Issuu on Google+

15. maj 2013 | številka 122

10  Srečanje partnerskih mest

13  Nove sadike dreves in cvetlic

27  Tretje mesto za odbojkarje

11  Tradicionalna slovesnost

14  Spomladanske čistilne akcije

30  Prekmurski zdravniški

12  Obisk iz pobratenega

19  Praznovanja praznika

31  Za varno vožnjo Soboških

v madžarskem Körmendu ob dnevu zmage Bethlehema

ob dnevu Zemllje v naši občini dela

Panvite Pomgrada tek

nagibačev


Telekom Slovenije, d.d., 1546 Ljubljana

Ko gre za vas, vam nudimo le najbolj{e. Izberite novi paket Pomlad 2013 in ga porabite povsem po svoje.

23€ na mesec

Za samo 23 EUR na mesec lahko 2013 enot po svojih potrebah razporedite med klice v vsa slovenska omrežja, SMS/MMS sporočila in prenos podatkov.

Za fizi~ne Vezava in pravne ni pogoj. osebe.

1 enota je enaka 1 minuti pogovora, 1 SMS ali MMS sporočilu ali 1 MB prenosa podatkov.

Ne zadovoljite se z manj. V obdobju od 9. 4. 2013 do vključno 30. 6. 2013 Telekom Slovenije, d. d., omogoča novim ali obstoječim naročnikom storitev Mobitel sklenitev naročniškega razmerja za naročniški paket Pomlad 2013. Naročniško razmerje za paket Pomlad 2013 lahko sklene fizična oseba, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja poslovno dejavnost. Paket Pomlad 2013 vključuje 2.013 enot storitev, ki jih naročnik lahko porabi za pogovore v vsa slovenska omrežja, pošiljanje SMS-/MMS- sporočil in paketni prenos podatkov, za ceno 23 EUR mesečno. Ena enota storitve je enaka eni minuti pogovora v vsa slovenska omrežja ali enemu poslanemu sporočilu SMS/MMS ali enemu MB prenesenih podatkov. Vključene količine veljajo za storitve, opravljene v omrežju Mobitel v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Za obračun pogovorov velja interval 60/1, kar pomeni, da se prva minuta obračuna v celoti, nadaljnji pogovor pa po sekundah. Pri obračunavanju sporočil SMS/MMS se kot obračunska enota upošteva poslano sporočilo SMS/MMS, pri obračunavanju prenosa podatkov pa se kot obračunska enota upošteva 1kB prenesenih podatkov. Cenik storitev nad vključeno količino in prodajna ponudba paketa Pomlad 2013 sta objavljena na www.mobitel. si. S sklenitvijo naročniškega razmerja za paket Pomlad 2013 Telekom Slovenije, d. d., naročniku zaračuna priključno takso v višini 11,87 EUR, v primeru spremembe z obstoječega naročniškega paketa za storitve Mobitel na paket Pomlad 2013 pa naročniku zaračuna enkratni znesek v višini 20 EUR. Za naročnike paketa Pomlad 2013 vklop storitev Neomejeni pogovori v omrežje Mobitel, Večerni in vikend pogovori ter SMS 1000 ni možen. Za dodatne informacije obiščite najbližji Telekomov prodajni center, www.mobitel.si ali pokličite Center za pomoč uporabnikom na 041 700 700 ali 080 80 00. Cene so navedene v EUR in vključujejo DDV. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev.


ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani, čeprav smo še v koledarski pomladi, temperature občasno pokažejo, da smo letošnjo kar preskočili. Na pomlad nas spominja narava, ki se je v preteklih tednih odela v zeleno in za prireditve na prostem, ki jih je v tem obdobju čedalje več, ustvarila čudovito kuliso. A včasih nam jo narava tudi zagode. Zaradi dežja smo morali odpovedati tradicionalni družinski piknik. Pred nami so še druge znane prireditve. V kratkem bo v središču mesta Bogračijada z nastopi pihalnih orkestrov, vse je pripravljeno tudi za Festival Soboški dnevi, ki je letos dobil novo celostno podobo. Na spletnih straneh mestne občine bo v kratkem objavljen popoln razpored nastopajočih, odprta je tudi posebna spletna stran www.soboskidnevi.si, kjer bo moč najti več podatkov o festivalu in podrobnosti o nastopajočih. V Soboških novinah boste podrobno seznanjeni s programom, ki smo ga sestavili s komisijo, ki jo vsako leto imenujem za to, da predlaga program. Za pokušino vam omenjam le nekatere nastopajoče: koncerti klasične glasbe – duo Dolcezza, trio Arcanus, pevski zbor Čarnice s spremljavo; za najmlajše – klovni, gledališke predstave, mali Medo; za mlade – Mladi oder, skupine Dežurni krivci, MAJKE, Obits in Bellini (ZDA), Abop-after party; za nekoliko starejše – Ansambel Saša AVSENIKA; za vse – razstave, komedije, show Roka Bagoroša, skupine MANOUCHE, KAD BI BIO BIJELO DUGME, JAN PLESTENJAK, PREKMURSKA GODBA z mažoretkami, MAGNETI Z NEDO UKRADEN. Na predvečer dneva državnosti bo še slovesnost v Gledališču Park. Letos prvič vabim vse, ki bi bili pripravljeni kot prostovoljci brezplačno pomagati kot osebje festivala (oblečeni bi bili razpoznavno), da se prijavijo (svoje podatke naj pošljejo na sedež Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, kontaktna oseba je ga. Darja Potočnik). Želimo, da bi se gosti in obiskovalci v našem mestu počutili lepo. Upoštevajoč dejstvo, da so vse prireditve v sklopu festivala tradicionalno brezplačne za vse obiskovalce, se bomo tokrat ponovno obrnili na zveste sponzorje, za katere sem prepričan, da nam bodo tudi letos priskočili na pomoč. Ker festival čedalje pogosteje obiskujejo tudi obiskovalci od drugod, celo iz tujine, se moramo izkazati kot dober gostitelj in prireditelj. Zato letošnje vabilo vsem, ki bi želeli sodelovati kot prostovoljci v skupni ekipi festivala. Pred dnevi so nas obiskali študentje s profesorji iz pobratene občine Bethlehem iz Združenih držav Amerike, ki so na desetdnevnem študijskem spoznavanju Slovenije. Sprejeli jih bodo rektorji naših univerz, bivši zunanji minister in veleposlanik v ZDA, različni podjetniki, ameriški veleposlanik in drugi. Študentje bodo imeli priložnost poslušati predavanja zelo uglednih predavateljev iz celotne Slovenije. Da so se prvi dan ustavili ravno pri nas v Murski Soboti in spoznali pokrajino ob Muri, gre zasluga našemu rojaku g. Stephanu Antalicsu, ki je bil pobudnik pobratenja Murske Sobote in Bethlehema ter je neumoren raziskovalec korenin svojih someščanov, ki bivajo tam čez lužo, a so s koreninami tu v Prekmurju. Je tudi gostujoči znanstvenik na univerzi v Bethlehemu in se je te dni mudil v Murski Soboti. Upam, da sem študentom mesto in regijo dobro predstavil, saj je prvi vtis o novi državi, ki jo obiščeš, po navadi najmočnejši. Prepričan sem, da ne bodo pozabili stalne razstave v Pokrajinskem muzeju in kulinarike, ki so je bili deležni v hotelu Diana (vem, da so jo zelo pohvalili). V prihajajočih dneh bo torej v mestu in regiji mnogo prireditev. Te priložnosti želimo izkoristiti, da se vsem obiskovalcem predstavimo v kar najlepši luči. Naj si nas zapomnijo kot prijetno mesto in kot regijo s prijetnimi, dobrosrčnimi ljudmi, ki so na vsakem koraku pripravljeni pomagati. Kot mesto, ki s svojim zelenjem in rastlinjem ni kar tako dobilo naziva najbolj zeleno mesto med primerljivimi mesti v Sloveniji (imamo petkrat več zelenih površin, kot je slovensko povprečje). Vsi skupaj se potrudimo, da ne bomo prijazni samo drug do drugega, ampak tudi do gostov. Ter seveda bodimo prijazni tudi do narave in vsega, kar nas obdaja. Vaš župan,

|

3

maj 2013


MESTNI SVET

Tudi 18. redna seja Mestne občine Murska Sobota v dveh delih Seja mestnega sveta 11. aprila 2013, ki je bila že osemnajsta v tem mandatu, se je začela z umikom osme točke dnevnega reda, in sicer točke o soglasju k Statutu javnega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče RIS Dvorec Rakičan zaradi razloga, ki ga je pojasnil župan Anton Štihec, saj je statutarnopravna komisija sprejela sklep, da predlagatelju (tj. RIS Dvorec Rakičan) predlagajo, da popravi statut javnega zavoda. Hkrati so bile na dnevni red uvrščene dodatne točke: predlog spremembe in dopolnitve pravilnika o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Mestni občini Murski Soboti ter sklep o določitvi parkirnine na urejenih javnih gramoziranih parkirnih površinah, na katerih parkiranje ni časovno omejeno. Umeščena je bila tudi nova, 10. točka, soglasje k sistematizaciji delovnih mest Vrtca Murska Sobota za šolsko leto 2012/2013.   Po potrditvi zapisnika 17. redne seje se je dvajset mestnih svetnikov soočilo s predlogom zaključnega računa proračuna mestne občine za leto 2012, ki ga je, kot ostale proračunske tematike, tudi tokrat predstavil za to pristojni na mestni občini Slavko Domjan. Zaključni račun proračuna sestavlja splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov ter odhodkov oz. prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in rea-

zadnje je na manjše dohodke, tako je povedal Domjan, vplivala tudi stagnacija na trgu nepremičnin, predvsem zaradi nizke realizacije predvidenih prodaj stavbnih zemljišč, predvsem v Severni obrtno-industrijski coni (SOIC). Nataša Horvat iz odbora za proračun in finance je predstavila dva na seji odbora sprejeta sklepa. Prvi se nanaša na problematiko SOIC, in sicer so občino pozvali, naj vloži več truda v prodajo zemljišč, pri iskanju potencialnih investitorjev pa uporabi tudi osebni pristop. Horvatova je izpostavila še neurejenost nekaterih v SOIC-u prodanih, a še ne pozidanih zemljišč. Drugi predlog je bil namenjen svetnikom – matični odbor je zaključni račun potrdil, tako so svetovali tudi svetnikom. Ob koncu je župan mestno svetnico spomnil na omenjeni osebni pristop, saj, je pojasnil župan, se morajo na občini pri prodaji zemljišč najprej držati črke zakona, ki veleva uporabo javnih razpisov, osebnega nagovarjanja potencialnih investitorjev pa se je župan v preteklosti že posluževal. Dušan Bencik je ob nadaljevanju razprave o zaključnem računu proračuna opozoril, da je bila realizacija proračuna pri prihodkih za 14 odstotkov nižja od predvidene v rebalansu, s čimer ne moremo biti zadovoljni. Mestna občina razpolaga z nekje 60 milijoni premoženja, ki je delno dano v najem in upravljanje nekaterim javnim zavodom, je povedal Bencik, pri tem pa izpostavil javni zavod Pomurske lekarne: »Če človek razmišlja ekonomsko, bi pričakoval, da če občina nekomu da na razpolago svoja sredstva, da z njimi gospodari in ustvarja dobičke, bi občina

liziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna. Skupno vseh prihodkov v preteklem letu je bilo 16.468.491,98 evra (veljavni plan je bil 19.146.003,00 evre), od katerih je bilo kar 12.291.829,66 evra davčnih prihodkov (davek na dohodek in dobiček, domači davki na blago in storitve ter drugi davki), ostalo pa so predstavljali nedavčni dohodki (2.097.194,59 evra), kapitalski (103.122,38 evra) in transferni dohodki (1.962.281,89 evra) ter prejete donacije v višini 14.063,46 evra. Na drugi strani je proračun imel 17.543.470,00 evrov odhodkov (veljavni plan je bil 20.385.284,00 evrov), od katerih so največji delež predstavljali tekoči transferji, in sicer v višini 8.469.545,71 evra. Za gradnjo in nakup osnovnih sredstev je šlo 4.272.640,58 evra, medtem ko je za tekoče odhodke, kot so plače in drugi izdatki zaposlenih ter blago in storitve, prispevki delodajalcev za socialno varnost ter plačila domačih obresti in sredstva rezerv, bilo namenjenih skupno 4.523.360,42 evra. Investicijski transferji so predstavljali 277.923,29 evra. Občina je tako v preteklem proračunskem letu zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 1.074.978,02 evra. Kot je pojasnil Slavko Domjan, je na proračun negativno vplivala sprememba zakona o izvrševanju proračuna za leto 2012, saj je povprečnina dotlej znašala 554 evrov, s spremembo zakona pa se je znižala na 543 evrov. »Tako zmanjšana povprečnina je za našo občino pomenila 103.896 evrov manj dohodnine.« Drugi negativen vpliv na lanski proračun je rebalans, ki ga je narekoval zakon o uravnoteženju javnih financ. Navse-

|

maj 2013

4

Špela Horvat

lahko od tega imela kakšno korist.« Pomurske lekarne po njegovem prepričanju ustvarjajo bilančni dobiček v višini 3,8 milijona, kar bi lahko predstavljalo tudi del prihodkov občine. Župan se je s predlogom mestnega svetnika strinjal, a opozoril na pravne težave. Na navedbe Bencika, da bi župan oz. občina v vseh teh letih z odlokom morala doseči predlagano delitev premoženja, je Štihec pojasnil, da je poleg mestne občine še ostalih 26 občin ustanoviteljic, poleg uprave pa družbo upravlja še 17-članski svet zavoda, kjer ima mestna občina zgolj enega predstavnika. Pred sprejetjem zaključnega računa je v razpravi Iztok Zrinski izrazil pomislek, da po njegovem mnenju proračun ni bil enakovredno izpeljan do vseh porabnikov sredstev. Primer tega je po njegovem Zveza za tehnično kulturo Murska Sobota, ki je izpadla v celoti. Tudi Mitja Slavinec je zavzel enako stališče, saj po njegovem mnenju proračun ob zmanjšani realizaciji ni realiziran in izplačan sorazmerno na vse postavke. Mestni svetniki so zaključni račun s sedemnajstimi glasovi za in štirimi proti potrdili. Poročilo o varnostni problematiki v mestni občini za leto 2012 je predstavil Tomislav Habulin, komandir Policijske postaje Murska Sobota. Ta je razložil, da so v preteklem letu obravnavali nekoliko manj kaznivih dejanj, prekrškov in prometnih nesreč kot leto poprej, kar na policijski upravi pripisujejo večji strokovnosti pri obravnavanju kaznivih dejanj in prekrškov, kakor tudi preventivnim akcijam policije. Slednja v Pomurju beleži kar 70-odstotno raziskanost kaznivih dejanj, kar jo uvršča v sam


MESTNI SVET

državni vrh. Tako je Habulin zaključil, da v Pomurju tudi po zaslugi policije živimo varno. Odlok o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti mestne občine (t. i. ožjih delov) je bil v prvi obravnavi sprejet, po razpravi pa je na predlog Jožefa Recka bil sprejet sklep, da se smiselno prouči dopolnitev drugega člena, ki opredeljuje naloge, ki jih ožji deli Murske Sobote izvajajo. Do takrat je po pojasnilu Sabine Gutalj odlok določal, da so predsedniki ožjih delov zgolj predlagali investicije in vzdrževanja, predlog pa se je nanašal na način, da bi ožji deli imeli možnost samostojne izvedbe investicijskih vzdrževanj, če ti niso predmet javnih naročil. Na sestanku, ki

jenim amandmajem so bili svetniki naklonjeni in so jih potrdili. V peti točki dnevnega reda je bil svetnikom predstavljen odlok o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju mestne občine. Kot izhaja iz besedila odloka, so njegovi cilji predvsem povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavljati dostop do storitev javne službe, hkrati pa zasledovati predpise s področja varstva okolja na ravni države in občine. S tem odlokom se med drugim določajo pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov storitev, viri financiranja, način oblikovanja cen storitev in nadzor

se ga je po besedah Gutaljeve udeležila velika večina predstavnikov mestnih četrti in krajevnih skupnosti, so sklenili, da bi izvajali investicije na objektih, ki so v lasti ožjih delov in če skladno z zakonom o javnih naročilih gre za vrednosti, za katere objava na portalu javnih naročil ni potrebna – torej bi lahko ožji deli izvajali investicije na svojih objektih za blago in storitve do 20.000 evrov, za področje gradenj pa v vrednosti do 40.000 evrov. Iztok Zrinski je v imenu sedmih svetnikov podal amandma o višini sredstev, namenjenih za seje ožjih delov, med drugim, da vsota izplačanih sredstev za delovanje organov ožjih delov ne sme presegati 10-kratnika števila članov sveta ožjega dela. Tako odloku kot predstavl-

nad izvajanjem javne službe. V odloku so določene tudi globe za kršitev določil odloka s strani izvajalca javne službe in globe za uporabnike storitev javne službe. Jožef Recek se je med drugim v razpravi zavzel, da bi bile cene storitev javne službe enake za vse občane, ne glede na mestno ali primestno naselje. Prav tako je opozoril na del odloka, ki določa, da v primeru odlaganja odpadkov na nedovoljenih mestih pri neuspešnem iskanju povzročitelja stroške odvoza krije lastnik parcele. Predloge k spremembam in dopolnitvam odloka je podalo še nekaj mestnih svetnikov, odlok pa je bil na koncu v prvi obravnavi soglasno sprejet. Nadalje je bil predstavljen odlok o ustanovitvi in delovanju Sveta za preventivo in vzgo-

