicu precej možnosti za izražanje. Ena izmed kreativnih vej, ki je pritegnila moje zanimanje, je tudi cvetličarstvo ali floristika. Dojemam jo kot umetnost, povezano z naravo, iz katere črpaš navdih in tudi pridobivaš skoraj ves material za ustvarjanje. Daje nešteto možnosti in pristopov za izražanje. Kaj bi svetovali ustvarjalnim mladim, ki šele spoznavajo svet umetnosti? Mladi naj samo ustvarjajo dalje. Naj vztrajajo, naj bodo radovedni in odprti. Naj gredo stran od zaslonov in namesto priložnosti za selfije poiščejo še kaj drugega. Obiskujejo naj razstave, koncerte, predstave, ki jih pri nas v Murski Soboti ne primanjkuje.

Rožni vrt, iz katerega čudovito žvrgoli Natalija Kreft Mestna občina Murska Sobota je Upokojenskemu ženskemu pevskemu društvu Püngrad podelila priznanje za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti. »Püngrad je travnik, ki ga vidite, ko se peljete proti brodu na Muri. Pomeni rožni vrt,« razloži Gizela Lubšina, predstavnica upokojenskega pevskega zbora iz Kroga. In res je zbor sedemnajstih žensk pravi rožni vrt. Pevke so kljub zbranim letom namreč še vedno polne energije in življenja ter popolnoma zacvetijo, ko stopijo skupaj in zapojejo. Kot povedo, se dobijo vsaj enkrat na teden v prostorih vaškega doma v Krogu, in to v ponedeljek, da teden začnejo z melodijo v srcu. Zbor, ki bo maja letos praznoval petnajst let neprekinjenega delovanja, združuje volja do življenja, do druženja. Ob jubileju so prejele nagrado občine, prejele bodo še priznanja in Gallusove značke. Rast in razvoj zbora spre-

Anka Suhadolnik, zborovodkinja: »Nismo samo pevke, ki se zbirajo na vajah, smo tudi prijateljice.«

»Ponedeljkova vaja nam napolni baterije za ves teden.«

mlja Anka Suhadolnik, ki jih vodi že deset let. »V življenju sem vodila različne zbore, otroške, mladinske in zdaj upokojenskega. Tudi sama sem namreč že deset let v pokoju. Zdi se mi, da je med nami vedno neka posebna energija. V tej sredini sem prav zadovoljna, saj menim, da moraš biti v tretjem življenjskem obdobju še vedno aktiven, saj te to drži pri zdravju, pri življenju. S petjem in srečevanji se tudi čisti-

mo in zdi se mi, da nam ta energija daje zadovoljstvo, nov zagon in ne nazadnje zdravje.« Na začetku so pele dvo- in troglasno ter v večini ljudske, prekmurske pesmi. Zdaj pojejo štiriglasne, tudi umetne pesmi, kar je lep dokaz, da se trud in dobra volja obrestujeta. Uspešne so na revijah, petkrat so bile izbrane za nastop na državni reviji. Na Festivalu tretjega življenjskega obdobja v Cankarjevem

domu so že tretje leto zapored uspešno predstavljale severovzhodno Slovenijo, kar je še dodaten dokaz uspeha. Za uspeh so hvaležne zborovodkinji, saj jih dobro pripravlja, kot pove Lubšina: »Anka se ne zadovolji s povprečjem, strokovno nas vodi tako, da dosegamo kakovost. Ker to zmoremo!« »Nismo samo pevke, ki obiskujejo vaje, temveč postajamo prijateljice. Veliko znank se srečuje v tej skupini in to nam daje

posebno zadovoljstvo,« pove zborovodkinja Suhadolnikova. Uspešni nastopi so pevkam spodbuda, da vztrajajo, včasih pa pogrešajo še kako sokrajanko, prijateljico, ki bi se jim lahko pridružila. Čeprav so prejele že vrsto nagrad, ne bodo počivale na lovorikah, pove Lubšina. »Nadaljevale bomo kot doslej. Poseben projekt pripravljamo ob petnajsti obletnici ustanovitve zbora, ko bomo ob letnem koncertu v maju prejele bronaste in srebrne Gallusove značke ter priznanja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.«


PREDSTAVLJAMO

februar 2017

17

/

Foto: Mestna občina Murska Sobota

Natalija Kreft V letošnjem letu Prekmurje in celotna Evropa obeležujeta 500 let od zgodovinskega dogodka, ki je vplival tudi na naš jezik in našo narodno zavednost. V času protestantizma je svet prvič slišal Trubarjeve besede »lubi Slovenci« in sledila je zavest, da smo narod, ki si zasluži lasten jezik, lastno kulturo. Dobili smo prve tiskane knjige v razumljivem jeziku, s tem pa potrditev, da smo narod, vreden lastne države. »Protestanti so začeli uvajati splošno šolstvo, ki so ga lahko obiskovali fantje in dekleta, kar je bilo za tiste čase revolucionarno, za nadarjene so ustanovili štipendijske sklade, da bi se ne glede na materialne dobrine staršev lahko šolali dalje, ustanovili so knjižnice, dostopne vsem. Podobno je bilo s Prekmurjem. Z izdajo katekizmov, pesmaric, šolskih učbenikov in prevoda Nove zaveze v prekmurščino Štefana Küzmiča smo dobili lasten knjižni jezik, šolski sistem in versko identiteto,« poudari Leon Novak, predstavnik evangeličanske cerkve v Murski Soboti. »Protestantizem je imel pozitiven vpliv na razvoj jezika, narodne kulture in identitete ter tudi šolstva. Vse to se je dogajalo v času, ko smo bili pod upravo tujih kraljevin, plemičev ali nacionalnih držav in še brez lastne države, zato je bilo še kako pomembno za obstoj našega naroda. Poleg verske prenove je protestantizem utrjeval in izgrajeval identiteto prebivalcev naše sedanje domovine.« In če se zavedamo teh mejnikov v zgodovini, razumemo, zakaj je treba k praznovanju pristopiti globalno.

Foto: Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota

Naj vladata gostoljubnost in spoštovanje

Ob obletnici bi se morali s ponosom zavedati zgodovine, obenem pa bi morali mladim približati vero.

Rimskokatoliška in evangeličanska cerkev kot eno Prvič letos reformacijo praznujemo enotni. »V švedskem mestu Lund sta se 31. oktobra lani, torej na dan reformacije, pri skupnem bogoslužju v evangeličanski katedrali srečala predsednik Svetovne luteranske zveze Younan in papež Frančišek. Ob tej priložnosti sta oba predstavnika podpisala spravni dokument oziroma izjavo, ki nosi naslov 'Od konflikta do skupnosti'. V njem je mešana teološka skupina poudarila skupna prepričanja in učenje obeh cerkva, obžalovala medsebojna obtoževanja in razhajanja, hkrati

Mag. Leon Novak: Protestantizem je imel pozitiven vpliv na razvoj jezika, narodne kulture in identitete ter tudi šolstva.