|

5

maj 2013


MESTNI SVET

jo v cestnem prometu Mestne občine Murska Sobota. V okviru svojih pristojnosti svet ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga mestnemu svetu v sprejem programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, med drugim pa služi tudi dodatnemu izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometnovzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni, prav tako pa svet sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet. Strokovne naloge za svet zagotavlja uprava mestne občine, sestavlja pa ga devet članov, ki jih imenuje mestni svet. Predsednika in namestnika predsednika izvoli svet za preventivo izmed svojih članov na konstitutivni seji. Njihov mandat traja štiri leta, po poteku mandata pa so lahko ponovno imenovani.  Svet za preventivo sestavljajo predstavnik policije v Murski Soboti, predstavnik javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja v mestni občini, predstavnik občinskega redarstva, predstavnik občinske uprave s področja cestnega prometa, predstavnik upravljavcev cest, predstavnik šol vožnje, predstavnik Avtobusnega prometa Murska Sobota (APMS) ter dva predstavnika drugih organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu. Marjan Gujt je povedal, da zadnja dva predstavnika, kakor tudi predstavnik APMS, v svetu niso potrebni. Vsi predlogi in pri-

občine iz regije. Mitja Slavinec je podal predlog, ki bi se ga občani najverjetneje razveselili, in sicer brezplačno parkiranje v prvih 30 minutah. Kot je pojasnil, Murska Sobota pred uvedenim sistemom parkiranja ni bila prometno preobremenjena, prav tako tovrstna ureditev ni v prid živosti mestnega jedra –po njegovem mnenju bi brezplačno parkiranje v središču mesta pomenilo tudi več obiskovalcev. Razlog za tak predlog je po njegovih besedah tudi, da trenutno zakup parkirnega mesta za manj kot eno uro ni mogoč, kar je posebnost Murske Sobote. Samostojni mestni svetnik Robert Celec je podal predlog, da bi bilo parkiranje na gramoziranih parkiriščih brezplačno. Župan Anton Štihec je na predloge odgovoril, da je mestni svet v preteklosti sprejel predlog odloka o ureditvi cestnega prometa, ki je urejal tudi parkirnine. Celec je nato predlagal, da bi na naslednjih sejah že sprejeti odlok spremenili in še enkrat predebatirali celotno problematiko parkiranja. Da je to legitimna pravica mestnega sveta, se je strinjal tudi župan, a opozoril, da tokrat predlagani odlok tega ne more urejati in je mogoče omenjene spremembe urediti komaj na naslednjih sejah. Prav tako je opozoril na namen o vpeljavi dodatne brezplačne linije Sobočanca in možnosti dodatnih parkirnih ugodnosti za občane mestne občine. Andrej Mešič je svetnike opozoril, da je sistem komajda začel z obratovanjem, zato je govoriti o uspešnosti prehitro – treba bi bilo nekoliko počakati in šele nato delati sklepe. Naposled sklep zaradi premalo oddanih glasov ni bil sprejet.

pombe bodo obravnavani do druge razprave, saj so svetniki predlog odloka sprejeli. Novo, osmo točko, predlog spremembe in dopolnitve pravilnika o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Mestni občini Murska Sobota, so mestni svetniki sprejeli, pri tem pa je Jožef Recek izpostavil, da razlike med krajevnimi skupnostmi pod in nad tisoč prebivalci ni smiselno vzpostavljati, saj je delo v večini primerov enako pri obeh. Jožica Viher mu je odgovorila, da razlike vendarle so, ne nazadnje so v večjih krajevnih skupnostih določene uradne ure. Sklep o določitvi parkirnine na urejenih javnih gramoziranih parkirnih površinah, na katerih parkiranje ni časovno omejeno, je podrobneje pojasnila Nada Cvetko Török. Ta je dejala, da je smiselno, da se cene na različnih gramoziranih lokacijah poenotijo na 30 centov na uro, ob tem pa za naslednje leto napovedala asfaltiranje parkirišča ob bolnišnici v Rakičanu. Iztok Zrinski je v imenu LDS povedal, da je odločitev o plačljivem parkiranju na gramoziranem parkirišču pri bolnišnici preuranjena, saj bi bilo treba omenjeno zemljišče najprej asfaltirati. Prav tako je predlagal enakopravno obravnavo strank na asfaltiranem in gramoziranem parkirišču pri bolnišnici, saj na asfaltiranem delu plačljiv sistem še ni vzpostavljen. Prav tako so v LDS izpostavili na nerodno postavitev vhoda na že omenjeno gramozirano parkirišče, medtem ko je Davor Škorjanec iz SNS predlagal, da sredstva za asfaltiranje parkirišča v Rakičanu prispevajo tudi druge

|

maj 2013

6

Svetniki so nasprotno dali soglasje k sistemizaciji delovnih mest Vrtca Murska Sobota za šolsko leto 2012/2013, pri kadrovskih zadevah pa so dali soglasje Ivanu Zajcu pri imenovanju za direktorja Pomurskih lekarn. Zajc je predstavil svoje dosedanje delo kot direktor, pri čemer je podal tudi pogled in načrte za prihodnje delo. Pomurske lekarne imajo štirinajst enot in 89 zaposlenih, od tega 49 magistrov farmacije. Zajc je s strani svetnikov dobil podporo za nadaljnji štiriletni mandat. Ker so svetniki sestankovali že več kot ur šest ur, je župan sejo 11. aprila prekinil, nadaljevanje pa je sledilo čez teden dni, 18. aprila, ko so svetniki razpravljali o preostalih kadrovskih zadevah. Tako so potrdili imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Murska Sobota, in sicer Simono Čopi, Mitjo Slavinca in Davorja Škorjanca, kot predstavniki ustanovitelja pa so v svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Murska Sobota bili imenovani Nives Stajnko, Ivan Obal in Brigita Bavčar. Na konec vsebinskega dela 18. redne seje je počakala sprememba sklepa o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v nadzorni svet javnega podjetja Komunala, d. o. o., Murska Sobota. Gre za spremembo mandata, in sicer se je mestnim svetnikom predlagalo, da štiriletna mandatna doba začne teči s 24. aprilom 2013, do sedaj datum točno ni bil določen. Sledili so predlogi in pobude članov mestnega sveta ter župana.


MESTNI SVET

Svetniške pobude in vprašanja Župan je odgovoril, da parkiranje urejata dva odloka: odlok o ureditvi cestnega prometa, ki določa ceno 0,50 EUR za uro parkiranja in modre cone, kjer je parkiranje zastonj, ter odlok o občinskih taksah. Na prvem zasedanju 18. redne seje 11. aprila sklep o višini parkirnin, ki se je nanašal na gramozirana parkirišča, ni bil sprejet. V odloku, ki je bil sprejet pred letom in pol, je teh pet ulic, kjer se parkiranje zaračunava, navedenih.

Na drugem zasedanju 18. redne seje mestnega sveta 18. aprila 2013 so svetnice in svetniki predstavili svoje pobude ter zastavili vprašanja županu in mestni upravi:

Cvetka ŠKAFAR je opozorila, da se trajne posledice zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev že sedaj poznajo na populaciji starejših, bolnih, brezposelnih oseb v mnogih družinah. Omenjeni zakon jih je dodatno diskriminiral. Ob tem sprašuje vse pristojne, kdo in kdaj bo popravil novo enačbo socialne varnosti in družbene blaginje ter prevzel odgovornost zanjo. Župan je odgovoril, da se zakoni sprejemajo v državnem zboru; mestna občina lahko skupaj z mestnim svetom da pobudo za spremembo zakona, če se je komu storila krivica.

Dr. Mitja SLAVINEC je nato želel izvedeti, v katerem členu je zapisano, da se samo tam zaračunava. Trdi, da to ni zapisano nikjer, ampak so zapisane samo modre cone – torej bi moralo veljati za vse modre cone, čemur v celoti nasprotuje. Ker nikjer ni zapisano nasprotno, predlaga, da se na teh petih ulicah prve pol ure parkira zastonj, lahko tudi 20 minut, potem pa se parkiranje zaračunava. Župan je odvrnil, da je odlok sprejet, že takrat, ko se je odlok sprejemal, se je vedelo, kaj želimo. Elaborat, sestavni del odloka, v katerem je bilo točno določeno, kaj vse se bo v treh letih naredilo, takrat ni bil sprejet (ker nekateri svetniki niso želeli garažne hiše). Svetniki navajate, da dobivate sporočila o nezadovoljstvu občanov glede parkiranja, mestna občina tega ne dobi. Na občino je bil poslan le dopis lastnikov lokalov, ki predlagajo, da se na teh mestih, kjer se parkiranje zaračunava, v središču mesta določi nekaj parkirišč, kjer se omogoči 15 minut parkiranja zastonj. Na današnjem kolegiju župana je pogovor tekel o tem, da bi na podlagi pripomb lastnikov lokalov oz. gospodarskih družb, ki imajo svoje poslovne prostore v središču mesta, in ker trdijo, da se jim je promet zmanjšal, na teh ulicah določili parkirišča, kjer bi bilo parkiranje 15 minut zastonj, a ne na vseh parkiriščih 15 minut zastonj; to tudi odlok omogoča. Če bi bilo parkiranje tudi v drugih modrih conah pol ure zastonj, ostalo pa bi zaračunavali, bi na tistih mestih morali postaviti parkomate. Ob sprejemu proračuna za lansko leto ste svetniki zmanjšali sredstva v višini 30.000 EUR, ki so bila predvidena ravno za ta namen. Župan je pozitivno presenečen nad rezultati ankete naključnih mimoidočih, objavljene na spletni strani pomurje.si, glede ureditve parkiranja: od desetih, enajstih vprašanih je bil smo eden malo kritičen, ostali občani pa so korektno sprejeli novost, torej se z njo strinjajo.

Škafarjeva je dala pobudo, da se naj od semaforiziranega križišča na Lendavski ulici, v smeri trgovine TUŠ, in na desni strani ceste postavijo ustrezni signalni prometni znaki zaradi povečanega prometa, na tem mestu tudi ni pločnika. V imenu skupine občanov je predlagala, da si pristojna služba ogleda stanje in ustrezno ukrepa. Župan je dejal, da bo predlog o postavitvi ustrezne prometne signalizacije proučila pristojna služba in jo po potrebi tudi postavila. Svetnica je dala pobudo, da bi našli primerno zelenico oz. mesto, kjer bi uredili primeren javni park za pse in njihove lastnike, ki bi bil ograjen s primerno žično ograjo in dvojnimi vrati, vanj bi postavili večje število klopi in vse ustrezne pripomočke, ki jih nujno uporabljajo psi. Župan je odgovoril, da mestna občina že razmišlja o ureditvi zelenice oz. javnega parka za pse in njihove lastnike. Posameznik je že pripravil elaborat o ureditvi ograjenega parka, v katerem se bodo psi lahko prosto gibali, za lastnike pa bodo postavljene klopi. Za zdaj je mogoča lokacija med teniškimi igrišči in kanalom, zemljišče ni v lasti mestne občine, vendar je v postopku pridobitev zemljišča v last in posest.

Nada CVETKO TÖRÖK je dodala, da ne vidi pravne ovire, da ne bi omogočili parkiranja za 15 minut, kot je to pred pošto in lekarno, v teh plačljivih delih modre cone, in sicer recimo na dveh parkiriščih. Če bi tako parkiranje omogočili na vseh parkiriščih, kjer so postavljeni parkomati, bo vprašljiv zastavljen cilj, to je zmanjšanje prometa v središču mesta.

Dr. Mitja SLAVINEC je dal pobudo, da se spremeni režim parkiranja v mestnem jedru na način, da je začetek brezplačen v vseh modrih conah, po preteku dogovorjenega časa (predlog je pol ure, če se izkaže, da je primernejši čas 20 minut, dopušča tudi to možnost), pa se plačuje po ustaljenem redu. To bi bistveno pripomoglo k temu, da mestno jedro ne bo postalo še bolj prazno. Razmišljanje je oprl na pobude lastnikov lokalov v mestnem središču, ki so že zaznali zmanjšanje prometa in več negativnih učinkov, kot je lahko pozitiven učinek polnjenja proračunske blagajne. Če obstoji kaka pravno-formalna ovira, se naj pojasni, kateri člen katerega odloka preprečuje, da se zadeve v prihodnje popravijo.

Župan je dodatno odgovoril, da bi v vseh modrih conah lahko uvedli in postavili parkomate ter začeli zaračunavati parkiranje, a so se odločili za mestno jedro. Tako so ob sprejemanju odloka v elaboratu tudi predstavili. V njem so bili navedeni dela in lokacije za naslednja tri leta, po njem zdaj delamo, čeprav elaborata niste želeli sprejeti. Odlok ste sprejeli, v njem piše tako, kot je dr. Slavinec povedal. Parkirnino bi lahko začeli zaračunavati vsepovsod, ampak tega nismo storili. Danes smo se na kolegiju dogovorili, da bo povsod, kjer je parkomat in se zaračunava parkiranje |

7

maj 2013


MESTNI SVET

Jožef RECEK je izpostavil, da je na 6. seji julija 2011 mestni svet sprejel odlok o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov v Mestni občini Murska Sobota, v katerem sta opredeljena imenovanje komisije za določitev nevzdrževanih objektov in okvirna določitev potrebnih vzdrževalnih del. Fasada vogalnega dela stavbe na Slovenski ulici in Ulici arhitekta Novaka je neurejena ter kazi videz mesta; lastnik objekta je pred leti začel objekt adaptirati, a adaptacije ni končal. Pristopi se naj k realizaciji odloka o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov v Mestni občini Murska Sobota. Župan je odgovoril, da se komisija lahko imenuje, lahko pogleda te objekte in pripravi predlog, kje kaj urejediti. Ob sprejemu odloka je bilo razloženo, da je poseganje v zasebno lastnino omejitev zaradi lastništva, zagotovljena morajo biti sredstva, da se lahko sofinancira obnova fasad na zasebni lastnini. Komisija bo imenovana in bo začela z delom. O objektu na vogalu Slovenske ulice in Ulice arhitekta Novaka je občina že nekajkrat pisala lastnikom, da naj objekt uredijo, a tega preprosto ne upoštevajo.

v mestnem jedru, določeno manjše število parkirišč, kjer bo 15 minut parkiranja zastonj, ne pa na kar vseh parkiriščih, ker s tem ne bi nič dosegli. Odziv ljudi za zdaj ni tako negativen, kot nekateri trdite. Drugo vprašanje dr. Slavinca se je nanašalo na razmišljanje župana s prejšnje seje, povezano z morebitno postavitvijo spomenika Ferdinandu Hartnerju – Lindvaju v zameno za to, da bi potem bile obveznosti Mestne občine Murska Sobota do denacionalizacijskega zahtevka nižje. Poudaril je, da podpira prizadevanje mestne uprave, da se obveznosti Mestne občine Murska Sobota do kogarkoli čim bolj zmanjšajo, vendar ne za vsako ceno. V Murski Soboti namreč še živijo ljudje, ki so bili priče dogodkom med drugo svetovno vojno in lahko po lastni izkušnji opredelijo vlogo g. Hartnerja. Pri zgodovinarjih v Pomurski akademiji znanosti se je pozanimal o dejstvih, ki govorijo, da g. Hartner ni bil naklonjen Slovencem in si s svojim delom ni zaslužil spomenika, vsaj ne v Prekmurju in ne v tem sistemu. Zaslužil si ga je v kakem fašističnem sistemu. Dr. Anton Vratuša, priča dogodkov, je rekel, da gre za neumnost in revidiranje zgodovine, kar temu mestu in tej pokrajini ni potrebno.

Mag. Marjan GUJT je povedal, da ga je klical ogorčeni občan, ki je na televiziji videl izjavo g. Petrijana, da bi v zameno za nižjo odškodnino g. Hartnerju postavili spomenik. Morda g. Petrijan ni vedel, kdo sta bila g. Hartner in nyilaška stranka ter kakšen je bil konec njenega predsednika, ki so ga obesili, saj ni uspel pobegniti. Fašistična nyilaška stranka je kriva za smrt več kot 80.000 ljudi, zato kot član te stranke g. Hartner nikoli ne sme dobiti spomenika. Zanima ga, ali g. Petrijan tega ni vedel ali pa je v občini tako malo narodnega dostojanstva, da bi za nekaj fičnikov prodali in revidirali zgodovino.

Župan je odvrnil, da ni nikjer navedel, da bi Hartnerju postavili spomenik, zato se kategorično ograjuje od takih trditev. Bila pa je nerodna izjava direktorja mestne uprave za televizijo, ki bo sam razložil, kaj vse je povedal in kaj je novinarka objavila. Bojan PETRIJAN, direktor mestne uprave, je dejal, da se vsi, ki delajo, imajo pravico tudi zmotiti. Odkar je prevzel to pomembno funkcijo, se za vsako svojo izjavo pripravi. Glede te izjave se je izrecno obrnil na ustanovo, ki znanje mora posredovati, in dobil pomembne informacije, da je lahko neobremenjeno dal izjavo. Ni izjavil, da bi postavili obeležje, kot smo ga Primožu Trubarju, ampak je to bilo izvzeto iz konteksta in doslej ni prejel nobenega klica, da bi lahko to pojasnil. S tem se ne želi opravičevati, ��eli samo povedati, da se za vsako izjavo pripravi in tudi za to izjavo je bil pripravljen, da pa mnogo povedanega manjka, mnogo je bilo izrezanega, tudi to, da je g. Hartner govoril, da tu ne živijo Prekmurci, ampak samo Madžari, vse to manjka. Tudi z Vestnika ga nihče ni poklical, niti ni imel priložnosti, da bi te stvari pojasnil.

Marija BAČIČ je dejala, da občani opozarjajo, da betonska ograja ob pokopališču na Panonski ulici proti Rakičanu ni ravna. Ali se ugreza ali je težava kje drugje. Ograja kvari ugled pokopališča in občine. Take stvari bi morali sproti popravljati, saj občani plačujejo grobnino, ki je namenjena tudi urejanju pokopališča. Župan je odgovoril, da bo betonska ograja ob pokopališču sanirana, saj so v proračunu tudi sredstva za vzdrževanje pokopališča. Betonska ograja je sestavni del pokopališča in se mora primerno urediti. V kontaktu z javnim podjetjem Komunala bo občina preverila, če je zadevo mogoče sanirati. Svetnica je izpostavila, da je bilo pred časom govora o igrišču, namenjenem invalidom; dogovor je bil, da se naj vsaj na dveh igriščih namestijo igrala, ki bodo ustrezna tudi za gibalno ovirane otroke.

Župan je dodal, da je sodišče že razsodilo tako, da je odpravilo tisti osnovni pravni temelj, na podlagi katerega se je denacionalizacija izvajala. Denacionalizacijski proces je bil rešen tako, da bi objekt Hartnerjeva vila ostal še naprej v lasti občine. Ker je odvetnikom iz Murske Sobote, ki zastopajo Hartnerjeve dediče, na sodišču uspelo odpraviti ta temelj, je celotna denacionalizacijska zadeva padla v vodo. To pomeni, da bo ta objekt treba vrniti. Ko je bil odvetnik pri županu na občini, je pogovor tekel v smeri, da naj dajo konkreten predlog, ponudbo; če bi se občina odločila, da bo ta objekt vseeno zadržala v svoji lasti, bi ga morala od njih odkupiti. Hkrati jim je bilo povedano, ker občina do zdaj ni bila stranka v postopku, da bo, ko bo stranka v postopku, uporabila vsa pravna sredstva, da objekt zadrži v občinski lasti.

Nada CVETKO TÖRÖK je povedala, da je bil odgovor podan. Bačičeva je dejala, da zaradi parkomatov občani pritiskajo na svetnike, saj imajo občutek, da bo mestno središče tako še bolj pra-

|

maj 2013

8


MESTNI SVET

zno. Parkomat ne vrača denarja, občani z njim ne znajo ravnati, tudi če gredo v trgovino samo po kruh, morajo plačati 50 centov. Pred sprejemom pomembnih odlokov bi se naj svetniki srečali pred sejo mestnega sveta, da bi se v ožjem timu lažje pogovorili, kaj določene odločitve pomenijo. Šele sedaj se ugotavlja, da bo odlok verjetno treba spremeniti, kot je predlagal dr. Slavinec.

V Delavski hranilnici ste na prvem mestu Vi, zato ne zvišujemo provizij in ostajamo NAJUGODNEJŠA BANKA V SLOVENIJI!

Svetnica je prenesla vprašanje občanov, kaj je z zgradbami bivšega Potrošnika, kaj bo s staro ekonomsko šolo in Družbeno prehrano ter še veliko praznimi, neurejenimi stavbami v mestnem središču. O Družbeni prehrani je župan že velikokrat govoril. Vsi ti objekti niso v lasti Mestne občine Murska Sobota. Bivši Potrošnik je v lasti Mercatorja, ki je izvedbo načrta za izgradnjo novega trgovsko-poslovnega centra zamaknil zaradi položaja v Mercatorju. Za ureditev tega centra je bil sprejet prostorski akt, tudi ureditev krožišča in drugo, vendar projekt v letu 2013 ne bo izveden. Zaradi tega je zaustavljena tudi rekonstrukcija Ulice arhitekta Novaka. Stara ekonomska šola je v lasti države, ki z nepremičnino upravlja. Predstavniki direktorata za investicije Ministrstva za pravosodje in javno upravo so si enkrat objekt že ogledali, tega ob stavbi mestne občine in tistega nad knjigarno, za katerega občina želi, da ga država dejansko prenese na občino, formalno se je občina že vknjižila kot lastnik. Za objekt ob stavbi mestne občine je predstavnica direktorata menila, da je objekt škoda porušiti, tu bi lahko bila upravna enota. Dvakrat so se že najavili za ogled in dvakrat prestavili obisk. Začasno so v telovadnici rokoborci, državi plačujejo tudi najemnino. Občina je že nekajkrat pozvala lastnika, naj zadevo čim prej uredi. Narejen je že idejni načrt za nov objekt upravne enote, torej je v načrtu, da bi se ta objekt porušil in na tem mestu zgradil nov objekt, v katerem bi bile upravna enota, geodetske in inšpekcijske službe. Porušila bi se tudi zgradba, v kateri sedaj potekajo seje mestnega sveta, in bi znotraj novega objekta bila večnamenska dvorana, tudi za seje mestnega sveta. Država je za zdaj zaradi pomanjkanja sredstev odstopila od izvedbe te investicije.

Obiščite nas v naših poslovnih enotah po Sloveniji ! Ob brezplačni kavici, Vam bomo odgovorili na vsa Vaša vprašanja in za Vas z veseljem poiskali najugodnejšo rešitev. E-mail: info@delavska-hranilnica.si Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si

voriti s službo nujne reševalne pomoči in jim dati daljinec za odpiranje zapornic. Občina lahko povpraša etažne lastnike, če so te zadeve uredili, ali pa naj služba nujne reševalne pomoči sporoči, kje potrebuje daljince za odpiranje zapornic, da občina potem na to opozori etažne lastnike.

Mag. Robert CELEC je dejal, da verjame, da direktor z izjavo na televiziji o postavitvi spomenika Hartnerju ni mislil nič slabega, vendar smo že imeli spomenik oz. kip, ki je dvignil veliko prahu (muza). Tovrstno razmišljanje, da bi očitnemu narodnemu izdajalcu postavili spomenik zato, da bi mogoče v določenih zahtevkih s strani dedičev bili na boljšem, ni pravi pristop. Če bi si kdo zaslužil obeležje v mestu, je to g. Benko, ki je veliko več storil za mesto kot kdorkoli drug (ustanovitev šole, gasilcev itn.) in ki se mu je zgodila očitna krivica.

Davor ŠKORJANEC je prenesel vprašanje stanovalcev na Ulici Staneta Rozmana 4, ki jih zanima, kaj je s parkiriščem LIP Bled oz. kdaj bo to parkirišče odprto. Župan je odgovoril, da so bila v predlogu proračuna predvidena sredstva, da bi te prostore, ki jih je občina odkupila, uredili v plačljivo parkirišče. Za ureditev podzemnega plačljivega parkirišča je treba zadostiti tehničnim predpisom in standardom, kar pomeni, da bi morali narediti stopnišče na robu tega območja, da se lahko s terena prek stopnišča pride na parkirišče. Predračun za tako ureditev znaša 135.000 EUR. Dolgo bi trajalo, da bi se sredstva v taki višini stekla od uporabe tega plačljivega parkirišča, tudi od ostalih plačljivih parkirišč se zberejo manjši zneski. Vse je povezano s sredstvi, stvar je še vedno v načrtu, zato je bil objekt tudi odkupljen, ampak morajo pa biti zagotovljena sredstva, da se lahko pristopi k izvedbi. Ne bi dobili uporabnega dovoljenja za parkirišče, če tega ne bi prej uredili. Načrti za rekonstrukcijo so že izdelani, denar za fizično izvedbo v letošnjem letu ni predviden.

Svetnik je dejal, da svetniki prenašajo nezadovoljstvo občanov zaradi plačljivega parkiranja, tako stanovalcev kot tistih, ki imajo v mestu lokale. Imajo dokaze, da jim je zaradi tega padel promet. Sprejeti odlok se lahko popravi, spremeni, to ni napad na kogarkoli. Svetnik je dejal, da so ga stanovalci stanovanjskih blokov, ki imajo zapornice, seznanili, da služba prve pomoči nima ključev teh zapornic in vozilo nujne pomoči ne more priti do vhoda bloka. Župan je odvrnil, da se morajo etažni lastniki – stanovalci dogo-

|

9

maj 2013


AKTUALNO

Srečanje partnerskih mest v madžarskem Körmendu

Župan Anton Štihec se je konec aprila udeležil srečanja partnerskih mest v madžarskem Körmendu, s katerim smo v minulem juniju podpisali sporazum o partnerskem sodelovanju.

mi, ki so jih dopolnili domiselni fantazijski kostumi in izvirni scenski elementi. Odlični plesalci so zbranim pokazali izbor plesnih točk, za katere so na nedavnem tekmovanju Interdance v Sarajevu prejeli kar 21 zlatih medalj. Naslednji dan je v okviru revije pihalnih orkestrov nastopil Pihalni orkester Murska Sobota. Ob tej priložnosti so člani orkestra, ki bodo v tem letu praznovali 80. jubilej, povabili svoje madžarske kolege na revijo pihalnih orkestrov, ki bo 25. maja v Murski Soboti. Evropski dnevi v Körmendu so bili namenjeni tudi izmenjavi izkušenj na področju prostovoljstva, v ta namen so organizatorji priredili poseb-

Srečanje, ki so se ga poleg delegacije iz Mestne občine Murska Sobota udeležili predstavniki partnerskih mest Körmenda iz Kranenburga (Nemčija), Übbergena (Nemčija), Groesbeeka (Nizozemska) in Fürstenfelda (Avstrija), je potekalo v okviru projekta ob dnevu Evrope. V okviru srečanja partnerskih mest so organizatorji pripravili raznolik program za vse generacije, Murska Sobota je v programu sodelovala v okviru festivala modernih plesov, na katerem so nastopili plesalci Plesne šole Zeko. Mladi plesalci so številčno občinstvo navdušili z energičnimi ritmi disco dancea, hip hopa in breakdancea ter z izvrstnimi koreografija-

|

maj 2013

10

Vida Lukač

no konferenco, na kateri so predstavniki partnerskih mest predstavili svoje delovanje na področju prostovoljstva. Mursko Soboto sta zastopala prostovoljca v Hiši Sadeži družbe Željka Hoblaj in Marko Lenarčič. Zbranim sta predstavila delovanje Hiše Sadeži družbe ter svoj prispevek, ki ga z veseljem in nesebično podarjata družbi in uspehu delovanja tega edinstvenega projekta v Murski Soboti.


AKTUALNO

Slovesnost ob dnevu zmage

Na Trgu zmage je 9. maja potekala spominska slovesnost ob dnevu zmage, ki se je tradicionalno udeležijo tudi predstavniki veleposlaništev Ruske federacije in Ukrajine.

Vida Lukač

združeni v skupnem boju za osvoboditev. Vsi smo potomci časa, vojne in prednikov, ki so v njej sodelovali. Ni ravno pomembno, kako se danes imenujemo. Mi namreč nismo več Jugoslovani, tudi Sovjetov več ni, a vendar smo dokazali, da ideje in dejanja, ki presegajo poimenovanja ter državne in druge meje v naših glavah, preživijo.« Župan se je ob koncu zahvalil vsem, ki so nam omogočili življenje v miru. Po nagovoru obeh veleposlanikov, ki sta se zahvalila Mestni občini Murska Sobota in njenim prebivalcem za vzorno ohranjanje spomina na padle vojake Rdeče armade in skrb za spomenike, je Nada Mladenovič, članica upravnega odbora Mestne organizacije

Spominu padlim osvoboditeljem so se poleg župana Antona Štihca poklonili tudi veleposlanik Ruske federacije dr. Doku Zavgajev, veleposlanik Ukrajine Mikola Kiričenko, predsednik Mestne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Damir Domjan ter predsednik in člani Društva Rusija Slovenija.

Združenja borcev za vrednote NOB, prebrala pismo, ki ga je major Barsukov leta 1945 napisal Sobočanom. V njem se je zahvalil za gostoljubnost in spoštovanje, ki ju je bil v našem kraju deležen. V drugem delu slovesnosti je nastopila glasbena zasedba ruskega centra znanosti in kulture iz Ljubljane. Učenci, ki v tem centru obiskujejo pouk ruskega jezika, so recitirali ruske pesmi.

Župan Anton Štihec je v svojem nagovoru izpostavil pomen tega praznika, ki nas opominja, da je bilo za življenje v svobodi in enakopravnosti treba vložiti mnogo truda. »Velikost dneva zmage v našem mestu je pomembna zato, ker so se za našo svobodo žrtvovali tudi mnogi neznani ljudje, ki so prišli na stotine in tisoče kilometrov daleč, iz takratne Sovjetske zveze. Žal jih je mnogo zaradi vojnih grozot prezgodaj izgubilo življenje. Njihova imena, vsa tista, za katere vemo, so zapisana z zlatimi in rdečimi črkami na najtršem kamnu, ki omogoča najdaljši obstoj, v našem spominu. Danes smo tukaj vsi potomci tega boja za osvoboditev, tako Slovenci, Rusi, Ukrajinci in morda še posamezniki drugih narodov, združeni v skupnem spominu, kot so bili nekoč naši predniki |

11

maj 2013


AKTUALNO

Župan sprejel študente iz pobratenega mesta Bethlehem Gosti iz Bethlehema so svoj desetdnevni študijski obisk v Slovenijo začeli v Murski Soboti, na   pobudo upokojenega profesorja slovenskega rodu Štefana Antaliča iz Betlehema, ki je ob tej priložnosti ponovno obiskal rodno domovino svojih staršev. Župan Štihec jim je dobrodošlico zaželel pred soboškim gradom in jim predstavil regijo in našo občino ter izrazil zadovoljstvo, da so svojo ekskurzijo začeli prav v pobratenem mestu. Gostje so županu izročili pismo župana Bethlehema Johna Callahana. Ob tej priložnosti se je župan Štihec zahvalil Štefanu Antaliču za njegov neumoren trud za vzdrževanje

Župan Anton Štihec je v začetku maja sprejel dvanajst študentov in enajst profesorjev iz zasebne univerze Lehigh, iz pobratenega mesta Bethlehem v Pensilvaniji.

Župan sprejel delegacijo iz ruskega mesta Dubna Ruska delegacija se je sicer mudila na petdnevnem obisku v Novi Gorici, kjer so podpisali sporazum o sodelovanju s tamkajšnjo gimnazijo. V Mursko Soboto so pripotovali na pobudo Tymura Karygina iz Dubne, ki je ob tej priložnosti prav tako prišel v Slovenijo. Tymur Karyagin je pred leti ob iskanju svojih prednikov namreč ugotovil, da je njegov ded padel na fronti v drugi svetovni vojni v takratni Jugoslaviji. Poizvedovanje ga je privedlo do Murske Sobote, kjer je na eni izmed desetih kock na murskosoboškem pokopališču vklesano ime njegovega deda. Ko ima priložnost, obišče Mursko Soboto in grob svojega prednika.

Župan Anton Štihec je v svojem uradu sprejel delegacijo iz mesta Dubna, ki so jo sestavljali vodstvo tamkajšnje gimnazije z dijaki in predstavniki tega ruskega mesta.

|

maj 2013

12

Vida Lukač

prijateljskih vezi in pobudo za pobratenje obeh mest leta 1996, ter mu v znak zahvale poklonil zlatnik z grbom Mestne občine Murska Sobota.

Vida Lukač

Ruski obiskovalci so se med obiskom ob spomeniku zmage in ob spomenikih na murskosoboškem pokopališču poklonili spominu na padle sovjetske vojake. Ob tej priložnosti je v Mursko Soboto prišel tudi vojaški ataše Veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani ter se zahvalil županu in mestni upravi za ohranjanje spomina na padle Rdečearmejce in skrb za vzorno vzdrževanje spomenikov.


AKTUALNO

Dan Zemlje v Mestni občini Murska Sobota zunanjega zraka na območju mestne občine izvajamo akcijo izboljšanja kakovosti zunanjega zraka z osveščanjem in obveščanjem prebivalcev mestne občine o kakovosti zunanjega zraka in problematiki trdih delcev PM10. Več si lahko preberete tudi v naši zloženki, ki je dostopna na spletni strani občine.

V Mestni občini Murska Sobota si že več let prizadevamo izboljšati okolje s celostnim pristopom k okoljskemu načrtovanju, varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. Veliko pozornost namenjamo osveščanju in informiranju javnosti z različnimi akcijami, letaki, zloženkami ter po pisnih in elektronskih medijih.

Želimo namreč doseči, da s skupnimi prizadevanji občine, občanov in ostalih uporabnikov prostora ustvarimo prijazno bivalno okolje ter dvignemo kakovost bivanja v občini. Zato smo že tretje leto zapored v okviru obeležitve dneva Zemlje postavili stojnico, kjer smo predstavili prizadevanja za varovanje okolja in trajnostni razvoj s projekti, ki smo jih realizirali v preteklih letih. Ob tej priložnosti smo predstavili tudi zloženke, ki smo jih pripravili za osveščanje lastnikov psov, tiste o ambroziji in zloženko o izboljšanju kakovosti zunanjega zraka na območju mestne občine. Stojnica je bila tokrat postavljena na Trgu zmage v središču mesta, in sicer v ponedeljek, 22. aprila. Poleg tega smo se zaposleni v mestni upravi skupaj z županom odločili, da sami prispevamo k ozelenitvi mesta, zato

Predstavili smo še akcije, ki smo jih že izvedli v letošnjem letu na temo ekologije in osveščanja, in sicer vsakoletno akciji »Naša občina – čista in urejena« ter »Ura za Zemljo«, ki smo se ji pridružili tudi v mestni občini.

smo na ta dan zasadili nekaj javnih zelenih površin z več kot 60 sadikami rož, grmovnic in dreves, ki so jih prispevali podjetja in posamezniki iz naše občine. Zasadili smo 26 trajnic v cvetlično gredo na Trgu zmage, petnajst dreves in grmov v mestnem parku in na Trgu zmage ter 20 grmovnic v cvetlična korita po mestu.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ta dan obiskali našo stojnico, zlasti vsem, ki vse leto skrbite za

Nada Cvetko Török

okolje in prispevate k skupnemu prizadevanju narediti okolje prijazno naravi in ljudem. Posebej hvala Drevesnici ��pur iz Satahovcev in Vrtnariji SUM, d. o. o., iz Murske Sobote, ki sta prispevali rože, grmovnice in drevesa za zasaditev ter ta dan izvajali brezplačno svetovanje občanom, zahvaljujemo pa se tudi drugim posameznikom, ki po svojih močeh prispevate k akciji. Hvala podjetju Veterinaria, d. o. o., iz Murske Sobote za brezplačno svetovanje pri skrbi za male živali, Društvu za zaščito živali Pomurja in podjetju Komunala za vsakoletno pomoč pri izvedbi akcije.