Letošnji poklon reformaciji v Murski Soboti V muzeju v Murski Soboti bo v juniju odprta razstava ženskega društva Evangeličanka »Ženske in reformacija«, v oktobru pa še razstava »Slovenski in prekmurski protestantizem«. Glavni dogodek bo proslava 27. oktobra. Vzpostavljena bo t. i. ploščad Martina Lutra, ki bo segala od evangeličanske cerkve do Trubarjevega drevoreda.

pa opozorila na še obstoječe razlike v učenju.« Temu dogodku so sledile podobne slovesnosti tudi v Prekmurju, na katerih so poudarjali medsebojno spoštovanje obeh verskih skupnosti ter delovanje na podlagi sprave in ljubezni. »500-letnico reformacije smo tako začeli kot skupno obhajanje

dogodka, ki nas zavezuje k temu, da se kot verski skupnosti neprenehoma reformiramo na podlagi božje besede,« še razloži Novak.

Proslave, razstave in ploščad Martina Lutra Država Slovenija je leto 2017 razglasila za leto reformacije,

kar je le uvod v pestro praznovanje. Obhajanje 500-letnice reformacije se je začelo oktobra lani z že omenjenim ekumenskim bogoslužjem v Murski Soboti, nadaljevalo se je s prihodom reformacijskega tovornjaka v januarju letos v Ljubljano in Puconce, kjer so prejeli naziv evropsko mesto reformacije, ter s predavanji, razstavami in dramskimi predstavami. Temu bodo sledile večje in manjše prireditve cerkvenih organizacij, javnih zavodov in izobraževalnih inštitucij ter tudi večje slovesnosti v Mariboru in Ljubljani. V muzeju v Murski Soboti bo v juniju odprta razstava ženskega društva Evangeličanka »Ženske in reformacija« in zatem v oktobru še razstava »Slovenski in prekmurski protestantizem«. Glavni dogodek v Murski Soboti bo proslava 27. oktobra, dva dni pozneje bo v Puconcih reformacijsko bogoslužje. Kot so povedali na Mestni občini Murska Sobota, bodo ob tej priložnosti uredili t. i. ploščad Martina Lutra, ki bo segala od evangeličanske cerkve do Trubarjevega drevoreda. Izšla bo tudi nova evangeličanska pesmarica v prekmurskem in slovenskem jeziku. Pripravljen je še film o vplivu reformacije na prekmurskega človeka, prav tako spletna stran.

Mladim vero v srce Ob obletnici bi se morali s ponosom zavedati zgodovine, obenem pa bi morali mladim približati vero in zavedanje, da smo mešana narodnost, ki hrepeni po vrednotah. »Želim si, da bi na tem versko in narodnostno mešanem področju živeli v medsebojnem spoštovanju, miru in solidarnosti. Želim si, da bi v naši sredini vladali usmiljenje, spoštovanje (tudi do tujca) in gostoljubnost (tudi do begunca),« še doda Novak.

Naključje ali srečanje z razlogom Aleksandra Grah

va je tudi naslovnica romana, saj je avtorica zanjo izbrala pokrajinsko sliko akademskega slikarja Mirka Rajnarja, ki lepo poveže tok dogodkov v romanu, kjer ima pokrajina pomembno vlogo.

Članica Univerze za tretje življenjsko obdobje, pisateljica Ivanka Klopčič Casar, je predstavila svoj prvi roman »Naključni trk«. Delček romana o skrivnostnem in igrivem naključnem srečanju, nato druženju dveh neznancev je z interpretacijo izbranih odlomkov poslušalcem v murskosoboški knjižnici približala Ivanka Tompa. Z avtorico se je pogovarjala Olga Paušič, ki je poudarila, da še vedno premalo beremo domače avtorje, saj so bolj brane knjige z zvenečimi naslovi, domače pa zlahka prezremo. Zato novi roman Ivanke Klopčič Casar predstavlja pravo osvežitev za vse tiste bralce, ki želijo uživati med zapisanimi vrsticami domače avtorice. Zanimi-

Ko ima otrok zdomcev sanje

Kot je dejala Klopčič Casarjeva, je pravo veselje, da se je naključni trk, od katerega si nihče ni ničesar obetal, sploh zgodil.

Kot je dejala Klopčič Casarjeva, je pravo veselje, da se je naključni trk, od katerega si nihče ni ničesar obetal, sploh zgodil.

Glavni junak Emil – otrok zdomcev, sanjari, da bi tukaj nekoč pognal svoje korenine. V številnih zanimivih pripetljajih in naključnih srečanjih se splete zgodba z glavno junakinjo Jelko. Kot je dejala Klopčič Casarjeva, je pravo veselje, da se je naključni trk, od katerega si nihče ni ničesar obetal, sploh zgodil. Povedano še z besedami Paula Coelha: ko to najmanj pričakuješ, ti življenje postreže z izzivom, ki potem da na preizkušnjo tvojo voljo in pogum. Nekaj več kot dvesto strani novega romana bo novim bralcem gotovo ponudilo napete bralske izzive.


18

/februar 2017

PREDSTAVLJAMO / KULTURA

Za gledališki oder ga je navdušila babica Anita Gaber Edvard Jakšič je zaposlen na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, predava na Alma Mater Europaea – ECM in je med drugim že vrsto let vpet v kulturno dogajanje v pomurskem prostoru. Polno zaposlen magister zdravstvene nege, ki piše še doktorat, je po duši tudi kulturni ustvarjalec, saj ga je gledališče spremljalo že od otroštva. »Zmeraj me je zanimala igra, tudi skeči. Verjetno imam to po babici, sestri pisatelja, publicista in urednika Ferda Godine. On je pisal, babica pa je igrala v različnih gledaliških predstavah. Vedno se je rada spominjala, kako je uživala, ko je stala na odrskih deskah.«

Najprej se je preizkusil kot igralec Jakšiča sta sicer igra in kultura vedno zanimali, ampak nikoli ni imel tako velike želje, da bi se odločil za to poklicno pot. Podal se je v zdravstvo, igralske ambicije pa je začel uresničevati šele pred sedmimi leti. »Zasledil sem objavo za avdicijo za predstavo 'Meteoriti v kozarcu', na kateri sem se uspešno odrezal in tako dobil vlogo receptorja. To so bili moji začetki, šele v letu 2010.« Predstavo je režiral Branko Pintarič. Od njega se je veliko naučil, nam pripoveduje dobitnik priznanja Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti. »Naučil me je, da lik, ki sem ga igral v predstavi, ni nika-

kor povezan z mano in mojim življenjem. Šele ko sem se prepustil vlogi, ki sem jo igral, sem zares začel uživati v igri.« Sodelovanje v Kulturnem društvu Štefan Kovač se je nadaljevalo, kot igralec je Jakšič sodeloval še v predstavah »120 voltov« in »Bog-Zevs«. Iz njiju se je kot igralec veliko naučil, hkrati pa dobil željo po avtorskem ustvarjanju. »Ker sem imel občutek, da je zame premalo biti le igralec, sem tudi sam napisal igro.« Vse naslednje predstave so bile avtorske in so, poleg premiere, v pomurskem prostoru doživele od 20 do 30 ponovitev. Za igro je Jakšič navdušil tudi dijake in dijakinje na svoji šoli, sam pa je dejaven v ljubiteljskih gledaliških skupinah. »Posebna zgodba je gledališka skupina Kroške tikvi iz Kroga. Člani so me pozvali, naj napišem igro in hkrati prevzamem režijo. Z njimi sem izpeljal dve predstavi in moram povedati, da sem v delu resnično užival, saj je njihova organiziranost na visoki ravni. To je dejansko edino društvo, kjer sem se lahko v celoti posvetil scenariju in igri, vse drugo so prevzeli člani društva. Zato pravim, da je to zgodba o uspehu.«