Predstavitvene zloženke ob dnevu Zemlje 2013 so dostopne na spletni strani mestne občine http://www.murska-sobota.si/.

Ob letošnjem dnevu Zemlje smo spet izvedli akcijo osveščanja lastnikov psov ter jih z letaki, nalepkami in označevalnimi tablicami opozorili, da počistijo pasje iztrebke za svojimi štirinožnimi prijatelji. Ob pomoči prostovoljcev Društva za zaščito živali Pomurja in veterinarskega podjetja iz Murske Sobote, ki je na ta dan nudilo brezplačno svetovanje za male živali, želimo doseči boljšo osveščenost lastnikov psov in ohraniti čisto okolje. Ob tej priložnosti smo izvedli tudi akcijo osveščanja o pelinolistni ambroziji, ki je najbolj razširjena vrsta ambrozije. Pelinolistna ambrozija je zaradi povzročanja inhalacijskih alergij in negativnih vplivov v kmetijstvu ena najpomembnejših vrst, ki jih je treba zatirati. Več o tej škodljivi rastlini lahko preberete tudi v naši zloženki, ki smo jo pripravili ob tej priložnosti. V sklopu načrta za kakovost |

13

maj 2013


AKTUALNO

Spomladanske čistilne akcije v naši občini

Bogomir Rola

»Naša občina – čista in urejena« je

Javnim podjetjem Komunala Mur-

vsakoletna čistilna akcija Mestne

ska Sobota ter Pomurskim eko-

občine Murska Sobota v sodelo-

loškim centrom. Letos je čistilna

vanju s podjetjem Saubermacher &

akcija ob pomoči marljivih občanov

Komunala Murska Sobota, krajevni-

uspela že sedemnajstič zapovrstjo.

mi skupnostmi in mestnimi četrtmi,

Na zbirnih mestih v mestu in krajevnih skupnostih so se po osmi uri zbrali in evidentirali prostovoljci, ki so na zbirnih mestih dobili rokavice in vreče za ločeno zbiranje odpadkov, po končani akciji pa malico. Oboje je prispevala Mestna občina Murska Sobota, ki je prevzela tudi stroške deponiranja mešanih odpadkov in odvoze zbranih odpadkov, ki so jih prostovoljci zbrali več kot 60 m3. Odziv prostovoljcev je bil dober, približno enak kot prejšnja leta, saj se jih je akcije udeležilo nekaj čez 600, zlasti dober je bil odziv po krajevnih skupnostih, nekoliko slabši pa v mestu Murska Sobota. Zbrani odpadki so bili najdeni na bolj ali manj stalnih mestih,

ob akcijah pa je bilo evidentiranih tudi nekaj odlagališč odpadnega gradbenega materiala, nekaj azbestnih plošč (na treh lokacijah) ter večje število kož in ostanki poginulih živali. Zoper storilce nelegalno odloženih odpadkov, ki so bili v akcijah evidentirani, je mestna uprava že sprožila ustrezne postopke poizvedovanja in odkrivanja povzročiteljev, hkrati pa je zagotovila takojšnjo odstranitev odpadkov, saj so predstavljali nevarnost za zdravje ljudi in širjenje nalezljivih bolezni. Prav tako so bila sanirana odlagališča odpadnega gradbenega materiala, vključno z odvozom salonitnih plošč v CEROP Puconci.

Zlasti zaskrbljujoče je, da so v letošnji očiščevalni akciji prostovoljci na vodovarstvenem območju vodnega zajetja Krog, ki je glavni vodnjak za vodno oskrbo prebivalcev celotne mestne občine, naleteli na prave zaloge živalskih odpadkov (živalske kože, živalska trupla, dele poginulih živali). Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje: »Kdo je lahko tako skrajno neodgovoren, da to počne?«. In mar se ne zaveda, da ogroža zdravje najmanj 20.000 občanov in da tudi sam pije ali uporablja vodo iz tega vodnega zajetja?

Vse občane ob tem ponovno prosimo in pozivamo, da takrat, ko zaznajo kakršnakoli sumljiva ali nenavadna ravnanja, ki bi kazala na nedovoljeno odlaganje odpadkov, to takoj javijo občinski inšpektorici na telefon 02 525 16 31 ali mestni upravi na telefon 02 525 16 21. Vsaka prijava bo anonimna. Ob prijavi je najbolje posredovati čim več podatkov (reg. štev. in opis prevoznega sredstva, lokacija, čas itd.).

Kdo je lahko tako neodgovoren?

Tako kot prejšnja leta so tudi letos

odlaganje odpadkov v posameznih

v vseh krajevnih skupnostih in me-

krajevnih skupnostih iz leta v leto

stnih četrteh potekale očiščevalne

ponavlja na istih mestih. Med emi

akcije in sanacije divjih odlagališč.

lokacijami je treba izpostaviti goz-

Ob ugotovitvah, da se število divjih

dno pot, ki vodi iz naselja Krog proti

odlagališč iz leta v leto zmanjšuje,

brodu na Muri, kjer se ob poti že več

tudi ugotavljamo, da se nedovoljeno

let odlagajo gradbeni odpadki.

Da bi preprečili nadaljnje neodgovorno početje, bo mestna uprava poostrila nadzor na lokacijah divjih odlagališč odpadkov, zlasti tistih, ki se stalno ponavljajo.

|

maj 2013

14

Mira Toplak, Komunalna inšpektorica


AKTUALNO

Prvi diplomanti fizioterapije in zdravstvene nege iz Murske Sobote Leta 2009 so se v Murski Soboti na študij fizioterapije in zdravstvene nege vpisali prvi študenti, naslednje leto pa so se jim pridružili študenti socialne gerontologije. Do danes je na Alma Mater Europaea – Evropskem centru Maribor (ECM) diplomiralo 51 študentov, zaradi deficitarnosti poklicev pa noben ni imel težav z zaposlitvijo. Kljub dejstvu, da je izobrazbena struktura v Pomurju najnižja od vseh regij, država študija v Murski Soboti še ne financira.

Predsednik ECM prof. dr. Ludvik Toplak pojasnjuje, da je fakulteta locirana v Murski Soboti, saj je tukaj izobraževanje za zaposljive poklice najbolj potrebno. Izobrazbena struk-

tura je tukaj najnižja, le to pa vpliva tudi na brezposelnost, prihodke družin, življenjski status ter tudi na življenjsko dobo prebivalstva. Statistika leta 2011 je pokazala, da imajo prebivalci Pomurske regije 3-5 let krajšo pričakovano življenjsko dobo kot prebivalci osrednje slovenske regije, razlog pa je ravno v izobrazbeni strukturi ter nižjih prihodkih ljudi. Prof. Toplak pa je izrazil še dodatno zaskrbljenost: »Ko smo se odločali za lokacijo šole, smo izbrali Mursko Soboto, da bi približali ljudem možnost pridobitve zaposljivih poklicev. V tem delu Slovenije je pomanjkanje določenih zdravstvenih poklicev največje, prav tako pa je tukaj mnogo zdravilišč, ki imajo še veliko neizkoriščenih potencialov, ki se s staranjem

prebivalstva še povečujejo. Danes pa se v Mursko Soboto vozi kar 70% študentov iz drugih regij, vse od Portoroža, Kranja, Koroške in drugod. Vsaj študentom iz Prekmurja bi država morala plačati študij zaposljivih poklicev, namesto da jim nudi izobraževanje v Ljubljani. Država financira študij ekonomije, filozofije, prava, pedagogike, kjer služb za mnoge mlade ni in še dolgo ne bo.« Zato v ECM posvečajo veliko aktivnosti pridobitvi koncesije za študij zaposljivih poklicev, žal pa država do sedaj še ni imela posluha: »Do sedaj država še ni dala niti centa. S svojimi sredstvi smo obnovili šolo, jaz sem zato prodal svojo hišo. Moje delo je poplačano s tem, da vidim zadovoljstvo mladih in njihovo svetlo prihodnost.

Renata Žlebič

Žalosti me edino to, da država šolanja ne financira. Vendar pa mnogi mladi vedo, da je študij za zaposljive poklice, četudi samoplačljiv, dobra naložba v lastno prihodnost« še pojasnjuje prof. Toplak. »Sam prihajam iz družine z enajstimi otroki. Zelo sem hvaležen staršem, da so me poslali na šolanje. Sam sem imel priliko se izobraziti, zato si želim to tudi za druge, uka željne mlade«. Na ECM danes beležijo 51 diplomantov. Svečana podelitev diplom je bila v Mariboru, v Habakuku, kjer je imel častni nagovor tudi prof. ddr. Felix Unger, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, ki je leta 2011 ustanovila Univerzo Alma Mater Europaea ter ECM podelila akademski patronat.

|

15

maj 2013


AKTUALNO

Evropska vas na Trgu kulture

Ob zaključku letošnjega nacionalnega projekta »Evropska vas«, katerega koordinatorka za pomursko regijo je bila tudi v iztekajočem se šolskem letu OŠ II Murska Sobota, se je s stojnicami in samostojnimi nastopi na Trgu kulture tako kot lani predstavilo 35 osnovnih šol z obeh bregov Mure. Predstavil se je tudi Zavod PIP Europe Direct Murska Sobota.

Geza Grabar

res so se naučili veliko. Tudi govorniki na pestrem dopoldanskem dogajanju na trgu, ki dobiva zaradi odlične lege v središču mesta med osrednjo regijsko knjižnico in galerijo mesto osrednjega kulturnega dogajanja v mestu na prostem, Suzana Fartelj, ravnateljica OŠ II Murska Sobota, župan Anton Štihec, predstojnica murskosoboške enote Zavoda RS za šolstvo Irena Kumer in predstavnik Europe Direct Murska Sobota Dejan Bogdan so v tem edinstvenem projektu pohvalili zavzetost mladih. To je pomembna pot, so poudarili, k spodbujanju mladih k medkulturnemu razumevanju, toleranci, solidarnosti, spoznavanju drugih narodov in držav v EU, po drugi strani pa obenem k zavedanju lastne kulturne identitete. Sodelujoče osnovne šole iz Pomurja v letošnjem projektu in države članice EU, ki so jih šole predstavile: POŠ Krog (Italija), DOŠ Dobrovnik (Malta), OŠ IV Murska Sobota

vljenja in njene druge posebnosti) pri pouku in drugih dejavnostih skozi vse šolsko leto skušali spoznati čim podrobneje ter so Evropsko unijo že zdavnaj sprejeli za svojo širšo domovino. Na zaključni prireditvi, ki je bila 8. maja, dan pred dnevom Evrope, ki ga vsako leto obhajamo 9. maja, so pokazali, kaj vse so se o vnaprej določeni državi članici dejansko tudi na naučili. In priznati je treba:

Kot ugotavlja vodja projekta učiteljica Marinela Pap iz druge murskosoboške devetletke, je bil to po šestih letih, kakor dolgo po zaslugi OŠ II Murska Sobota projekt izvajajo v Pomurju, ponovno zelo odziven zunajšolski javni projekt, ki ga sicer izvajajo v številnih slovenskih regijah. Vse od začetka, in tega je letos že trinajst let, sta nosilca tega zanimivega nacionalnega projekta Evropska hiša Maribor in Šola za ravnatelje. Dober odziv osnovnih šol iz Pomurja potrjuje, da so tudi pomurski učenci Evropo oziroma vseh 27 držav članic Unije (izbrano državno članico, njihovo zastavo, grbe, kulturo, kulinariko, običaje, navade, glasbo, noše, način ži|

maj 2013

16

in OŠ II Murska Sobota (obe Grčija), OŠ Puconci (Ciper), OŠ Odranci (Bolgarija), OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova (Romunija), OŠ Šalovci (Madžarska), OŠ Bakovci in OŠ Tišina (Slovenija), DOŠ Genterovci (Avstrija), OŠ Turnišče (Slovaška), OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici (Češka), OŠ Gornja Radgona (Poljska), OŠ Kuzma (Nemčija), OŠ I Murska Sobota (Luksemburg), OŠ Janka Ribiča Cezanjevci (Belgija), OŠ Cankova in OŠ Bogojina (Nizozemska), OŠ Sveti Jurij na Goričkem (Litva), OŠ Veržej in OŠ Kobilje (Latvija), OŠ Grad (Estonija), DOŠ I Lendava (Danska), OŠ Radenci (Finska), OŠ III Murska Sobota in OŠ Miška Kranjca Velika Polana (Švedska), OŠ Gornji Petrovci (Irska), OŠ Fokovci in OŠ Kapela (Velika Britanija), OŠ Črenšovci in OŠ Mala Nedelja (Francija), OŠ Apače (Portugalska), OŠ Beltinci (Španija) in OŠ Prežihovega Voranca Bistrica (Španija).


AKTUALNO

27. april Dan upora proti okupatorju Spomin na 27. april 1941, ko je bila v Ljubljani ustanovljena formacija za organiziran odpor proti okupatorju Osvobodilna fronta, vsako leto obhajamo na dan upora proti okupatorju, program v spomin na te dogodke pa so tudi letos pripravili v Združenju borcev za vrednote NOB Murska Sobota.

V kulturnem delu programa v nabito polni dvorani Soboškega gradu so se z recitali in pesmimi predstavili dijaki Gimnazije Murska Sobota, s partizanskimi pesmimi člani pevske skupine Prekmurci, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan. Temeljni poudarek njegovega govora se je nanašal na spoznanje, da – tako kot v preteklosti, tudi danes ne smemo poklekniti pred apetiti špekulantov, ki jih je imenoval kar izdajalci. Ti naši državi, je poudaril, v domačih, še bolj pa tujih medijih napovedujejo slabo prihodnost na področju konsolidacije javnih financ, trdijo, da nismo sposobni storiti ključnih premikov za prepotrebno gospodarsko rast in blaginjo družbe, vse z namenom, da bi imeli od tega korist in bi se

poceni polastili najboljših slovenskih gospodarskih družb. Židan je priznal, da po nekaterih ekonomskih kazalnikih v Sloveniji res nismo najboljši, je pa res, da smo v boljši polovici evropskega povprečja. »Moramo se vprašati, zakaj to počnejo? V iskanju odgovora ne smemo biti naivni, saj se želijo hitro in pod ceno polastiti naših najboljših gospodarskih družb!« Na lastno vprašanje, zakaj je ta izkušnja za nas tako pomembna, je podal odgovor: »Ne tako dolgo nazaj so nas podobni ljudje že prinesli okoli, ko so nam govorili, naj vse sprivatiziramo. Takrat najboljše slovenske gospodarske družbe, ki so bile vredne več kot 45 milijard evrov, smo prodali. Te družbe niso nastale iz nič, v vsakem primeru pa jih niso ustvarili ti lumpi. V osnovi so bile na tak način prodane družbe namenjene temu, da bodo rezerva za pokojnine, šolstvo in zdravstvo, ko bo zmanjkalo denarja. Pa smo te družbe prodali lastnim tajkunom na tako čuden način, da nas je danes vse sram,« je bil kritičen. Zato se je treba ponovno zazreti v lastno zgodovino. Ne zato, da jo spremenimo in jo zavrtimo nazaj, ker to ni mogoče. Predvsem zato, da nam bodo izkušnje iz prete-

klosti svarilo, da v Sloveniji ne bomo danes ali v prihodnosti ponovili podobnih napak. »Če delujemo enotno, pogumno in optimistično, tega naroda nihče ne premaga!« Izpostavil je tudi pomanjkanje optimizma in vere v boljši jutri. Kot je dejal, nas po Evropi in svetu opozarjajo, da v povprečju toliko črnogledih in pesimističnih ljudi, kot jih živi v Sloveniji, ni nikjer drugje. Po drugi strani se posamezniki odlikujejo z neverjetno delavnostjo, pridnostjo in pripravljenostjo pomagati. Zato je v prvi vrsti na nas, da negiramo vsesplošni pesimizem, začnemo uspešno delovati tudi kot skupina in se sami izkopljemo iz položaja, v katerega smo zabredli tudi po zaslugi ljudi okrog sebe. »Na dan pred

Geza Grabar

praznikom smo lahko ponosni, ker se je nekaj desetletij nazaj majhen slovenski narod sredi Evrope upal upreti okupatorju, čeprav na prvi pogled ni bilo nobene možnosti za uspeh. In ta narod ni bil prestrašen. Ni bil pesimističen. In je znal sodelovati. In je zmagal.«

|

17

maj 2013


AKTUALNO

Otorinolaringološki oddelek obeležil 50-letnico delovanja Splošna bolnišnica Murska Sobota letos obeležuje 120 let delovanja, svoj jubilej pa je v aprilu praznoval tudi otorinolaringološki oddelek, saj od njegove ustanovitve mineva 50 let. Ob tej priložnosti so prejeli tudi priznanje mestne občine.