»V predstavah razkrivam tiste družinske pripetljaje, ki so običajno skriti.« Zgodbe črpa iz vsakdanjega življenja Njegove predstave vsakič naletijo na dober odziv občinstva, saj zgodbe izhajajo iz vsakdanjega življenja. »Zgodbe za predstave črpam izključno iz lokalnega prostora, vsakdanjega življenja, zlasti iz dru-

prisoten na vseh vajah in nastopih. Za člane skupine je napisal tudi nekaj skečev. Lani je za skupino napisal novo komedijo »Tragedija, da je že komedija«. »Trenutno najbolj intenzivno delam z gledališko skupino društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Nova komedija je zdaj v polnem razcvetu, saj nastopamo tudi dvakrat tedensko. Gre za zelo dobro predstavo.«

Jakšič prejemnik številnih nagrad in priznanj

»Pri ustvarjanju nikoli nisem želel iz pomurskega prostora. S priznanjem so mi pokazali, da so me opazili, in mi dali navdih za prihodnje ustvarjanje.«

žine. V predstavah razkrivam tiste družinske pripetljaje, ki so običajno skriti. Recimo kako pride do nesoglasij, kakšne težave imamo s taščami itd. Vse moje predstave tako odkrivajo še dodatne vsebine. Tudi obiskovalci potrdijo, da se vse to res dogaja v vsakdanjem življenju, le da ljudje pač ne govorimo

o tem.« S člani gledališke skupine Strokovnega društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, ki je bila ustanovljena leta 2014, so že prvo leto uprizorili komedijo »Žensko-moški svet in ena tašča«, s katero so v različnih krajih Pomurja nastopili kar 22-krat. Kot scenarist in režiser je bil Jakšič

Edvard Jakšič je prejel priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije za najboljši scenarij za predstavi »Ambulanta na kubik« in »Zapuščina«, srebrni znak – priznanje za zasluge Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, ter priznanje za najboljši scenarij skeča v Pečarovcih (»Zagrebaš«). Letos je tudi dobitnik priznanja Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti. »To priznanje mi dosti pomeni, ker pri ustvarjanju nikoli nisem želel iz pomurskega prostora. Rad imam Mursko Soboto in najraje ustvarjam tukaj, v domačem okolju. S priznanjem so mi pokazali, da so me opazili, in mi dali navdih za prihodnje ustvarjanje.« Po sedmih letih je prejemnik priznanja še vedno poln idej. Čeprav ga zanimajo vse zvrsti igre, pravi, da je trenutno položaj tak, da si ljudje želijo komedije, dobrega vzdušja in smeha. Zato ne bo miroval. »Toda brez podpore v družini ne bi šlo. Žena odlično poskrbi za vse tisto, za kar jaz zaradi številnih obveznosti ne zmorem. Sicer pa sem tudi po naravi tak, da se okrog mene mora vedno nekaj dogajati,« še zaključi Jakšič.

Praznik kulture napolnil Galerijo in muzej Aleksandra Grah V okviru slovenskega kulturnega praznika se je vodenih ogledov razstav v Galeriji Murska Sobota in Pomurskem muzeju udeležila velika množica obiskovalcev. Pomurski muzej je spremljala razstava o mlajši železni dobi, ki jo zaznamuje doba Keltov – velike, a doslej dokaj neznane plemenske skupnosti. Po javnem strokovnem vodstvu je vodil njen avtor dr. Branko Kerman, ki pravi, da ljudi zelo zanimajo ta bogata najdišča, ki so jih odkrili ob gradnji avtoceste in nekako dopolnjujejo zgodovino naše pokrajine: »Keltska poselitev je bila do teh izkopavanj še velika neznanka, prazna lisa v slovenskem prostoru. Imeli smo sicer neke najdbe, ki so kazale nanjo, vendar smo zdaj to praznino zapolnili.« Po vodstvu je sledila delavnica izdelave grafitne keltske lončenine. Razstava bo v muzeju na ogled do konca maja, nato se seli v Narodni muzej.

Dr. Robert Inhof pravi, da Janeza Boljka prav gotovo poznamo prav gotovo poznamo po tem, da so nekdanji slovenski kovanci iz časa osamosvojitve bili opremljeni z njegovimi podobami živali.

Boljka velik magnet V galeriji je bila na ogled gostujoča razstava Prešernovega nagrajenca Janeza Boljke iz stalne zbirke Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. Po besedah dr. Roberta Inhofa Boljka v Murski Soboti poznamo zlasti po tem, ker je sodeloval domala na vseh nekdanjih jugoslovanskih bienalih male pla-

Dr. Branko Kerman: »Vesel in presenečen sem, da je ob tem prazniku tako veliko zanimanja za to razstavo,« je bil nad obiskom ob kulturnem prazniku navdušen avtor razstave »Kelti so tüdi tü«.

stike. Prav tako imamo skulpturo bika v Murinem parku skulptur Forma viva, ki jo je pred leti že od-

kupil Pomurski muzej, zdaj pa delajo na tem, da bi te skulpture postavili po mestu. Tako galerija kot

tudi muzej sta ob letošnjem kulturnem dnevu zabeležila rekorden obisk.


KULTURA

februar 2017

Doza odličnega rocka v čast zakladnici učenosti

/

19

Mlakar in Jonas že razprodana Duša Škof, programska vodja V Gledališču Park se bo marca iztekla večina letošnjih abonmajev. Nekaj dogodkov še pripravljamo, zato priporočamo ogled spletne strani Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota: www.zkts-ms.si. Gledališče Park, 27. in 28. februar 2017, dopoldne – za gledališko-lutkovni abonma.

Carlo Collodi: »OSTRŽEK«, Lutkovno gledališče Ljubljana Ostržek že skoraj sto petdeset let pomeni neusahljiv vir navdiha za številne ustvarjalce. Njegovo popotovanje k odraslosti je tokrat uprizorjeno v obliki senčnega gledališča, ročnih lutk, marionet in naglavnih mask. Za osnovnošolce 5., 6. in 7. razredov. Foto: Miha Fras

Knjižnica je postala prostor, kjer se družijo stari in mladi. Pripravljajo prireditve, literarne večere, razstave in predavanja. Postala je sodobna mestna knjižnica in središče druženja.

Anton Ingolič, N. Pop Tasić: »TAJNO DRUŠTVO PGC«, Lutkovno gledališče Ljubljana

Aleksandra Grah Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v letošnjem letu slavi 70. obletnico obstoja. Ob tem častitljivem jubileju so izdali in predstavili zbornik »Zakladi znanja, spominov, zgodb«. Predstavitev je spremljal literarno-glasbeni večer s Tonetom Kregarjem in Jernejem Dirnbekom iz legendarne slovenske skupine Mi2. Predstavitev zbornika je potekala v okviru slovenskega kulturnega praznika, ob katerem so se sprehodili po sledeh 70-letne zgodovine veličastne stavbe, v kateri se srečujejo vse generacije. Knjižnica od leta 2004 deluje v novi, sodobni zgradbi; prej (od leta 1961) je delovala na dveh naslovih, in sicer sta splošnoizobraževalni in pionirski oddelek domovala v Soboškem gradu, študijski oddelek pa v Hartnerjevi vili. Kar sedem desetletij bogate knjižničarske dejavnosti osrednje regijske knjižnice je opisanih v prispevkih zbornika »Zakladi znanja, spominov, zgodb«, ki so ga spisala literarna peresa sedanjih in nekdanjih sodelavcev knjižnice.

Več kot 400 tisoč enot gradiva in 13 tisoč članov Knjižnica se ponaša z več kot 400 tisoč enotami gradiva, po katerem lista kar trinajst tisoč vpisanih članov. Od leta 1995 številne kraje po Prekmurju obiskuje premična knjižnica oziroma bibliobus, ki se je leta 2000 kot prvi podal v zamejstvo ter tako s slovenskim knjižničnim gradivom oskrbuje bralce in pomaga pri ohranjanju slovenstva v Porabju. Knjižnica je tudi edina v slovenskem prostoru z romskim oddelkom Romano Kher, ki se nahaja na oddelku za odrasle, v prostoru neknjižnega gradiva, kjer je na voljo čez sedemsto enot knjižničarskega gradiva z romsko te-

Gledališče Park, 1. marec 2017, dopoldne – za gledališko-lutkovni abonma.

Tajno društvo PGC je legendarno zimzeleno besedilo, otroška klasika, s katero so odraščale številne generacije otrok. Za osnovnošolce 8. in 9. razredov. Mikk Murska Sobota, 1. in 2. marec 2017, ob 19.00 – za glasbeni abonma in izven.

Večer z IZTOKOM MLAKARJEM Oba koncerta sta bila razprodana že dva dni po objavi dogodka! Gledališče Park, 7. marec 2017, ob 19.00 – za izven.

Ustvarjalca skladb in besedil pri glasbeni zasedbi Mi2 Tone Kregar in Jernej Dirnbek pravita, da se doslej še v nobeni knjižnici nista tako hitro počutila tako dobro, kot se jima je to zgodilo v Murski Soboti.

matiko. Direktorica knjižnice Jasna Horvat pravi, da so poslanstvo knjižnice v zadnjih letih nadgradili: »Knjižnica je postala prostor, kjer se družijo stari in mladi. Pripravljamo prireditve, literarne večere, razstave in predavanja. Postala je sodobna mestna knjižnica in središče druženja.« In kot je Horvatova v nagovoru zaključila z mislimi pisatelja Sidneyja Sheldona, tudi murskosoboška knjižnica res spreminja življenje na boljše. Ob tej priložnosti je na pomen osrednje regijske knjižnice z nagovorom in zahvalno listino spomnil tudi župan dr. Aleksander Jevšek.

Hranijo predsedniško zbirko Ena izmed posebnosti knjižnice je gotovo predsedniška zbirka nekdanjega predsednika Milana Kučana. Med pomembno dejavnost knjižnice uvrščamo tudi domoznansko gradivo, ki ga zbirajo vse od ustanovitve študijske knjižnice leta 1955. Osrednjo regijsko knjižnico po podatkih iz zadnjih dvajsetih let letno obišče 210 tisoč obiskovalcev. V pritličju sodobne knjižnice domuje mladinski odde-

lek, tam je tudi večnamenska dvorana, namenjena številnim prireditvam, v zgornjem nadstropju se nahaja oddelek za odrasle, v katerem ima svoje mesto tudi oddelek za periodiko s čitalnico in študijsko sobo. Od leta 2016 v knjižnici vsako sredo gostijo enoto za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor. V najvišjem nadstropju domujejo uprava, informacijsko-računalniški center in obdelava. Kot digitalna knjižnica sledi trendom sodobnega časa ter bralcem ponuja storitve za vse digitalne vire in informacije, do katerih lahko dostopamo od koderkoli. »Knjižnica kot osrednja območna knjižnica za Pomurje predstavlja steber, ki ohranja to dragoceno kulturno dediščino in sooblikuje kulturno podobo tega območja,« pojasnjuje urednica zbornika Klaudija Sedar. Po sprehodu skozi 70-letno zgodovino, po kateri je obiskovalce vodila Sedarjeva, je sledil zabaven glasbeno-literarni nastop članov zasedbe Mi2, ki sta s skladbami (zlasti začinjenimi z rockom) ob spremljavi akustične kitare posebno zaznamovala ta jubilejni mejnik osrednje regijske knjižnice.

BUNDERLA& GODLER ŠOV, Špas teater Klemen Bunderla in Jure Godler v neukrotljivi komediji: preveč lepa za radio, preglasna za televizijo in ravno prav nora za gledališče. Pridružite se jima v boju s časom, treznostjo in šefom, v maratonu glasbenih hitov, improviziranih reklam in resnično čudnih gostov na edinem radijskem šovu, ki se ga splača tudi gledati. Gledališče Park, 13. marec 2017, ob 17.00 – za lutkovni abonma in izven.

Lutkovna predstava »ŠTIRJE MUZIKANTJE«, Gledališče FRUFRU, Ljubljana Ostareli osel, potepuški maček, zavrženi pes in pred nožem pobegli petelin se srečajo na cesti ... Znana pravljica govori o pogumu in zvijačnosti, s katero ostareli prijatelji premagajo močnejše od sebe. Zadnja predstava lutkovnega abonmaja 2016/17. Gledališče Park, 15. marec 2017, ob 19.00 – za abonma drama/komedija in izven.

JONAS, Špas teater Najbolj kontroverzen estradni zvezdnik v Sloveniji, dobitnik največ viktorjev in bolj skrivnosten od same skrivnosti bo končno spregovoril … o vsem, kar nas zanima, a ga o tem nikoli nismo upali ali mogli vprašati. Predstava je razprodana!


20

/februar 2017

KULTURA

Od »velike vesi« do majhnega podeželskega mesta

»Sobota je bila na začetku svojega razvoja dolga, široka cesta, ob kateri so stale nizke lesene hiše, ometane v glavnem z ilovico in pokrite s slamnato streho, redke so bile z opeko. Dolga in široka cesta, ki so jo z obeh strani obdajali drevesa in obrasli jarki z zelenjem, v katerih sta se pretakali deževnica in gnojnica, se je počasi – z leti – spreminjala. Poimenovali so jo Glavna ulica.« Tako se glasi uvod v knjigo, ki jo je napisal Štefan Obal, »stari Sobočanec z dobrim spominom«, rojen v Murski Soboti leta 1933. Obal je z zanimanjem sledil dogajanju v svojem mestu, poslušal je pripovedi starejših in brskal po knjigah. Tako je nastala knjiga, katere namen je mlajše generacije spodbuditi k razmišljanju o koreninah in o tem, od kod izhajajo. Starejšim generacijam je knjiga, kot pravi Obal, posvečena v spomin na čas odraščanja, šolanja in tudi jesen življenja v našem mestu.

Ksenija Glažar Štefan Obal je v murskosoboški knjižnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom »Murska Sobota, gradivo o nastanku in razvoju Murske Sobote s posebnim poudarkom na ulicah do leta 1945«.

Konec 19. stoletja je Murska Sobota že spominjala na mestece V knjigi lahko preberemo, kako je Murska Sobota z napredkom v stranskih ulicah iz velike vasi med žitnimi polji in travniki zrasla v majhno podeželsko mesto s podobo vaškega življenja. Knjiga govori o že ugotovljenih zgodovinskih podatkih o nastanku in razvoju naselbine. Tako se naselbina z imenom Murasombotha prvič omenja 16. julija 1348, kot mesto pa je bila prvič zapisana leta 1366. Leta 1479 ji je ogrski kralj Matija Korvin podelil sejemske pravice. Obal se je lotil tudi družbeno-političnih in gospodarskih razmer v Prekmurju in Soboti po letu 1867. Govori pa tudi o nastanku, razvoju in pozidavi nekaterih ulic v Soboti. »Eden najstarejših predelov Sobote je kompleks Stare, Mojstrske, Vrtne, Prečne, Slovenske in Zvezne ulice. Predstavljal naj bi enega izmed starih jeder mesta,« še izvemo v zanimivi knjigi.