Ob abrahamu oddelka za otorinolaringologijo je Splošna bolnišnica Murska Sobota 19. aprila priredila slavnostno akademijo, ki je bila priložnost ne le za tehtne besede, temveč tudi za srečanje tako sedanjih kot nekdanjih uslužbencev oddelka, ki je leta 1963 oral ledino otorinolaringološke dejavnosti v Pomurju. Njen začetek je pomenil prihod dr. Jožeta Požuna iz mariborskega otorinolaringološkega oddelka v Mursko Soboto, kjer so po trimesečnih najnujnejših adaptacijskih delih zgradbe v Kerenči-

čevi ulici 12. aprila 1963 oddelek tudi uradno odprli. Oddelek v Murski Soboti je pomenil velik korak naprej ne le za bolnike v Pomurju, ampak tudi širše, saj so se ti do tedaj morali voziti na preglede v Maribor, Szombathely, Zagreb in Gradec. Na območju, ki toliko desetletij ni imelo otorinolaringološkega oddelka, je bilo veliko kroničnih in malignih obolenj vratu in grla ter težkih poškodb v prometu, zato je oddelek že v prvem letu sprejel 950 bolnikov, opravljenih je bilo 1330 operativnih posegov in 4123 ambulantnih pregledov. Vse bolnike so po takratni medicinski doktrini oskrbeli sami, v Ljubljano in takrat še tudi v Zagreb pa so pošiljali le bolnike z malignomi žrela, ustne votline in jezika ter z otosklerozo.  A ambulanta in oddelek z najnujnejšimi prostori sta živela v neprimerni stavbi, oprema je bila

skromna, prostori so se zaradi slabe izolacije poleti pregrevali, pozimi so ostajali hladni, moteč je bil tudi hrup s ceste, ne nazadnje je bila obravnava bolnikov podvržena okoliščinam, saj so težje bolnike in operirance iz pritličja do bolniških sob prenašali na nosilih po ozkem stopnišču. Oddelek se je v svojih začetkih soočal tudi s kadrovskim pomanjkanjem, saj je bil na oddelku zaposlen samo doktor Požun, na bolnišničnem delu srednja medicinska sestra, dve bolničarki in trije pomožni bolničarji z vojaško bolničarsko šolo, v operacijski sobi so delali še srednja medicinska sestra, instrumentarka in pomožni bolničar, za potrebe oddelka pa še administrativni tehnik in šest snažilk. Do okrepitev je prišlo avgusta 1963 z Branko Lambic, dr. med., pozneje so se oddelku pridružili še drugi. V začetku osemdesetih let je ORL-oddelek začel močneje razvijati avdiovestibuloško dejavnost, murskosoboška bolnišnica je bila tretja v Slovenji, ki je opravljala razširjene preiskave sluha in ravnotežnega aparata. To dejavnost širijo še naprej ter so zelo uspešni pri odkrivanju naglušnosti pri dojenčkih in zdravljenju okvare sluha. Leto 1989 je bilo za oddelek prelomno, saj so se preselili v Rakičan v nov kirurški blok.  V zadnjih šestih letih so v specialistični ambulanti v povprečju letno pregledali 16.500 bolnikov, opravili 1200 manjših operativnih posegov v lokalni anesteziji in 630 večjih operativnih posegov v splošni anesteziji. V slavnostnem nagovoru je Boris Onišak, predstojnik oddelka, na katerem je trenutno zaposlenih pet zdravnikov specialistov, ob pogledu v preteklost izrazil tudi želje za prihodnost in otorinolaringološkemu oddelku zaželel vse dobro. »Drevo raste zelo visoko, če ima zdrave in razvejane korenine,« je povedal, seveda z mislijo, da so temelji murskosoboškega oddelka

|

maj 2013

18

Špela Horvat

dobri. Da so taka leta priložnost za pogled v preteklost, je ob 120-letnici bolnišnice in 50-letnici oddelka povedal direktor Bojan Korošec. Hkrati je ob tem izrekel priznanje pionirjem oddelka, ki je v vseh teh desetletjih prehodil dolgo pot. »Danes velja še omeniti tudi strokovni napredek, ki ga je ORL dosegel,« je poudaril govorec, ob tem pa posebno omembo namenil dosežku ORL-oddelka in očesnega oddelka pri obravnavi bolnikov v pretežno specialističnoambulanti dejavnosti in enodnevni bolnišnični obravnavi. »Da znamo na izzive današnjega časa uspešno odgovoriti, smo dokazali v letu 2012, ko smo v bolnišnici kljub težkim in zaostrenim gospodarskim pogojem poslovno leto končali s pozitivnim rezultatom, ob tem pa dosegli še nekaj odmevnih uspehov: pridobitev mednarodne akreditacije DIAS in naziva učna bolnišnica ter uspešno dokončanje energetske obnove bolnišnice.« Začetke oddelka so zaznamovale težke gospodarske razmere, tako je tudi danes, je povedal Korošec, pri čemer je izpostavil, da so kljub krizi zdravniki in medicinske sestre tisti, ki ustvarjajo temelje dobrega zdravstva. »Naši zaposleni so naše največje bogastvo,« je svoje besede zaokrožil direktor, ki prihodnost bolnišnice vidi v medsebojnem sodelovanju, razumevanju drug drugega in pozitivni komunikaciji. Slavnostna akademija je bila priložnost za podelitev zahvalnih listin zaslužnim zaposlenim na ORL-oddelku, in sicer so jih za požrtvovalno delo in za napredek oddelka prejeli Jože Požun, Breda Breznik-Farkaš in Štefan Kološa, ob tem pa tudi Antonija Sedonja, Zlatka Gerenčer, Veronika Novak, Andreja Veberič in Nataša Veren Novak. Miha Žargi, predstojnik ORL-oddelka na OKC Ljubljana, je ob tej priložnosti doktorju Onišaku predal priznanje za dobro delo, oddelek otorinolaringologije pa je iz rok podžupanje Simone Čopi prejel priznanje Mestne občine Murska Sobota. 


AKTUALNO

Ob prazniku dela postavili mlaj in prižgali kres

Na dan pred prvim majem, mednarodnim praznikom dela, ki smo ga letos morda zadnjič praznovali dva dni, so tudi v Murski Soboti potekala obeleženja tega praznika.

V dopoldanskih urah je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije za Pomurje na Trgu zmage v središču mesta v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota pripravila že tradicionalno slavnostno postavitev mlaja. Za glasbeno spremljavo

Kresovanje v Bakovcih

Tudi letos so na predvečer praznika dela v številnih krajevnih skupnostih pripravili množična kresovanja.

ob dvigu mlaja je poskrbela Prekmurska godba Bakovci, za dodatno popestritev kulturnega programa pa mladi plesalci Plesne šole Zeko. Dvigu mlaja je prisostvoval tudi Jože Turkl, sekretar Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov, ki razočaranja nad gospodarskim stanjem v regiji ni skrival ter ob tem dejal, da pričakuje, da bodo pomurska podjetja imela težave še kaki dve leti. Več obiskovalcev kot ob dopoldanskem dvigu mlaja si je prišlo ogledat prižig kresa in pester spremljevalni program, ki je potekal na zelenici pred gradom v mestnem parku. Ta se je začel že ob polsedmi uri, ko je otroško gledališče Ku-Kuc na odru pripravilo

Tadej Kirinčič

predstavo za najmlajše. Sledil je plesni nastop učencev in tekmovalcev Plesne šole Zeko, nato pa so obiskovalci lahko prisluhnili pevskemu zboru. Pred prižigom kresa je kot slavnostni govornik pred mikrofon stopil Anton Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne, usnjarske in predelovalne industrije Slovenije. V svojem nagovoru je bil oster predvsem do načinov in predlogov reševanja gospodarske in finančne krize na račun delavcev ter znova poudaril pomen praznika dela za družbo. Skupaj z Jožetom Turklom sta nato prižgala kres, na oder pa so stopili člani glasbene zasedbe Plamen, ki so poskrbeli za zabavo pozno v noč.

Aleksandra Grah

Kresovanje s kulturno-zabavnim programom je bilo tudi v Bakovcih, kjer se je prireditev začela s svečanim sprevodom Prekmurske godbe Bakovci iz osrčja vasi. Zbrani obiskovalci so kresovanje izkoristili za druženje s prijatelji in znanci ter zabavo pozno v noč. |

19

maj 2013


AKTUALNO

V Nemčavcih postavili 23-metrski mlaj

Tradicija

postavljanja

majskih

dreves je močno usidrana tudi v naši občini, saj skoraj ni kraja, kjer na predvečer prvega maja ne bi postavili mlaja, ob katerem prižgejo še praznični kres.

dolgoletnega poveljnika domačega gasilskega društva Karla Fujsa, ki pa je letos to gasilsko dolžnost predal mlajšim, »na roke« v za to posebej izdelano betonsko stojišče postavilo mlaj, po kresovanju pa je dolgo v noč sledil še družabni del, za nekatere najlepši del predprazničnega druženja. Sicer je bilo v Nemčavcih tega večera tudi letos veselo, saj se je na prireditvi s ponudbo hrane in pijače zbralo več kot sto krajanov. Za dobro vzdušje je poskrbel mladi in ambiciozni domači harmonikar Tilen Horvat, ki je na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Begunjah na Gorenjskem za odlično in dovršeno igranje prejel zlato Avsenikovo medaljo. Štefan Barbarič, predsednik nemčavske krajevne skupnosti, je pojasnil, da so za njihov mlaj tudi letos poskrbeli

Kot vsako leto je bilo zelo veselo tudi pri vaško-gasilskem domu oziroma v športnem centru v Nemčavcih, kjer so v novejšem času predpraznično prireditev z vsemi omenjenimi simboli v organizaciji tamkajšnjega športnega društva in krajevne skupnosti pripravili že 21. leto zapored. Najprej je okrog 25 krepkih mož in fantov pod vodstvom

Kresovanje v Domu starejših Rakičan Prvič v zgodovini doma se je zgodilo, da so s čisto pravim kresovanjem na predvečer 1. maja počastili praznik dela tudi v tem najstarejšem in največjem javnem zavodu za starejše v Pomurju.

Čeprav so stanovalci starejši, to še ne pomeni, da se ne bi mogli udeleževati družabnih dejavnosti, ki so del okolja, iz katerega prihajajo. Prav to – in pa spoznanje, da je treba v življenje doma vtkati kar največ niti iz običajnega, vsakdanjega življenja, je bilo vodilo, da sta se domska delovna terapevtka Sonja Kolbl in glavna medicinska sestra Nada Hercan odločili, da med stanovalce uvedeta še eno novost.

prepevanju nekaterih domovinskih in partizanskih pesmi ter obujanju spominov podoživeli svoja mlada leta. Večer je bil nepozaben. Osebje iz

Vabilu na dogodek se je na zelenici pred domom odzvalo okrog 50 stanovalcev. Ti so ob |

maj 2013

20

Geza Grabar

delavci Gozdnega gospodarstva Murska Sobota, ki so visokoraslo smreko na prireditveni prostor nekaj dni pred postavljanjem prepeljali iz gozdov v okolici Vadarcev na Goričkem. Pripravili so jo tako, kot pravila za mlaj velevajo: ogulili so jo skorje, njen vrhnji del krošnje okrasili z raznobarvnimi trakovi, na njen najvišji del pa namestili še slovensko zastavo. Prav nemčavsko postavljanje mlaja je zanimivo po še nečem: razen prvič, ko so ga postavili strojno z avtodvigalom, ga vsa leta zatem postavljajo ročno: z dvema vrvema, lestvijo in posebnimi drogovi, t. i. »pikaši«. Vse to z razlogom, da se ob začetnem posmehu žena in deklet – češ, le kakšni moški pa ste, ko niti mlaja ne morete postaviti, vsako leto lahko pred njimi ponosno postavijo.

Geza Grabar

domske kuhinje je poskrbelo za skromno pogostitev s pereci in pijačo, dračje za kres pa so nabrali kar v bližnjem rakičanskem parku.


AKTUALNO

Klub mladih Bakovci znova v zagonu Drugo leto delovanja Kluba mladih Bakovci je bilo še uspešnejše kot prvo. V klubu so nadaljevali z začetnimi projekti in jim dodali nekatere nove, ki predstavljajo dodaten izziv za vse člane.

Iz leta 2011 so nadaljevali s projektom učne pomoči, s katerim so pomagali učencem OŠ Bakovci k boljšim učnim navadam, boljšim ocenam in boljšemu uspehu v šoli. Prav tako so nadaljevali s preureditvijo klubskih prostorov, ki dobivajo čedalje prijaznejšo podobo. Naslednji projekt v letu 2012 so bile krajevne igre domače krajevne skupnosti, kjer se je klub predstavil kot glavni organizator. Projekt je minil uspešno in predvsem zabavno, saj je pri njem sode-

lovala večina društev KS Bakovci, in to s skupnim ciljem: skupna zabava. Največji zalogaj v letu 2012 je bil turnir v malem nogometu na travi, ki je potekal že drugič. Turnir postaja tradicionalen, člani kluba pa si prizadevajo, da bi postal vedno bolj odmeven v celotni regiji. Omenjeni dogodek je bil veliko bolj obiskan kot leto poprej. Poleg naštetih projektov se v klubu trudijo krepiti meddruštvene odnose, saj sodelujejo s Prekmursko godbo Bakovci, prostovoljnim gasilskim društvom in športnim društvom. »Čeprav smo mlado društvo, hitro dozorevamo. Zelo lep primer tega je primerjava izvedbe turnirja v letih 2011 in 2012. V enem letu smo organizacijsko in izvedbeno zelo napredovali,

kar se je pokazalo v obiskanosti in uspešnosti projekta. Po skoraj dveh letih delovanja kluba sem zelo zadovoljen s trudom in angažiranostjo članov ter vseh ostalih posameznikov, ki so svoj čas namenili temu, da se popestri dogajanje

Dobrodelna obnova športnega objekta v Bakovcih V okviru letošnje čistilne akcije so v Krajevni skupnosti Bakovci organizirali čiščenje in pleskanje prostorov objekta v Športno-rekreacijskem centru Bakovci.

Zaradi težkega finančnega položaja so se v krajevni skupnosti odločili k sodelovanju povabiti številna društva, ki imajo za delovanje v tem objektu svoje prostore. Prostovoljci so objekt očistili in prepleskali, ves material pa je priskrbela krajevna skupnost. »Odziv na akcijo je bil pozitiven in rezultat tega je lep, prenovljen objekt. Želimo si, da bi objekt koristno uporabljala različna društva in da bi ta ponovno zaživel. V našem kraju že dolgo ni bilo tovrstne prostovoljne dejavnosti, zato menim, da so krajani z udeležbo na njej pokazali lepo gesto. Veliko smo tudi privarčevali, zato se zahvaljujemo vsem, ki

Aleksandra Grah

v lokalni skupnosti. Z novim kadrom in izvirnimi idejami bomo še naprej nadaljevali poslanstvo kluba ter uživali v uspehih bodočih projektov,« je še povedal predsednik kluba Primož Duh.

Aleksandra Grah

so sodelovali,« je povedala predsednica Krajevne skupnosti Bakovci Nives Cajnko. |

21

maj 2013


AKTUALNO

Podelitev priznanj nesebičnim krvodajalcem V Černelavcih so prvo aprilsko soboto podelili priznanja vsem krvodajalcem, ki s prostovoljnim darovanjem krvi prispevajo k ohranjanju zdravja soljudi in navsezadnje k preprečevanju smrti.

V Sloveniji vsakih nekaj minut nekdo potrebuje kri, zato vsak delovni dan v povprečju potrebujemo 400 krvodajalcev, med njimi so tudi krvodajalci Krajevne organizacije Rdečega križa Černelavci. V Krajevni skupnosti Černelavci so se na prireditvi, kjer so podelili častna priznanja, spomnili vseh krvodajalcev in za njih pripravili kulturni program ter

O tem,

pogostitev. Priznanja so prejeli krvodajalci iz Černelavcev, Polane, Kupšincev in Veščice. Da je kri nujna za življenje, se še zlasti dobro zavedajo krvodajalci, ki s svojo krvjo dnevno pomagajo drugim, ki jo nujno potrebujejo za preživetje. Število krvodajalcev sicer narašča, je pa zelo pomembno, kot sta omenila predsednik KS Černelavci Miran Forjanič in predsednik Krajevne organizacije Rdečega Križa Mirko Šeruga, da se v to nesebično pomoč drugim vključi čim več ljudi. Podelili so priznanja tistim, ki so svojo kri darovali vse od 5- do 130-krat. Kar 50-krat so kri darovali Štefan

Drvarič, Bojan Zadravec, Bela Gorčan, Andrej Hauko, Drago Kuzmič in Jožef Hauko. Priznanje za 70 darovanj krvi je prejel Drago Kološa, za 80 darovanj Štefan Obal in Mi-

kako je odpadno lahko uporabno

Na sedmem natečaju, ki sta ga tudi letos razpisala podjetje Saubermacher-Komunala in Pomurski ekološki center, je s 35 izdelki, nastalimi iz odpadnih embalažnih materialov – v prvi vrsti iz plastenk, letos pa so v natečaj vključili tudi kovino, sodelovalo šestnajst pomurskih ekovrtcev in ekošol. Delovni naslov letošnjega natečaja je bil »Odpadno je uporabno«.

Odziv je bil sicer nekoliko skromnejši kakor prejšnja leta, kljub temu pa sta organizatorja z njim zadovoljna, posebna štiričlanska ocenjevalna komisija, ki je pri svojem delu upoštevala ekološki vidik izdelkov, estetski videz, likovno ustvarjalnost ter izvirnost in sporočilnost, pa je bila zadovoljna z zelo širokim naborom ustvarjenih izdelkov. Komisijo za ocenjevanje so sestavljali

akademski slikar Jože Denko, lesarska tehnica z izkušnjami v oblikovanju Danila Krpič, direktor Pec mag. Milan Bogataj in predstavnica podjetja Saubermacher-Komunala Jasmina Škaper. Ta je ocenila, da so bili med najmlajšimi malčki iz enote Mlinček v Ižakovcih, ki so kot nosilni material za cirkuško areno uporabili odpadne plastenke in drugi zavrženi embalažni material. Med učenci prve triade je bil najbolje ocenjen stol, ki so ga iz odpadne embalaže izdelali učenci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci. Učenci druge triade devetletke iz DOŠ Dobrovnik so bili najboljši z izdelkom, ki prikazuje življenje na kmetiji. Molekula je bila zmagovalni izdelek v konkurenci učencev tretje triade, katere avtorji so bili učenci 7., 8. in 9. razredov OŠ Beltinci, večnamenska vrečka, ki so jo prispevali di-

jaki Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, pa je zmagala med srednješolci. Na zaključni prireditvi natečaja z razglasitvijo rezultatov ter nastopi malčkov in osnovnošolcev številnih pomurskih vrtcev in šol, ki je bila na svetovni dan Zemlje (22. aprila) tudi letos v nakupovalnem središču Maximus, si je bilo mogoče nagrajene in druge iz-

|

maj 2013

22

Geza Grabar

lan Hajdinjak. Največkrat, tj. 130-krat, pa je svojo kri daroval Mirko Šeruga, sicer predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Černelavci.

Geza Grabar

delke tudi ogledati. Zatem so bili izdelki po tradiciji na ogled postavljeni še v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.


AKTUALNO

Razgibana pomlad v Centru starejših Murska Sobota

Stanovalci omenjenega centra, sicer delujočega v okviru Doma starejših Rakičan, so z zelo pestrim programom dejavnosti tudi v minulih mesecih potrjevali osnovno naravnanost tega zavoda – nagibanje k psihosocialnemu konceptu. Njegov glavni poudarek je utrjevanje medsebojnih odnosov med ljudmi različnih generacij in razvijanje socialnega čuta do človeka.

Kot rada poudarja Marta Ferencek, vodja centra, si vsi zaposleni v tej ustanovi z različnimi dejavnostmi prizadevajo v življenje doma oziroma stanovalcev vnašati prijaznost in domačnost, ki sta pomemben prispevek k prijetnemu vzdušju. »Različne oblike druženja krepijo medsebojno povezanost med stanovalci, s čimer se bogati tudi njihovo življenje,« pravi Ferencekova in dodaja, da vse to gradijo in uresničujejo s povezanostjo različnih generacij ter da se s takim načinom druženja pri njih osmišlja delo starejših. Po januarskem zatišju in februarskih prvih dejavnostih so skupaj z delovno terapevtko Dragico Dervarič, zunanjimi sodelavci in učenci prostovoljci z različnih murskosoboških šol pripravili cel spekter de-

tra, učenci petega in sedmega razreda OŠ II pod mentorstvom Dušanke Horvat. Da bi navezali kar največ medgeneracijskih vezi med stanovalci in mladimi, se v delo centra v okviru prostovoljstva že vključujejo dijaki Ekonomske šole pod mentorstvom Cvetke Gomboc. Dijaki so aktivno sodelovali v delavnici centra, ko so pomagali pri barvanju velikonočnih košaric iz papirja in izdelavi drugih spomladanskih aranžmajev. Pri kuhanju in barvanju jajc tik pred veliko nočjo so se stanovalcem ponovno pridružili prostovoljci že omenjenih razredov OŠ II. Pri izdelovanju košaric iz papirja so se vključili še učenci drugega razreda OŠ II skupaj s starši. Mentorica je bila njihova razredničarka Dragica

javnosti. Začeli so z obiskom malčkov iz vrtcev oziroma iz enote Gregorčičeva ob dnevu žena. Marca so prvič uspešno izvedli ugankarski krožek, ki je poslej njihova redna mesečna dejavnost. Da bi v svoj vsakdan vključili kar največ aktivnega dela, so obudili tudi nekatera zimska opravila. Lüjpanje bučnega semena je eno takih, ki so se ga stanovalci zelo razveselili. Izluščeno seme bodo s pridom uporabili na kuharski delavnici, ko naj bi iz njega pekli pecivo. Na velik odziv je naletelo tudi pletenje košar iz šibja, ki ga je pri njih izvedel Jožef Glavač iz Bogojine, ob tem pa je potekalo druženje ob poticah, pečenih po starih receptih. Na prireditvi ob materinskem dnevu je center v svojih prostorih gostil upokojenski ženski pevski zbor Püngrad iz Kroga, ki jim je podaril koncertni večer. Številne delavnice v zadnjih tednih so minile na temo velikonočnih praznikov in praznika dela. Pod mentorstvom Vladimirja Miloševiča iz Murske Sobote so stanovalci barvali njegove izdelke iz gline, ki jih je ta ljubiteljski izdelovalec zatem podaril centru in krasijo marsikateri njihov prostor. Pri barvanju keramike so se jim pridružili že redni gostje cen-

Geza Grabar

Raj. Prav na omenjeni delavnici so stanovalci presenetili mlade učence, saj so jim v znak zahvale podarili figurice zajčkov, ki so jih sami izdelali. V okviru prostovoljstva naj bi se v delavnice centra kmalu na novo vključili tudi dijaki Gimnazije Murska Sobota. Da bi pričakovanja velikonočnega praznika kot največjega krščanskega praznika pričarali nekoliko drugače, je delavnica v centru potekala tudi na samo velikonočno nedeljo. Pod mentorstvom zunanje sodelavke Ane Dick iz Murske Sobote so na tej delavnici upogibali prtičke in z njimi ustvarjali svečane velikonočne pogrinjke.

|

23

maj 2013


JAVNE OBJAVE

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE M A J 2 013 Sreda, 15.5.2013 • ob 10.00: MUCA COPATARICA – delavnica za otroke od 3. do 7. let (Tjaša Godvajs, Petra Jauk) • ob 18.30: TRANSMISIJSKA MEDITACIJA (Majda Lindič) Četrtek, 16.5.2013 • ob 11.00: ZELIŠČARSKA DELAVNICA (Helena Frumen, Milena Počič) • ob 17.00: ŠKODLJIVA RABA ALKOHOLA (Milan Osterc) Petek, 17.5.2013 • ob 14.00: Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK) • ob 17.00: SREČANJE MLADIH PROSTOVOLJCEV – druženje (Tatjana Fras) Sobota, 18.5.2013 • ob 9.00: GOBARSKA DELAVNICA NA TERENU – zbor v Hiši Sadeži družbe (Milan Kelhar) Ponedeljek, 20.5.2013 – FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA • ob 9.00: UVODNO USPOSABLJANJE ZA PROSTOVOLJCE (Tjaša Arko) • ob 17.00: SKUPINA za SAMOPOMOČ društva DAM (Marjana Žužek Škalič, univ. dipl.psih.) • ob 18.30: JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver) Torek, 21.5.2013

• ob 16.00: MOČ MISLI - DENAR IN POTI DO DENARJA – predavanje (Breda Dular) • ob 16.45: GREMO VSI NA JOGO – ZUNAJ! Prinesite podlogo, odejo (Društvo joga v vsakdanjem življenju - Sonja Mikuž) • ob 18.30: GONG MEDITACIJA – ZUNAJ! Bodite udobno oblečeni, prinesite podlogo, odejo in flaško vode (Andreja Horvat, Aleš Ifko) Sreda, 22.5.2013 • ob 18.30: TRANSMISIJSKA MEDITACIJA (Majda Lindič) Četrtek, 23.5.2013 • ob 18.00: OBVLADOVANJE STRESA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU – predavanje (Daniela Mörec) Petek, 24.5.2013 – FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA v MS • ob 15.30: ŠIVILJSKA DELAVNICA V PARKU – ODEJE PROSTOVOLJSTVA (Katarina Tkalec) Sobota, 25.5.2013 – Dan mladosti • od 8.00 do 12.00: Hiša Sadeži družbe je odprta vsako soboto – druženje, prebiranje revij in časopisov Ponedeljek , 27.5.2013 • od 9.00 do 15.00: DELAVNICA ZA PROSTOVOLJCE – VEŠČINE KOMUNICIRANJA (Tjaša Arko) • ob 17.00: ALKOHOL - SKUPINA za SAMOPOMOČ (Milan Osterc) • ob 18.30: JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver)

Torek, 28.5.2013 – Dan sonca  • ob 10.00: IZDELAVA MILA IZ SIVKE – delavnica (Rose-Mari Banfi) • ob 18.00: RAHLOČUTNO STARŠEVSTVO – pogovorna delavnica, sprejemamo prijave (Andrej Omulec, ZPM) Sreda, 29.5.2013 • ob 16.00: MOJCA POKRACULJA Z JOGO ZA OTROKE – delavnica za otroke od 3. do 7. let (Tjaša Godvajs, Petra Jauk) • ob 18.30: TRANSMISIJSKA MEDITACIJA (Majda Lindič) Četrtek, 30.5.2013 • ob 12.00: KUHARSKA DELAVNICA – Jedi iz čemaža (Giza in Ljiljana) • ob 18.00: PERU – potopisno predavanje (Jose Morales) Petek, 31.5.2013 • ob 14.00: Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK) • ob 17.00: USTVARJALNO - LIKOVNA DELAVNICA (Ana Svetec) Informacije po telefonu na: 059 033 800 ali 031 748 412 oziroma nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali pa se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice so brezplačne. Če si udeleženec izdelek odnese domov, pokrije materialne stroške, ki znašajo od 0,50 do 2 €, odvisno od delavnice.

Ljubitelji pohodništva in prijetnega druženja, vljudno V A B L J E N I na 3. pohod Mestnih četrti M. Sobota po mestu M. Sobota, ki bo v soboto, 1. junija 2013 v M. Soboti Pot je primerna za vse starostne skupine in jo boste z lahkoto prehodili. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost, potrebno pa je upoštevati pravila varne hoje in svoje psihofizične sposobnosti.

KJE: M. Sobota START: ob 9.00 uri pri utici za druženje občanov v Jakobovem naselju STARTNINA: Startnine ni, pohod je brezplačen za vse udeležence.

PRIREDITELJ: Mestne četrti M. Sobota, Trg zmage 4. 9000 M. Sobota KDAJ: v soboto, 01.06.2013, ob 9,00 uri

Med pohodom bo na območju vsake Mestne četrti organiziran postanek s pogostitvami in krajšimi razvedrilnimi programi, po končanem

|

maj 2013

24

pohodu pa sledi druženje s pogostitvijo na Trgu Zmage (boni se dobijo ob startu). Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Za podrobnejše informacije pokličite na: 041 77 33 77 – tajnik MČ MS, Božo Bohar ali pišite na E – naslov: mc.ms@siol.net MESTNE ČETRTI MURSKA SOBOTA


KULTURA

Deset let upokojenskega ženskega pevskega zbora Püngrad

Ob deseti obletnici upokojenskega ženskega pevskega zbora Püngrad je v kroški telovadnici potekal jubilejni koncert.

Članice zbora so pripravile druženje, na katerem so se zbranemu občinstvu predstavile z glasbenim repertoarjem trinajstih pesmi, obenem pa so razkrile tudi svojo desetletno pot. Še preden so se pevke predstavile s pesmijo, je vse zbrane pozdravil župan mestne občine Anton Štihec, ki je članicam zbora predal zahval-

Sprva so članice upokojenskega ženskega pevskega zbora prepevale predvsem ljudske pesmi, v desetih letih pa so z vajami in nastopi postajale vse boljše in se lahko sedaj predstavijo z zahtevnejšim in obširnejšim programom. »Teh deset let je bilo prekrasnih in minila so zelo hitro,« je povedala Lubšina. Zbor je v desetih letih izvedel 130 nastopov in na vajah porabil okrog 1300 ur. Upokojenski ženski pevski zbor vsako leto pripravi samostojni koncert v domačem kraju in tudi v kakem pomurskem kraju, kjer premorejo dvorano. »Tako smo s celovečernim koncertom gostovale v Filovcih, Cankovi, Dobrovniku, Kobilju, Žižkih, Murskih Črncih in v Lendavi. Vsako leto sodelujemo na reviji upokojenskih zborov in na reviji odraslih zborov. Z revij dobimo ugodne pisne ocene nastopa, kar nam daje veselje in spodbudo za naprej,« je dejala predsednica Gizela Lubšina. Trikrat so pevke upokojenskega pevskega zbora zastopale Pomurje na republiških revijah upokojenskih pevskih zborov in leta 2008 sodelovale še na

no listino občine. Predsednica društva Gizela Lubšina, ki je v zboru od samega začetka, je na prireditvi povedala, da se je leta 2003 s sosedo Angelo Žitek podala po vasi od hiše do hiše, da bi našla članice za upokojenski ženski pevski zbor. Uspeh je bil viden, že v marcu 2003 so namreč ustanovile društvo z imenom Upokojensko žensko pevsko društvo Püngrad, ki je štelo dvajset pevk. Štiri leta je zbor vodila gospa Marija Rituper, potem pa je vodenje zbora prevzela glasbena pedagoginja Anka Suhadolnik.

Razstava črnobelih fotografij Fotokluba Murska Sobota Člani Fotokluba Murska Sobota so v Pokrajinski in študijski knjižnici na ogled postavili 32 črnobelih fotografij.

Klubska fotografska razstava, ki je bila na ogled vse do 20. aprila, je bila le ena številnih, na katerih se s svojimi umetninami predstavljajo ljubitelji fotografije. Razstava je obsegala 34 fotografij devetnajstih avtorjev, rdeča nit pa je bila

Anita Gaber

taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. »Ponedeljek je najlepši dan v tednu, saj je zvečer vaja. Fizičnega dela si čez dan ne nalagamo, denimo dela na vrtu ali pomivanja oken, da zvečer ne bi bile utrujene. Pridemo nekoliko prej, izmenjamo novice, povemo novo šalo, se nasmejimo, prinesemo kaj sladkega za pod zob, pričakamo zborovodkinjo in štiri pevske kolegice iz Murske Sobote ter nato dve šolski uri izkoristimo za vajo. Ob koncu čutimo napredek in zadovoljstvo,« je o tedenskih druženjih povedala Lubšina. Članice pevskega zbora Püngrad se veselijo vsakega nastopa in veselile se jih bodo še naprej. Njihova želja je pripraviti jubilejni koncert ob dvajseti obletnici, so nam povedale v smehu. Sicer so tokrat na deseti obletnici za dolgoletno ljubiteljsko prepevanje v zboru nekatere pevke dobile Gallusove značke, ki jih je podelil Geza Kišfalvi, predstavnik murskosoboške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije.

Aleksandra Grah

monokromatska tehnika, kar pomeni, da so bile vse razstavljene fotografije v eni barvi z več odtenki. »Največ je bilo na ogled črnobelih fotografij, pri izbiri motiva pa so imeli avtorji proste roke. Razstava je pomemben doprinos h kulturnemu dogajanju v Murski Soboti, saj je tovrstnih razstav v našem kraju izredno malo,« je odprtje razstave komentiral predsednik Fotokluba Murska Sobota Iztok Lačen. |

25

maj 2013


KULTURA

Zbornik o Jožefu Kleklu ml.

V Pokrajinski in študijski knjižnici je zbornik o Jožefu Kleklu ml. v pogovoru z nekaterimi avtorji predstavil njegov urednik Franc Kuzmič.

Aleksandra Grah

nato v Rohoncu (1906), Turnišču (1907) in Murski Soboti (1910), od leta 1911 in vse do smrti pa je bil župnik v Velikih Dolencih na Goričkem. Objavljal je nabožna besedila, zgodovinske in gospodarske vsebine ter tudi leposlovje. S strokovnimi prispevki so pri nastanku zbornika sodelovali številni avtorji: Jožef Smej, Vili Hribernik, Mateja Žižek, Stanislav Zver, Vinko Škafar, Lojze Kozar, Jelka Pšajd, Metka Fujs, Mojca Horvat, Franci Just, Jože Vugrinec, Franc Kuzmič, Peter Štumpf in Darja Kalamar Frece. »Zanimiv je slog njegovega pisanja, ki je zelo jedrnat in mestoma duhovit, šaljiv. Iz celotne kronike poleg značaja župnika odseva značaj dobrega opazovalca družbenega in političnega življenja,« je na predstavitvi po-

O kroniki Jožefa Klekla ml. je spregovorila avtorica Mojca Horvat, o leposlovju Franci Just, z vidika duhovništva pa je Klekla ml. predstavil župnik iz Dolencev Viljem Hribernik. Jožef Klekl, rojen na Krajini, je študiral bogoslovje v Sombotelu in bil junija 1902 posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri Sv. Juriju,

Bralna značka z Mikijem Rošem

Učenci Osnovne šole Bakovci so 23. aprila ob svetovnem dnevu knjige doživeli prav posebno presenečenje, saj jih je obiskal vsestranski ustvarjalec Milivoj Miki Roš.