Zbral tudi nekdanja imena ulic

Celodnevna kopalna karta (odrasli):

Celodnevna kopalna karta (otroci**):

3-urna kopalna karta (odrasli):

3-urna kopalna karta (otroci**):

V drugem delu knjige je predstavljena Murska Sobota s starih fotorazglednic, na koncu pa je avtor zbral še imena ulic z vsemi različicami. Glavna ulica je tako bila nekoč poimenovana kot Fö utca, Aleksandrova, Horty Miklos utca in Titova, Ulica Štefana Kovača pa kot Kossuth Lajos utca, Regedi utca, Radgonska ulica in Kralja Petra cesta. Kot zanimivost krasi naslovnico knjige ena najstarejših fotografij mesta, na kateri je lepo viden takraten rondo, obit še s koli.

9,00 €

6,00 €

7,00 €

5,00 €

redna cena: 12,90 €

redna cena: 8,90 €

redna cena: 9,90 €

redna cena: 6,90 €

Urbanizacija šele po letu 1878

Ekskluzivna priložnost za ugodnejše razvajanje v Termah 3000 Moravske Toplice za občane Mestne občine Murska Sobota

V mesecu marcu vsem občanom nudimo poseben popust ob obisku vodnega parka Terme 3000.

* Za koriščenje popusta na kopališki blagajni predložite osebno izkaznico. ** Od 6. do 15. leta starosti. *** Vse dodatne akcije in popusti so izključeni in se ne seštevajo.

Ugodnost velja v terminu od 1. 3. 2017 do 31. 3. 2017. Informacije: Terme:  02 512 24 55,  kopalisce@terme3000.si

www.shr.si

Štefan Obal pravi, da intenziven razvoj Murske Sobote beležimo šele med letoma 1860 in 1910, ko se je število hiš in prebivalcev precej povečalo. Gradbeni razvoj in urbanizacija sta bila zaznana šele po letu 1878, ko je bil v ogrskem delu avstro-ogrske monarhije sprejet zakon, ki je urejal gradnjo hiš v mestih in večjih naseljih. »Premožnejši sloji trgovcev, bankirjev, advokatov in obrtnikov so začeli podirati cimprače ter graditi eno- in dvonadstropne meščanske hiše in obrtne delavnice.«


ŠPORT

februar 2017

21

/

Lahko smo ponosni na njih Geza Grabar Razglasili so najboljše v šolskem športu ter po tri posameznike, posameznice in ekipe v posamičnih in kolektivnih športih, podelili pa so tudi posebno priznanje za dosežke v športni dejavnosti. Zavod za kulturo, turizem in šport ter športna zveza sta pod pokroviteljstvom Mestne občine

Najboljši v športu iz Mestne občine Murska Sobota v letu 2016. Podrobneje vam jih bomo predstavljali v naslednjih številkah Soboških novin.

Jure Kuhar: »Za nastop v Rio de Janeiru sem se odpovedal vsemu in se posvetil samo športu, zavedajoč se, da brez tega ni uspeha. Čeprav nisem uspel, si zdaj nimam česa očitati.«

Murska Sobota tudi letos pregledala najboljše športne dosežke posameznikov in ekip iz mestne občine iz lanskega leta. Najboljšim so zaslužena priznanja podelili na tradicionalni prireditvi Športni dosežki v grajski dvorani.

Med športnicami je bila za najboljšo v mestni občini za leto 2016 izbrana tekmovalka v gimnastiki na velikem trampolinu Asja Benčec (Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota), priznanje je v njenem imenu prevzela mama, na drugo mesto se je uvrstila plesalka disco dancea Tjaša Gazdag (Plesni klub Zeko), na tretje pa članica Karate kluba Murska Sobota Fiona Zečiri.

Najboljši športnik postal Jure Kuhar Rokoborec Jure Kuhar (Rokoborsko društvo Sobota), ki ga je lani le ena zmaga ločila od nastopa na olimpijskih igrah, je bil ponovno izbran za najboljšega športnika, tekmovalec v kickboxingu Tilen Džarić (Kickboxing klub Murska Sobota) se je uvrstil na drugo, odbojkar Panvite Pomgrada Gorazd Flisar pa na tretje

mesto. Za dosežke na področju športa invalidov sta bila nagrajena tekmovalec v goalballu Boštjan Vogrinčič in košarkar Damjan Šebjan.

Foto: Jasmina Muhič

Najboljša športnica je Asja Benčec

Imamo odlične ekipe Najboljše športne ekipe v mestni občini med posamičnimi športi za minulo leto so Rokoborsko društvo Sobota, Plesni klub Zeko iz Veščice in Šahovsko društvo Radenska-Pomgrad Murska Sobota; najboljše moške športne ekipe so Odbojkarski klub Panvita Pomgrad, Društvo Nogometna šola Mura in Košarkarski klub Radenska Creativ; Ženski košarkarski klub Pomurje, Ženski odbojkarski klub Sobota in ženska ekipa Namiznoteniškega kluba Sobota pa so najboljše ženske športne ekipe.

Športniki osnovnošolci – naša prihodnost V šolskem športu so bili za najboljše v posamezni konkurenci iz-

Igralci Sobote pripravili presenečenje Igralci Namiznoteniškega kluba Sobota so tekmovali na finalnem turnirju pokala Slovenije v Puconcih. Po pričakovanjih so se med najboljša štiri moštva med člani uvrstili Krka, Kema in Maribor ter presenetljivo tudi ekipa Sobote. V drugi polfinalni tekmi se je odvila prava drama, saj so se favoriti iz Maribora za zmago s 5:3 pošteno namučili z ekipo Sobote, za katero so igrali Tomaž Roudi, Gregor Kocuvan in Damjan Zelko. »Že z uvrstitvijo na zaključni turnir pokala Slovenije smo dosegli cilj, saj smo bili nazadnje na zaključnem turnirju v sezoni 2009/10. Vseeno smo imeli proti Mariboru priložnost, da kot v sezoni 2007/08, ko je poleg Roudija in Kocuvana bil v ekipi še Jan Žibrat, odigramo celo finale,« je uspeh opisal vodja ekipe Mitja Županek. Kema je v finalu premagala Maribor z rezultatom 5:2. V tekmi za tretje mesto je Krka premagala Soboto s 5:1. V ženskem finalu so zmagale igralke Mengša. Igralke Sobote so prav proti poznejšim pokalnim prvakinjam izgubile že v četrtfinalu. Tekma je bila v Mengšu in se je končala z rezultatom 5:0. / Aleš Cipot

I, posebno priznanje na tem področju pa je tudi letos prejela OŠ IV, ki vzgaja in izobražuje otroke s posebnimi potrebami. Prireditve se je udeležil tudi akrobatski pilot Peter Podlunšek, ki je prejel posebno priznanje za dosežke v razredu Master svetovnega prvenstva Red Bull Air Race.