Aleksandra Grah

za branje učencem svetujejo, a jih ne omejujejo s točno določenim seznamom. »Tako učenci radi berejo, drug drugemu priporočajo knjige, saj se o prebranem tudi veliko pogovarjamo tako v šolski knjižnici kot tudi v razredu. V jeseni, ko je v Murski Soboti srečanje mladinskih pisateljev Oko besede, povabimo na obisk knjižnega ustvarjalca, ki otroke še posebej nagovori k branju in jih navduši zanj,« je še dodala Antolinova. Učenci čez celo šolsko leto berejo tudi za eko bralno značko, pa tudi za angleško in nemško bralno značko. Mesec april je bil še dodatno posvečen knjigam in spodbujanju pozitivnega odnosa do branja ter razvo-

Branju v osnovni šoli namenjajo prav posebno pozornost. Učence zato že v septembru povabijo k branju za bralno značko, po besedah učiteljice in knjižničarke Marije Antolin pri izboru knjig

|

maj 2013

vedala avtorica Mojca Horvat. Po oceni profesorja Francija Justa nekje deset odstotkov Kleklovega dela zajema leposlovje. Njegova besedila zajemajo s takrat novimi družbeno-gospodarskimi koncepti povezano tematiko. »Njegova pripoved poziva bralčeva verska, socialna ali literarna čustva. Te njegove zgodbe niso tema literarnozgodovinskih analiz, ampak kulturnih študij, ki razumejo ustvarjalnost kot celovitost sveta,« je še dejal Just. Avtorji so Klekla na predstavitvi označili kot velikega človeka, ki je s svojimi raziskavami dokazoval slovenstvo Prekmurcev in ki je zelo dobro opravil svojo vlogo pri dvigovanju narodne zavesti.

26

ju uspešnih bralnih strategij. Učenci in učitelji so skupno obeležili 2. april, svetovni dan mladinske književnosti, z radijsko uro in z branjem po razredih, 23. april, svetovni dan knjige, pa s sklepno prireditvijo ob zaključku bralne značke. Njihovemu praznovanju se je pridružil vsestranski ustvarjalec Milivoj Miki Roš. Učenci so si že ogledali film »Oča«, v katerem igra glavno vlogo, tokrat pa se jim je predstavil še s svojim literarnim ustvarjanjem in jih navdušil za branje svojih knjig. »Vse to so iskrice, ki v otroku vzbudijo zanimanje za branje. Vsi se namreč zavedamo, da se z branjem bogatimo in rastemo,« je še dajala Antolinova.


ŠPORT

Odbojkarji Panvite Pomgrada sezono končali na odličnem tretjem mestu

Odbojkarji Panvite Pomgrada so v dolgi in naporni sezoni 2012/2013 kar nekajkrat poskrbeli za presenečenje, tudi na srečanjih s favoriziranim ACH Volleyjem, ko jim je zmaga ušla za las.

zanosa. Na goste so pritisnili že v prvih minutah srečanja in ob prvem tehničnem odmoru vodili z 8:5. Prednost so nato povišali na pet točk razlike, predvsem na račun dobrih servisov Čoloviča in uspešnih napadov Mijalkoviča, ter tako dobili prvi niz. Drugi niz je začel Pavlović z asom, a so se gostje nekoliko zbrali ter uspeli prevzeti vodstvo s 6:4. Kljub temu so domačini zopet pritisnili in rezultat obrnili ter drugi niz odločili v svojo korist. Precej bolj izenačen je bil tretji niz srečanja, ko so domači odbojkarji na začetku sicer povedli, a je po drugem tehničnem odmoru gostom uspelo preiti v vodstvo z minimalno razliko. To so uspeli držati vse do zaključ-

Sezono so zaključili z zmago na tekmi s Triglavom in tako končali na odličnem tretjem mestu lestvice Modre skupine. Proti Gorenjcem so murskosoboški odbojkarji zaigrali pred polno domačo dvorano, kar je fantom dalo še dobro mero dodatnega

Tadej Kirinčič

ka niza, ko je po neuspešnem napadu Štembergar Zupana, žoga je namreč končala v mreži, Panvita Pomgrad zopet pritisnila in prevzela vodstvo ter tako zmagoslavno končala še tretji niz. Trener Panvite Pomgrada Dejan Fujs je po srečanju dejal: »Letošnja sezona je bilo dolga in naporna, zaključili smo jo zadnji in fantom lahko čestitam za odlično tretje mesto. V končnici prvenstva smo igrali zelo dobro, blizu smo bili proti ACH-ju, sedaj pa smo zasluženo premagali Triglav, ki mu čestitam za dobro predstavo.« Fujs si želi, da bi ekipa v tej zasedbi ostala skupaj tudi v prihodnje, saj so se v letošnji sezoni nekateri mladi domači igralci več kot izkazali.

Plesni klub Zeko odmevno iz Sarajeva in Radovljice

Plesalke in plesalci tega zelo uspešnega plesnega kluba, ki se v prvi vrsti odlikujejo z uspehi v sodobnih plesih, nizajo uspeh za uspehom.

Na dvodnevnem mednarodnem plesnem turnirju, imenovanem Inter dance festival, kjer je tekmovalo čez 1200 plesalcev iz šestih držav nekdanje Jugoslavije, je iz Plesnega kluba Zeko nastopilo kar sto plesalcev.

na koncu tekmovanja pomerile vse članske velike skupine, ki so pred tem zmagale v svojih kategorijah. Zmagali so s street veliko skupino in točko »Kavbojci« koreografa Dejana Zečevića in Blažke Majer ter s tem osvojili tudi glavno denarno nagrado 400 evrov. Ekipa za breakdance je osvojila tretje mesto. Ob koncu odmevnega gostovanja v Bosni in Hercegovini je vodja in lastnik plesne šole Dejan Zečević dejal, da je bilo sicer tekmovanje dolgo in naporno, vendar so v svojih nastopih vsi uživali. Zadovoljen je tudi, da je letošnje tekmovanje po zasedbi še kakovostnejše, saj se ga je udeležilo tudi veliko slovenskih plesnih klubov. »Lepo je videti plesalce, ki so prvič tekmovali, in tiste, ki imajo že veliko izkušenj. Tekma je bila odlična generalka za bližajoče se državno prvenstvo. Prvič smo tudi tekmovali za denarno nagrado in vesel sem, da smo zmagali. Sodili so

Člani kluba, ki so se pomerili v različnih starostnih kategorijah v konkurenci street disciplinah plesov, kot so hip hop, breakdance, disco dance, street dance, ter v art disciplinah plesov (jazz balet, modern, show dance), so se namreč s tekmovanja vrnili s kar 21 zlatimi, dvanajstimi srebrnimi in devetimi bronastimi medaljami. Plesalci iz kluba s sedežem v Veščici so zmagali tudi na grand prixu, kjer so se

Geza Grabar

le priznani mednarodni sodniki, ki sodijo tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih, zato je bilo sojenje res kakovostno.« Na zadnjem pokalnem turnirju v modernih tekmovalnih plesih, ki je za vse kategorije potekalo v Radovljici in je pomenilo še zadnjo priložnost za pridobitev dodatnih točk za uvrstitev na državno prvenstvo ter pozneje na evropsko in svetovno, so nastopili le posamezniki in dvojice, saj so se male skupine na državno tekmovanje uvrstile že na predhodnih tekmovanjih. Tokrat so Zekovi plesalci osvojili pet prvih, dve drugi in dve tretji mesti. Zmagovalci so postali: med posamezniki Jaka Slekovec, hip hop (otroci), Živa Horvat, disco (deklice), in Nives Miško, disco (mladinke), med pari pa Živa Horvat in Ana Zver, disco (otroci), ter Tjaša Gazdag in Tjaša Štornik, disco (člani).

|

27

maj 2013


ŠPORT

Vloga Mure 05 za pridobitev licence za naslednjo sezono zavrnjena

Mura 05 je pravočasno do 31. marca 2013 oddala vlogo za pridobitev licence za tekmovalno leto 2013/14. Mura 05 in Gorica sta oddali vlogi za pridobitev licence za prvo slovensko nogometno ligo, ne pa tudi za pridobitev mednarodne licence UEFA (ostali klubi v prvi ligi so to storili).

brez licence. Pritožili se bomo, puške ne bomo vrgli v koruzo in upamo, da bo naša pritožba uspešna.« Kot je predsednica povedala za Murski val, je pri oddaji vloge zaradi težav, o katerih smo pisali v prejšnjih številkah Soboških novin, manjkalo revizijsko poročilo. Kljub solidnemu igralskemu kadru in perspektivnemu trenerju Anteju Šimundži nogometašem Mure 05 na igrišču ne gre po načrtih. Nogometaši igrajo privlačen nogomet, vendar kljub temu že nekaj krogov zapored niso dosegli zmage. V aprilu so na gostovanju v Domžalah in na domači tekmi proti Gorici igrali neodločeno, izgubili pa na gostovanjih v Velenju, Mariboru in v začetku maja še v Ljubljani proti Olimpiji. Za zdaj zase-

Vloge je na prvi stopnji obravnavala komisija Nogometne zveze Slovenije za licenciranje nogometnih klubov. Pri organizacijski, administrativni in strokovni podpori komisiji je aktivno sodeloval licenčni oddelek NZS. Komisija je pregledala uradno licenčno dokumentacijo in odločala ob doslednem upoštevanju Pravilnika NZS in UEFA za licenciranje nogometnih klubov, standarda UEFA, sklepov organov NZS in UEFA ter odločila, da zavrne vlogo Mure 05 za pridobitev licence za 1. SNL za naslednjo tekmovalno leto. Poleg Mure 05 so vlogo zavrnili samo še NK Celje – tako za licenco za 1. SNL kot za licenco UEFA. Na podlagi Pravilnika za licenciranje imata oba nogometna kluba možnost pritožbe na drugostopenjski organ (licenčna komisija za pritožbe) do 15. 5. 2013. Licenčna komisija za pritožbe bo o morebitnih vlogah/pritožbah odločala do 31. 5. 2013. Predsednica Mure 05 mag. Nataša Horvat je za spletno stran www.mura05. si povedala: »Pritožbo bomo vložili in v tem kratkem roku bomo poskušali storiti vse, da stvari speljemo na pravo pot. Ključen je finančni kriterij, zaradi grehov in slabih potez iz preteklosti smo sedaj ostali

|

maj 2013

28

Tadej Kirinčič

dajo zadnje mesto na lestvici. Od zaključka redakcije do izida majske številke Soboških novin bodo nogometaši Mure 05 igrali še doma proti Celju in gostovali v Kidričevem. V tem trenutku še vedno obstaja nekaj možnosti, da si Mura 05 priigra obstanek v prvi ligi. Zelo negotov pa je obstanek v tej ligi po administrativni plati. Glede tega je za naslednjo tekmovalno sezono mogočih več razpletov, poleg nadaljnjega igranja v prvi ligi je v igri še kaka druga možnost. Več o tem bomo zapisali v junijski številki Soboških novin.


ŠPORT

Trojna zmaga in preporod rokometašev Pomurja

Rokometaši Rokometnega kluba Pomurje celo sezono nikakor niso našli prave forme, kar se je poznalo tudi na rezultatih. Še pred dobrim mesecem so bili zasidrani na repu lestvice in prav nič ni kazalo, da bi se do konca sezone uspeli odlepiti z zadnjega mesta.

Tadej Kirinčič

z agresivnejšo igro, ki se jim je obrestovala, saj so v 57. minuti razliko uspeli znižati na tri zadetke, a se porazu kljub temu niso mogli več izogniti. Srečanje se je tako končalo z zmago Pomurja, pri katerih je s kar 22 obrambami blestel vratar Horvat, z desetimi zadetki pa se je izkazal tudi poškodovani Kreft. Že naslednji vikend je Pomurje, ki je bilo oslabljeno za poškodovanega Petraša in službeno odsotnega Mitjo Kozelja, doma gostilo ekipo Črnomlja, ki je v Mursko Soboto ravno tako prišla v nepopolni postavi. Igro so bolje začeli Črnomeljčani, ki so povedli v četrti minuti, v šesti minuti srečanja pa z dvema zadetkoma prednosti vodili še zadnjič na srečanju. Že v sedmi minuti so jih domačini ujeli in kmalu tudi povedli z razliko treh zadetkov. Po odlični končnici prvega polčasa so na odmor odšli z rezultatom 17:11. Čeprav je kazalo na lahek drugi polčas, se je pri domačinih začela poznati odsotnost igralcev in razlika se je do 43. minute znižala na le zadetek. Za kratek čas se je rokometašem Pomurja zopet uspelo odlepiti, a so gostje v 48. minuti poskrbeli za izenačenje z rezultatom 22:22. Sledila je razburljiva končnica, v kateri je prvi strelec tekme Jankovič štiri minute pred koncem zadel za minimalno vodstvo domačinov, dve minuti pred koncem pa je zadetek primaknil še Kreft in rezultat povišal na 26:24. Po minuti premora so 30 sekund pred koncem srečanja zadetek dosegli tudi gostje, a je domačinom uspelo ubraniti zadetek prednosti in tako zabeležiti še drugo zaporedno zmago, s katero so se poslovili od zadnjega mesta na lestvici. Tudi

A se je v zadnjem mesecu dni in na zadnjih štirih tekmah zgodilo ravno to, v kar po rezultatih ankete na spletni strani kluba ni verjelo kar 90 odstotkov vprašanih – rokometašem Pomurja je uspelo zmagati trikrat zapored in zapustiti zadnje mesto lestvice druge državne rokometne lige. Preobrat so nakazali že na srečanju s četrto ekipo Rudarja iz Trbovelj, kjer se jim je zmaga izmuznila v zadnji minuti in so se morali zadovoljiti z izenačenim rezultatom. Rokometašem Pomurja je do zmage končno uspelo priti na gostovanju v Radečah, kjer so prikazali vrhunsko igro in tretjo ekipo prvenstva ugnali z rezultatom 25:28. Gostje iz Murske Sobote so povedli že na začetku srečanja, v 10. minuti pa so si priborili tri zadetke prednosti, ki so jo uspeli nekaj časa obdržati. V 24. minuti je domačinom sicer uspelo izenačiti, a le za kratek čas, saj so gostje do konca prvega polčasa prednost zopet povečali na tri zadetke razlike in na odmor odšli z vmesnim rezultatom 11:14. V drugem polčasu se je vodstvo Pomurcev počasi povečevalo in je v 45. minuti znašalo že sedem zadetkov. Domačini so se uprli

tokrat je veliko zaslug za zmago imel vratar Horvat, ki je do konca tekme zbral 22 obramb. Izkazal se je še kapetan Pintarič, ki je zadel vseh pet sedemmetrovk. Močno oslabljena je po enotedenskem premoru ekipa Pomurja odšla na gostovanje v Ajdovščino. Proti osmi ekipi s prvenstvene razpredelnice so igrali brez obeh vratarjev Horvata in Prosenjaka, ki ju je v vratih nadomeščal kar trener Vereš. V igralski vrsti so manjkali še Vasja Kozelj, Dogša in Gorjup, med domačini pa prvi strelec Lapajne. Srečanje so bolje začeli domačini, ki so povedli z dvema zadetkoma prednosti, a so gostje iz Murske Sobote rezultat hitro izenačili in v 15. minuti srečanja povedli. V 20. minuti so rokometaši Pomurja, ki so igrali z igralcem manj, prednost povečali že na tri zadetke in prvi polčas končali z rezultatom 14:18. Tudi drugi polčas so bolje začeli domačini in razliko zmanjšali na le zadetek. Gostom prednosti ni uspelo povišati na več kot tri zadetke razlike, v 49. minuti pa se je razlika zopet znižala na le zadetek v prid Pomurcem. Sledila sta zadetka Jankoviča in Krefta v eni sami minuti, nato še odlična obramba Vereša po neuspelem napadu. Minuto pred koncem so gostje vodili s štirimi zadetki, kot zadnji pa je žogo v mrežo ekipe iz Ajdovščine poslal Ščavničar, ki je postavil končni rezultat 30:35. Tokrat se je še posebej izkazal trener Vereš, ki je v vlogi rezervnega vratarja uspešno zbral 16 obramb. S to zmago so se rokometaši Pomurja pred srečanjem s sedmouvrščeno ekipo Brežic povzpeli na enajsto mesto. |

29

maj 2013


ŠPORT

Radenska Creativ sezono končali na šestem mestu S tekmo proti Šenčurju so košarkarji članske ekipe Radenska Creativ Sobota končali košarkarsko sezono 2012/2013, a žal precej pod pričakovanji.

Tiha želja, uvrstitev med prve tri, se jim ni uresničila. Na koncu so pristali na šestem mestu lestvice druge slovenske košarkarske lige. Trener ekipe Primož Slavič je v pogovoru za klubsko spletno stran sezono razdelil na dva dela, in sicer na čas do novega leta in po njem. S prvim delom sezone je bil zelo zadovoljen, saj so vse do devetega kroga, ko so se srečali

igralnega časa, so sedaj skorajda vsako tekmo igrali vsaj petnajst minut. Na očitke o tem, da so domači igralci igrali premalo in da je preveč igralcev od drugod, je Slavič odgovoril, da igralec od drugod v klub pride z namenom, da zapolni vrzel v obstoječi ekipi in prinese novo kakovost. Mladi domači igralci trenutno niso sposobni samostojno igrati v drugi ligi, vendar upa, da se bo z leti položaj spremenil, saj so se ti igralci že sedaj veliko naučili. Težka gospodarska situacija je pustila vpliv tudi na športnem področju, je povedal predsednik kluba Peter Juteršnik,

s še neporaženim Portorožem, bili v igri za prvo mesto. Prelom sezone se je zgodil po poškodbi kapetana in prvega organizatorja igre Roberta Šurana, saj se mlajši domači igralci v njegovi odsotnosti na parketu preprosto niso znašli. V nadaljevanju sezone se je poškodoval tudi Jernej Juteršnik, ostali pa so še brez Aleša Novaka. Zaradi teh odsotnosti so možnost za dokazovanje in pridobivanje izkušenj dobili mladi igralci, kar je zagotovo pozitivno. Tomi Hercan, Jernej Juteršnik, Bine Barbarič, Juraj Bilič in Mitja Gomboc, ki so v prejšnjih letih na parketu preživeli le drobtinice

Mladi judoist Ferenčak iz Zeltwega z zlatim odličjem

Vladimir Pejčič

ki je obenem tudi član združenja drugoligaških ekip. Že sedaj so vsi klubi zmanjšali proračun za 20 do 30 odstotkov, v prihodnji sezoni pa se obeta še dodatno znižanje. Sponzorskega denarja preprosto ni, zato nekateri klubi le životarijo. V klubu Radenska Creativ Sobota poskušajo obveznosti poravnati po svojih zmožnostih, v vsakem primeru jih poravnajo in sezono tudi na finančnem področju zaključijo do konca julija. Juteršnik se je ob tej priložnosti še zahvalil sponzorjem, ki jih podpirajo, in jih povabil k sodelovanju tudi v prihodnje.