Jevšek: Nikoli ne obupajte

Asja Benčec kraljuje na velikem trampolinu.

brani košarkarica in atletinja Blaža Čeh (OŠ III), telovadka Maja Čopi (OŠ II), judoist Vid Lunežnik (OŠ I) in strelec Jure Sočič (OŠ III); med osnovnimi šolami v mestni občini se z najboljšimi rezultati v šolskem športu ponaša OŠ

V uvodnem nagovoru je župan dr. Aleksander Jevšek o športnem področju v mestni občini povedal, da so minulo leto iz osemnajst milijonov težkega občinskega proračuna športni dejavnosti – od infrastrukture do samih klubov – namenili 631 tisoč evrov. Ob tem je poudaril, da to morda ni zgornja meja, in se hkrati spraševal, kako ustvarjati pogoje za športne dejavnosti, da bodo na koncu vsi zadovoljni. Ob lanskih 250 tisočakih naj bi se ta znesek letos povečal za 50 tisoč evrov.

Med najboljšimi v Sloveniji Uredništvo

Foto: OŠ III Murska Sobota

Na Osnovni šoli III Murska Sobota je potekal polfinalni turnir v košarki za starejše deklice. Poleg domačih košarkaric sta na turnirju sodelovali še ekipi OŠ Dravinje iz Slovenskih Konjic in OŠ Zreče. Naše košarkarice so sprva v zelo pomembni tekmi premagale košarkarice iz Slovenskih Konjic, potem pa še Zrečanke. Z osvojenim prvim mestom so se ponovno uvrstile na finalni turnir treh najboljših šolskih košarkarskih ekip v Sloveniji.


22

/februar 2017

ŠPORT / GASILCI

Blaž Küplen – mladi Sobočan, ki opozarja nase iz dneva v dan »Ko sem bil mlajši, sta mi oče in dedek pripovedovala o tem, kako sta trenirala. Niti za trenutek se nisem zbal, da mi na treningu ne bi bilo všeč. In zdaj vztrajam in pridno treniram že devet let.«

Karlo Vratarič Štirinajstletnega Blaža Küplena iz Murske Sobote je sredi januarja doletela velika čast, saj je bil izbran za najboljšega judoista svoje starostne kategorije v državi. To ni naključje, saj trdo trenira že devet let in je v letu 2016 na vseh tekmovanjih, razen na enem, zmagal. Blaž je začel judo trenirati že pri petih letih, zanj pa sta ga navdušila oče in dedek, nekoč sama judoista. »Ko sem bil mlajši, sta mi pripovedovala o tem, kako sta trenirala. Navdušeno sem ju poslušal in nepotrpežljivo čakal, da bo nastopil dan, ko bom lahko odšel na prvi trening. Niti za trenutek se nisem zbal, da mi na treningu ne bi bilo všeč. In zdaj vztrajam in pridno treniram že devet let,« nam uvodoma pove Blaž, član Judo kluba Murska Sobota.

Nagrada plod napornega dela Nedavno je bil v Celju razglašen za judoista leta v kategoriji starejših dečkov, kar pa glede na rezultate ni nepričakovano. In kaj mu pomeni nagrada? »Nagrado štejem med svoje največje uspehe. Je

Želi medaljo na evropskem tekmovanju

plod in rezultat trdega, napornega dela ter poplačilo za vsa odrekanja in vložen čas, obenem pa tudi odraz mojih sposobnosti v judu,« meni Blaž. Do tega priznanja in vseh uspehov pa ni mogoče priti brez razočaranj, razkriva učenec

Osnovne šole I, toda spoznavanje napak je izjemno koristno, saj nam pomaga, da jih odpravimo. Poleg že omenjene nagrade je ponosen na vsak uspeh posebej: »Če bi moral izpostaviti kako zmago, bi to bila zmaga na turnirju v Novem

mestu. Turnir sicer ni bil pomemben, to zmago pa sem izbral, ker sem takrat premagal zelo dobrega nasprotnika iz Ukrajine. Poleg tega sem zelo ponosen na večkratne zaporedne nazive državnega prvaka v različnih starostnih skupinah.«

Ker pridno trenira judo, nima veliko drugih hobijev, rad pa riše in igra videoigre. Vse drugo je odvisno od vremena in letnih časov, pravi. Tako pozimi občasno drsa, poleti pa obiskuje kopališče. In kakšni so njegovi cilji? »Velika želja je osvojiti medaljo na kadetskem evropskem prvenstvu in nadaljevati z judom, vsaj dokler me usoda ne odpelje na druga pota,« pove Blaž, ki se zahvaljuje vsem, ki mu na njegovi športni poti stojijo ob strani in ga spodbujajo. »Posebna zahvala gre trenerju Silvu Kavčiču, ki je v meni videl potencial in mi pomagal na začetku moje tekmovalne kariere,« poudarja Blaž ter dodaja, da bo za vse ljubitelje juda in tiste, ki bi radi spoznali ta šport, odlična priložnost za ogled tekem na turnirju, ki bo 18. marca na OŠ I v Murski Soboti.

Gasilske sirene lani zavijale 153-krat Prevladujejo tehnična posredovanja in gašenje različnih vrst požarov

Geza Grabar To je sicer najmanjše število intervencij v zadnjih šestih letih, a veliko je ob aktivni požarni preventivi k temu pripomoglo razmeroma mirno leto, kar zadeva skrajne vremenske pojave. Število tehničnih intervencij in ob prometnih nesrečah je stalno v porastu. Število intervencij dvanajstih prostovoljnih gasilskih društev v murskosoboški mestni občini, ki so združene v Gasilsko zvezo MO Murska Sobota, je bilo v primerjavi z letom 2015 manjše za pet, v primerjavi z rekordnim letom 2014 (177 intervencij) pa za 24. Še kako zanimiv je podatek, da so vsa društva iz mestne občine leta 2005 skupaj posredovala le 71-krat. O kolikšnem povečanju obsega dela pri tako rekoč minimalnem povečanju števila gasilcev operativcev in razpoložljive opreme pri tem gre, gotovo ni treba izgubljati besed.

Največkrat posredovalo društvo iz Murske Sobote Iz natančne evidence gasilske zveze, ki jo kot predsednik vodi

Primestna društva so lansko leto v prvi vrsti posredovala zaradi gašenja požarov.

Štefan Barbarič, poveljnik zveze pa je Franc Olaj, je razvidno, da je tudi lani daleč največkrat posredovalo PGD Murska Sobota kot osrednja gasilska enota v občini oziroma zvezi, ki ima kot društvo pete kategorije tudi status gasilske enote širšega pomena. Enote s takšnim statusom so v pokrajini ob Muri štiri. Murskosoboški

gasilci s poklicnim jedrom so namreč lani bili na delu 123-krat, kar je enajstkrat manj kot leta 2015. V tem smislu rekordno v zadnjih enajstih letih je bilo zanje leto 2012 (135 intervencij). Za primerjavo: leta 2005 so člani PGD Murska Sobota opravili 60 intervencij. Med preostalimi primestnimi društvi, ki so bila lani pri nu-

denju pomoči najbolj delovna, so PGD Pušča (13 intervencij), PGD Bakovci (7) in PGD Rakičan (4); trikrat je posredovalo PGD Černelavci, dvakrat PGD Markišavci in enkrat PGD Nemčavci. Gasilska vozila drugih petih krajevnih društev – Krog, Kupšinci, Polana, Satahovci in Veščica, lani zaradi nujnih voženj niso izvozila.

Če so omenjena primestna društva v prvi vrsti posredovala zaradi gašenja požarov, je struktura intervencij PGD Murska Sobota zaradi razpoložljive opreme, usposobljenega kadra in tudi podeljenih koncesij na državni ravni zelo raznolika. Kot je pri njih že ustaljena praksa, po vrsti intervencij najbolj izstopajo posredovanja ob prometnih nesrečah, nudenje različnih oblik tehničnih pomoči in gašenje požarov. Po podatkih, ki nam jih je sporočil poveljnik murskosoboških gasilcev Anton Gomboc, je bilo sicer lani različnih oblik gašenja požarov 33: devetnajst je bilo požarov na stavbah, pet v naravi, štirje na prevoznih sredstvih, trije v zabojnikih za smeti, dva pa sta bila dimniška. Da so gasilci vse bolj tudi reševalci in nenadomestljivi pri nudenju različnih oblik tehnične pomoči, se je potrdilo tudi lani, ko so zaradi teh oblik bili poklicani 51-krat: odpirali so stanovanja (20), reševali ljudi iz dvigal (15), 16-krat so posredovali zaradi drugih vrst tehnične pomoči, denimo zaradi neurja, delovnih nesreč in pri nudenju pomoči reševalcem. Kar 31-krat so posredovali zaradi prometnih nesreč, osemkrat zaradi nevarnih snovi, enkrat pa so črpali vodo.


Foto: Aleš Cipot

februar 2017

AVTOR: JANEZ DONŠA

PLUG ZA OKOPAVANJE

GOSTA JED IZ PRETLAČENEGA SADJA

LEPOTNA GRŠKA KRALJICA IGRALKA (PO NAŠE) PAPAS

ZOOLOG HADŽI

NAJTEŽJI KEMIČNI ELEMENT (Os)

ODBOJ SVETLOBE

26. 1.–8. 3. 2017

Hommáge a Tisnikar

NATRIJ PETRA NAREKS

23. 3.–18. 5. 2017

ČRNA SNOV V DIMNIKU

Dare Birsa. Slike

NORVEŠKI SLOVNIČAR (IVAR) TRIK, PREVARA KOTENJE

OPIS, PRIKAZ

URIN

PRITAJENO GORENJE

NIKELJ

ZVOČNA IGRAČA, PIŠČALKA

SKELET

GRŠKI JUNAK PRED TROJO

BOLEZEN, KI JO PRENAŠAJO KLOPI

ARABSKI POGLAVAR PLEMENA TULEC, ETUI

RT V JZ ŠPANIJI HRAST S HRAPAVO SKORJO

OVČJA SAMIČKA

SMISELNOST

(mala galerija) 6. 7.–23. 8. 2017

Igor Banfi. Notranje pokrajine

REVNI GRŠKI MEŠČANI ZNAČILNA JE ZA OSLE

PLOVEN PRITOK ANGLEŠKE REKE SEVERN

7. 9.–3. 11. 2017

Dušan Tršar. Retrospektiva

NAŠ VESLAČ

RAZSODIŠČE

RAVEN, STOPNJA

KOLESARVARUHINJA PRAVIC SKA DIRKA GLEDALCEV IN PO ITALIJI POSLUŠALCEV SL.PEVEC TODOROVSKI (DEJAN)

ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA

KONJ PRI ŠAHU

RELIGIJA SLOVENSKI GEOGRAF (ANTON) SPAKOVALEC NAVADA, OBIČAJ

METANJE

ŽITNI PLOD PISEC EPSKIH DEL TROPSKA PAPIGA

RUSKI PISATELJ (MAKSIM) KOREJSKI AVTO HRVAŠKA POKRAJINA JOSHUA NKOMO

TROPSKA RASTLINA Z RUMENIMI CVETI

ANGLEŠKI IZRAZ ZA ZRAK

KAČON (REDKO)

PRVINA POMENSKE PODSTAVE STAVKA

JAMAJŠKA PLESNA GLASBA

AKTANT - delovalnik AJMOHT - ragu, obara BELVEDERE - razgledna točka

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do petka, 3. marca 2017 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec iz prejšnje številke: Ladislav Vöröš, Stara ulica 6, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

murska sobota nekoč

16. 11.–30. 12. 2017

ŽELJKO SABOL KRAJ PRI PAKRACU (TERME)

VILI AMERŠEK SOL JODOVE KISLINE

HRVAŠKI SMUČAR KOSTELIĆ

PRIMORSKI SVALJEK

Plakati Mladinskega informativnega in kulturnega kluba

OBRAZ, FACA (LJUDSKO) LUTKARICA VOGELNIK

KRAJ Z LEPIM RAZGLEDOM

NAJVEČJA TIROLSKA REKA

(velika galerija in balkon) 6. 7.–23. 8. 2017

ZNAK NA KOVANCU IZVIR PITNE VODE

PODALJŠEK OJESA

Izbor del skupine DHLM iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota Katja Sudec. Razkrivanje identitete

MIRAN ALIŠIČ NEMŠKA LUKA OB BALTIKU

VIDNI DEL TV PROGRAMA NIVES VIDRIH

(velika galerija in balkon) 25. 5.–22. 6. 2017

(mala galerija) 25. 5.–22. 6. 2017

SMETNJAK

ZVIŠANI TON A

MELANIE TURGEON

TABORNIKI, GOZDOVNIKI

OBARA, RAGU

PLAK

VASICA ZAHODNO OD KUMA

Razstave Galerije Murska Sobota v letu 2017 Janez Boljka. Mala plastika iz stalne zbirke Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki

NAJVEČJE MESTO V AFRIKI

RADI REČEMO, DA JE NAPAD NAJBOLJŠA ...

23

/

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: OSKRD, ROTOR, AF, VE, NIKON, ŽARKO, TLA, KOV, ŠOLSKA KREDA, PA, PSIHOLOG, ARTAČ, AMA, KORZO, KOČA, GEN, OD, MRHAR, ERARD, JAWA, RAB, TE, HALOGENI, ZE, ICO, KAREL OŠTIR, DU, OI, LIKIJA, ESPRESSO, APAČ, LEINO, IGRALO, IDRIS, VRATOLOM, PLAN, PECK, KOŽA, SALAMON, VRAGEC, ARO, EKS, AA.

Križišče današnje Slomškove in Slovenske ulice, Kamnoseštvo Korošec, danes stoji na tem mestu hotel Diana. Foto: Zoltan Gerenčer, vir: Facebookova stran Murska Sobota »inda«

Regionalni karierni sejem v Murski Soboti Ekipa zaposlitvenega portala MojeDelo.com že trinajst let deluje na trgu dela in ponuja številne priložnosti za zaposlovanje. Priložnosti bomo prvič ustvarjali tudi v Murski Soboti, in sicer v četrtek, 2. marca, med 10.00 in 18.00 v hotelu Diana, kjer boste imeli priložnost storiti še korak bliže k svoji sanjski zaposlitvi. Na sejmu se vam bodo predstavili številni razstavljavci, med katerimi je lahko tudi vaš novi delodajalec. Zato izkoristite izjemno priložnost in obiščite Karierni sejem v Murski Soboti ter naredite nov korak v svoji karieri! Vstop in vse spremljevalne dejavnosti so popolnoma brezplačni!

Nekdanja Kidričeva, današnja Slomškova ulica. Na levi strani je Turkova gostilna (pozneje Vargova, Texas), na desni pa Pinterjeva pritlična hiša, na mestu katere stoji danes sodišče, zgrajeno leta 1963. Foto: Jože Kološa, vir: Facebookova stran Murska Sobota »inda«


24

/februar 2017

PRIREDITVE

PREDAVANJA

sreda, 22. 2. 2017, ob 18.00

Predstavitev knjige: Branko Šömen: »Rakičanski breg – Monošterski brejg« (knjiga humoresk) / PIŠK Murska Sobota

četrtek, 23. 2. 2017, ob 17.00

Domoznanski večer z dr. Klaudijo Sedar: »Porabje na starih slikah« / PIŠK Murska Sobota

četrtek, 9. 3. 2017, ob 18.00

Z meditacijo in jogo do zdravja, Vestnik v živo z dr. Dejanom Dinevskim / Gledališče Park v Murski Soboti

DOGODKI sobota, 18. 2. 2017, ob 20.00

Klubski večer: Mikkova dnevna soba s posluhom Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

petek, 24. 2. 2017, ob 14.00

Izmenjava semen z domačih vrtov / PIŠK Murska Sobota

sobota, 25. 2. 2017, od 10.00 do 12.00

Pustovanje za otroke: animacija, glasba, pustno rajanje vhodna ploščad gradu v Murski Soboti

ponedeljek, 6. 3. 2017

Vrtčevski kalejdoskop / Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 9. 3. 2017, ob 9.00

Območno srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije: Mladi oder 2017 / grajska dvorana v Murski Soboti

petek, 17. 3. 2017, ob 10.00

Območno srečanje lutkovnih skupin Slovenije: Dan za lutke 2017 grajska dvorana v Murski Soboti

KONCERTI sobota, 25. 2. 2017, ob 22.00

Mikkova tradicionalna Pustna diskoteka: koncert Buffo's Wake (UK) in DJ-večer / Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

sreda, 1. 3. 2017, ob 19.00

Večer z Iztokom Mlakarjem, za glasbeni abonma in izven, ZKTŠ Murska Sobota / Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

četrtek, 2. 3. 2017, ob 19.00

Večer z Iztokom Mlakarjem, za glasbeni abonma in izven, ZKTŠ Murska Sobota / Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

sobota, 11. 3. 2017, ob 21.00

Winter Breka / Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

petek, 17. 3. 2017, ob 21.00

Love Electric (ZDA/MEHIKA/ARGENTINA) Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE ponedeljek, 27. 2. 2017, ob 10.00

Lutkovna predstava: Carlo Collodi: »Ostržek«, Lutkovno gledališče Ljubljana / Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 28. 2. 2017, ob 9.15 in 11.00

Lutkovna predstava: Carlo Collodi: »Ostržek«, Lutkovno gledališče Ljubljana / Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 1. 3. 2017, ob 9.30 in 11.15

A. Ingolič, N. Pop Tasić: »Tajno društvo PGC«, Lutkovno gledališče Ljubljana / Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 4. 3. 2017, ob 11.00

Lutkovna predstava: »Muca copatarica« z delavnicami, Gledališče Čalapinko / BTC City Murska Sobota

ponedeljek, 13. 3. 2017, ob 10.00 in 17.00

Lutkovna predstava: »Štirje muzikantje«, Gledališče Fru-Fru Ljubljana Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 14. 3. 2017, ob 9.15 in 10.30

Lutkovna predstava: »Štirje muzikantje«, Gledališče Fru-Fru Ljubljana Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 17. 2. 2017, ob 16.30

Marina Zakič, dipl. dietetičarka: »Osnove zdravega prehranjevanja« / PIŠK Murska Sobota

torek, 21. 2. 2017, ob 17.00

Hospic: mag. Aleksander Balažic, evang. duhovnik: »Smrt … in kaj potem« PIŠK Murska Sobota

petek, 24. 2. 2017, Majda Temnik: »Kalčki – živa ob 17.00 semena v naši prehrani« PIŠK Murska Sobota torek, 28. 2. 2017, ob 17.00

Gregor Obronek: »Zdravljenje s pomočjo ajurvede« PIŠK Murska Sobota

torek, 7. 3. 2017, ob 16.00

Dr. Tone Hladnik: »Kako ohranjamo ravnovesje v telesu«, Univerza za tretje življenjsko obdobje PIŠK Murska Sobota

četrtek, 9. 3. 2017, ob 18.00

Vanda Žunič: »Nevidne energije, ki podpirajo navade in običaje, ki smo jih nasledili od prednikov« PIŠK Murska Sobota

petek, 17. 3. 2017, ob 17.00

Barbara Horvat: »Teden možganov« / PIŠK Murska Sobota

ŠPORT od ponedeljka, 20. 2. 2017, do petka, 24. 2. 2017, od 9.00 do 14.00

»Aktivne zimske počitnice 2017« (za otroke od 7. do 10. leta) športna dvorana OŠ III v Murski Soboti

Naj se pozitivna energija nadaljuje Ksenija Glažar Hiša Sadeži družbe je poslovna enota Slovenske filantropije in velja za prvi medgeneracijski center v Sloveniji.

GLEDALIŠKE PREDSTAVE / Gledališče Park v Murski Soboti četrtek, 16. 2. 2017, ob 19.00

Jonas, Špas teater Mengeš

petek, 17. 2. 2017, ob 19.00

Josif Brodski: »Demokracija!«, SNG Drama Ljubljana

petek, 24. 2. 2017, ob 19.00

Reporter Milan: »Silverji grejo na jug«

torek, 7. 3. 2017, ob 19.00

Bunderla&Godler šov, Špas teater Mengeš

sreda, 15. 3. 2017, ob 19.00

Jonas, Špas teater Mengeš

RAZSTAVE petek, 17. 2. 2017, ob 18.00 (na ogled do 10. 4. 2017)

Otvoritev likovne razstave: Ana Sluga Galerija Robin, Murska Sobota

četrtek, 23. 2. 2017

Otroške ilustracije / PIŠK Murska Sobota

petek, 3. 3. 2017 (na ogled do 13. 3. 2017)

Vrtec Murska Sobota: Otroške risbice PIŠK Murska Sobota

torek, 14. 3. 2017, ob 17.00 (na ogled do 31. 3. 2017)

50-letnica Mešanega pevskega zbora Štefan Kovač PIŠK Murska Sobota Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.

Otvoritve se je udeležila tudi dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V Murski Soboti deluje že osem let. Letos so s partnerji začeli izvajati nov projekt. Večgeneracijski center Pomurja bo nudil raznolike podporne vsebine za pomursko regijo. Programe in vsebine bodo ob pomoči partnerjev (Mladinski svet Ljutomer, Društvo Mozaik in Zavod Vitica) in podpori sodelujočih občin (Murska Sobota, Ljutomer, Šalovci in Gornja Radgona) izvajali v omenjenih lokalnih skupnostih in širše. Kot pravi Darko Krajnc, strokovni vodja Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, petletni projekt financira evropski socialni sklad, z njim pa bodo razširili področje delovanja ustanove in mu dodali tudi nove lokacije v Pomurju. Več bo strokovnega dela, vendar bodo obenem ohranili tudi dosedanje vsebine. Ljudje so po besedah Krajnca njihove programe dobro sprejeli. Župan Aleksander Jevšek je med drugim poudaril, da je v hiši čutiti izjemno veliko pozitivne energije. Slovesnosti ob odprtju Večgeneracijskega centra Pomurja se je udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki je izpostavila pomen večgeneracijskih centrov, saj pomenijo povezovanje lokalnih interesov, nevladnih organizacij in ljudi ter njihovo sodelovanje. Obširneje bomo o centru poročali v naslednji številki.

Sn 162 februar2017  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you