Tadej Kirinčič

Prvo soboto v maju se je v avstrijskem Zeltwegu odvijal mednarodni turnir v judu, na katerem je sodeloval tudi Judo klub Murska Sobota. Poleg slovenskih judo klubov so na turnirju nastopili še predstavniki Avstrije, Bosne in Hercegovine, Romunije, Gruzije, Italije, Češke, Madžarske in Nemčije.

Murskosoboški judoisti so dosegli uspehe v starostni kategoriji do 14 let, in sicer je v kategoriji do 42 kg Jan Lukač zasedel drugo mesto, v kategoriji do 50 kg Jan Grah peto, v kategoriji do 55 kg pa je Aleksander Ferenčak zasedel odlično prvo mesto in osvojil zlato medaljo. Ferenčak je prvo mesto zasedel tudi na področnem prvenstvu osnovnih šol v judu za področje Pomurja, Maribora

in Podravja, ki se je odvijalo konec aprila v Mariboru. Tam so se odlično odrezali tudi drugi mladi judoisti iz Judo kluba Murska Sobota. Med starejšimi dečki je v kategoriji do 38 kg Jan Lukač osvojil prvo mesto, Jan Grah v kategoriji do 50 kg ravno tako prvo mesto, Aleks Morčič pa je v kategoriji nad 73 kg zasedel tretje mesto. Našteti, vključno s Ferenčakom, so se s tem uvrstili na državno prvenstvo osnovnih

|

maj 2013

30

šol, ki bo 5. junija v Kopru. V konkurenci mlajših dečkov in deklic je David Žido v kategoriji do 30 kg zasedel drugo mesto, Blaž Kuplen v kategoriji do 34 kg prvo, Kaja Šooš v kategoriji do 36 kg je bila prav tako prva, Vid Lunežnik je bil v kategoriji do 38 kg peti, Jakov Cirkvenčič v kategoriji do 38 kg pa je ravno tako osvojil peto mesto.


ŠPORT

Murskosoboški rokoborci iz Italije prinesli kar sedem kolajn

V nedeljo, 5. maja, se je v italijanski

18 let. Na turnirju je sodelovalo 124

Raveni odvijal mednarodni roko-

tekmovalcev iz 22 klubov iz Avstri-

borski turnir za dečke do 12, 15 in

je, Italije, Hrvaške in Slovenije.

13. prekmurski zdravniški tek

V organizaciji Zdravniškega društva Pomurja je s startom in ciljem na atletskem stadionu pri OŠ I potekal tradicionalni zdravniški tek. Na dveh progah, speljanih skozi mestni park, 6,7 km je merila proga za moške in 4,5 km tista za ženske, se je skupaj pomerilo 21 zdravnikov, farmacevtov, veterinarjev in zdravstvenih (so)delavcev.

V osrednjem moškem teku je zmago slavil dr. Mitja Lanščak, Sobočan, ki živi in dela v Ljubljani, na drugo mesto se je uvrstil strokovni sodelavec

Slovenske barve je med drugim zastopal tudi Rokoborski klub Murska Sobota, ki se je na turnirju odrezal več kot odlično. Murskosoboški rokoborci so na svojih nastopih pokazali veliko mero borbenosti in tehnike, s čimer so si prislužili kar pet zlatih medalj ter dve srebrni odličji. V skupini do 12 let sta prvi mesti osvojila Nejc Gomboc v kategoriji do 38 kg in Klemen Podgorelec v kategoriji do 48 kg. Drugo mesto je v kategoriji do 38 kg osvojil Luka Gumilar. V konkurenci do 15 let sta zmagala Timi Gumilar v kategoriji do 53 kg in Aljaž Zadravec v kategoriji

Tadej Kirinčič

do 66 kg. Denis Kočar je v kategoriji do 38 kg osvojil drugo mesto. V starostni skupini do 18 let je prvo mesto in s tem zlato medaljo v kategoriji do 55 kg osvojil Daniel Kočar. Rokoborski klub Murska Sobota je tako ekipno zasedel odlično tretje mesto.

Geza Grabar

Andrej Vašl iz Celja, na tretje pa informator Andrej Jamnik iz Ljubljane. Od prekmurskih zdravnikov velja omeniti četrto mesto mag. Alojza Horvata iz Dankovcev in peto veterinarja Petra Brunca iz Martjancev. Med šestimi ženskami je bila najhitrejša farmacevtka Irena Auersberger iz Dola pri Ljubljani, sledili pa sta ji medicinska sestra Jožica Šiftar iz Gornje Radgone in zdravnica Ana Gomboc od Sv. Jurija na Goričkem. Tudi četrta je bila Prekmurka, zdravnica Vlasta Petric iz Murske Sobote. |

31

maj 2013


ŠPORT

Blagoslov za varno vožnjo za Soboške nagibače Klub motoristov, ki je v mestu in regiji lani združil člane iz dveh sorodnih klubov ter tako povezal in popestril motoristično dogajanje, prisega tudi na duhovno plat.

Geza Grabar

Tako se je okoli 70 članov moto kluba v soboto, 20. aprila, zbralo na množičnem blagoslovu pred cerkvijo sv. Nikolaja v Murski Soboti. Z blagoslovom motorjev in njihovih motoristov sta jim kaplan župnije Goran Merica in evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak iz Murske Sobote dala popotnico ter jim zaželela veliko varne vožnje na cesti. Zatem so se motoristi po krogu skozi Mursko Soboto podali na svojo prvo letošnjo organizirano panoramsko vožnjo po Prekmurju. Druženje so sklenili z družabnim delom pred klubskimi prostori na Gregorčičevi ulici. Sicer so v klubu, imenovanem Soboški nagibači, v zadnjem letu naredili veliko dobrega in

koristnega za posameznika, ki poseduje dvokolesni motor. Lani so denimo organizirano opravili kar nekaj priložnostnih voženj po pokrajini ob Muri, bili so tudi na izobraževalni vožnji na enem od avstrijskih motociklističnih poligonov, kjer so obnovili

Šahirali so mladi in malo manj mladi

Renata Žlebič

V soboto, 13. aprila, je v dvorani vaškega doma v Bakovcih potekal prvi šahovski turnir za prvenstvo Bakovcev. Na turnirju, ki je potekal v organizaciji šahovske sekcije društva Partizan Bakovci in Krajevne skupnosti Bakovci, so se pomerili v pospešenem šahu na deset minut.

Turnirja so se udeležili tako domači ljubitelji te miselne igre kot tudi šahisti z drugih koncev Pomurja. Svoje znanje so na šahovskem turnirju preverili še učenci Osnovne šole Bakovci, ki so sicer člani šolskega šahovskega krožka. Kot je povedal vodja šahovske sekcije in pobudnik prvega tovrstnega turnirja v Bakovcih

Štefan Šeruga, želijo kraljevsko igro približati čim večjemu številu krajanov, predvsem mladini, zato je tudi padla odločitev o turnirju. Šahovska sekcija v Bakovcih deluje dobrih šest let in šteje okrog deset članov. »Udeležujemo se skorajda vseh mednarodnih vikend turnirjev po Pomurju. Večina članov sekcije nas je starejših in pred

|

maj 2013

in spoznali številne novosti s področja cestnoprometnih predpisov. Tudi letos bodo dali največji poudarek izobraževanju in varni vožnji. Člani kluba tesno sodelujejo tudi z domačimi policisti.

32

dobrim letom smo se odločili, da bi bilo dobro poskrbeti za podmladek. Tako smo z vodstvom Osnovne šole Bakovci dosegli dogovor o organiziranju šahovskega šolskega krožka, ki ga trenutno obiskuje sedem učencev,« je povedal Šeruga, sicer tudi vodja krožka. V skupnem seštevku je na turnirju prvo mesto osvojil Jože Glavač, drugo Robert Antolin in tretje Emil Kovač. Med Bakovčani se je najbolje odrezal Emil Kovač, sledila pa sta mu Janez Titan in Štefan Šeruga. Člani sekcije so enotnega mnenja, da bodo turnir ponovili. Medtem se mladi bakovski šahisti že pridno pripravljajo na šesti Mikkov šahovski turnir, ki se bo v prostorih Mladinskega informativnega in kulturnega kluba v Murski Soboti odvijal 24. maja.


GASILSTVO

Izobraževanje gasilcev v Murski Soboti

Pomurski regijski gasilski svet oz. poveljstvo – zavedajoč se, da lahko vse širši spekter zadanih nalog na področju zagotavljanja požarnega varstva, gašenja požarov in reševanja ob različnih nesrečah opravlja le dobro usposobljen gasilski kader na operativnem in organizacijskem področju, tudi od začetka letošnjega leta v okviru osnovnega izobraževanja v gasilstvu izvaja tečaja za vodjo enote in vodjo enot. Omenjeni izobraževanji, ki vselej potekata ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne, sta večini bolj poznani kot tečaja za nižje gasilske častnike in gasilske častnike.

Zaradi dobrih prostorskih in tehničnih pogojev ter tudi ugodne geografske lege sta oba tečaja v prvem delu, ko je bil na sporedu teoretični del, potekala v prostorih murskosoboškega gasilskega doma. Minulo nedeljo so se v tukajšnji vojašnici za omenjene tečajnike začele še praktične vaje iz gasilske taktike, tehničnega reševanja in razvrščanja. Pred začetkom tečaja je bilo pri vseh prijavljenih kandidatih, ki so za pristop k tečaju izpolnjevali predpisane pogoje, iz tem, ki so jih usvojili na predhodnih

Geza Grabar

delu, gasilska taktika, gradbeništvo in preskrba z vodo, tehnično reševanje, razvrščanje, zaščita in reševanje, elektrike in radijske zveze, ter praktičnih vajah iz razvrščanja, gasilske taktike ter vozil in opreme opravili še zaključne praktične vaje v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Zaključna slovesnost s simbolično podelitvijo činov in potrdil o uspešno končanih tečajih bo po trenutni časovnici predvidoma maja; Markovič pripominja, da je to v veliki meri odvisno tudi od poteka tečajev in obdelave administracije pri Gasilski zvezi Slovenije. Regijski gasilski poveljnik Dušan Utroša ob predsedniku Bogdanu Šajnoviču pojasnjuje, da bo v izobraževanje novega in za krepitev gasilskih vrst še kako pomembnega gasilskega

tečajih, opravljeno testiranje (sprejemni izpit). Po podatkih Leonarda Markoviča, pri regijskem svetu predsednika komisije za izobraževanje, ki je obenem tudi vodja omenjenih tečajev, je za vodjo enote iz celotnega Pomurja vpisanih 32 tečajnikov, za vodjo enot pa 42 kandidatov. V okviru prvega programa – oba potekata po točno določenem učnem programu Gasilske zveze Slovenije, jih največ, kar 18, prihaja iz društev Gasilske zveze Ljutomer, ostali pa prihajajo iz društev, ki so povezana v gasilske zveze Murska Sobota (6), Moravske Toplice (4), Gornja Radgona (2), po en tečajnik pa prihaja iz gasilskih zvez Grad in Lendava. Od 42 prijavljenih za vodjo enot je pokritost po gasilskih zvezah naslednja: Puconci (9), Murska Sobota, Beltinci in Gornja Radgona (po 5), Tišina, Moravske Toplice in Lendava (po 3), Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru in Radenci (po 2) ter po en slušatelj iz gasilskih zvez Šalovci, Gornji Petrovci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Kandidati so po uspešno opravljenih izpitih iz številnih predmetov – organizacija gasilstva in pravne osnove, vozila in oprema, informatika, vzgoja osebnosti gasilca in izobraževanje, ocena ogroženosti, požarna preventiva, izobraževanje, prva pomoč, varstvo in zdravje pri

kadra tudi letos vključenih kar 30 predavateljev. Glavnina jih prihaja iz gasilskih vrst iz celega Pomurja, kar nekaj pa je tudi zunanjih predavateljev. Nujnost stalnega izobraževanja tudi v pomurskem gasilstvu potrjuje podatek o močno razvejanem in po tradiciji bogatem gasilstvu: v 21 občinskih gasilskih zvezah je povezanih 242 prostovoljnih gasilskih društev (198 I. kategorije, 30 II. kategorije, pet III. kategorije, tri IV. kategorije ter eno V. kategorije) s kar 18.518 gasilkami in gasilci, od tega je 6303 moških in 614 ženskih operativnih članov. Sicer omenjeno število skrbi za preventivno požarno varnost in opravlja različne vrste posredovanj v regiji, ki meri 1348 kvadratnih kilometrov, premore 345 naselij, v njih pa skupaj živi nekaj manj kot 120 tisoč ljudi.

|

33

maj 2013


NAGRADNA NAGRADNAKRIŽANKA KRIŽANKA OBNAVLJANJE AVTOMOBILOV

NAŠA SLIKARKA (MELITA)

SPODNJA PLOSKEV

OLGA IVINSKA

VAROVALO PUŠKINOV NEKDANJIH TROPSKA JUNAK VOJŠČAOVIJALKA (JEVGENIJ) KOV

GUMARSKO MESTO V OHIU

DOVOLJENJE HINAVEC, DVOLIČNEŽ OSMI JUDOVSKI MESEC MLADO ŽITO

DIVJA RACA DANSKI ZDRAVNIK (NIKOLAUS) KULTURNA RASTLINA

KITAJSKI LONEC ORANJE

LITIJ

23.GRŠKA ČRKA

SABINA OBOLNAR

REKA V JV KITAJSKI POTKA, STEZICA OBDELO- PIHALO Z VANJE DVOJNIM LEDINE JEZIČKOM

AVTOR: JANEZ DONŠA

UDAREC, KI SUKA ŽOGICO

STARINSKOST, STARODAVNOST

JANKOVA SESTRICA

ELIPSAST KROŽNIK

PIA ZEMLJIČ

SL.PESNIK (JEPRŠKI UČITELJ) TROPSKO DREVO

SERGIO LEONE

SLEPILO, S KATERIM KDO SLEPI SAMEGA SEBE

ERBIJ KRAJ PRI KOČEVJU

OBLOGA

POLJSKI VELETOK VERDIJEVA OPERA

MAKEDONSKO KOLO

NAJVIŠJI TAROK POLJSKI GLODAVEC

NAGIB

URŠKA HROVAT

SLIKA MESTA

IVAN ALBREHT

UBOŽICA

MANJŠI TOYOTIN MODEL

IGRA S 54 KARTAMI

VASILIJ SMISLOV PESNIK ČUSTEV VRSTA SOCVETJA CASTROVA DRŽAVA SRAJCA

RELACIJA, RAZMERJE

OČE

NOGOMETAŠ FIGO

NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC LJOEKELSOEY

GORSKI PASTIR, PLANŠAR

ODRASEL MIHEC PLESALEC KLEINDIENST

KATICA, KATKA

STAREJŠI KANADSKI PEVEC (PAUL)

IT.MODNA KREATORKA (NINA) IMETJE, SVOJINA

PREMIČNA ODRSKA STENA POGORJE V DALMACIJI

PEVEC PROESKI

IPSILON IN ČRKA S STREŠICO

GLASBENIK SOSS

VESNA STAVREV

SEČ RADO LENČEK

SPLIT MILOŠEVIĆEVA BI BILA VELIKA

IDENTIČNOST, ENAKOST REKA V HADU, ČEZ KATERO JE VOZIL HARON Rešitev

SODARSKO ORODJE

DAVID IMPERL MANJŠI DENAR

VELIKA VNEMA

UMBERTO BOSSI VZDEVEK IGRALCA POLIČA

EDVARD STANIČ STREMUH, KOMOLČAR

križanke iz prejšnje številke vodoravno:

NAJVEČJA TELESNA ŽILA

POLAGALEC TLAKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 29. februarja 2012 na naslov: Murskanam Sobota, Geslo križanke, svoje ime in Mestna priimekobčina ter naslov pošljite Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko do 31. maja 2013 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,

PODSREDA, ALIGATOR, PAV, KATE, RJA, PIN, IŠ, BANKA, KATODA, PRAVEC, DOL, SPODRSLJAJ, ARH, ILA, RADIOAPARAT, JUAREZ, ŠTRAJK, Rešitev križankeERA, iz prejšnje številkeJANE, vodoravno: NIZOZEMSKA, AS, AZANA, NI, SKIF, ANEMONA, DR, APA, ABONENTKA, TRIKO, NIT, ANE, KOPILOT, OB, IN, LIT, KAP, OSOJA, VARUJMO, ET, OSMIDUEL, RITA,VATIKANEC, ORO, PRAKSA, OHCE, BAJUK, MALAVI, LAK, OPERATIVA, ONEK, OTA, JOŽEKRIŽEV ZUPAN, KOCA. CA, DECI, STROBOSKOP, OHRID, POT, INTELEKT, ION, LEILA, ACI, OSOR,

KardoševaNagrada, 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko ki jo poklanja Turistična agencija Klas, Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga poKlas, lastni izbiri. je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:

TEKST, EJ, ENICA, ATA, ADAR, BLEBET, AVT, IV, LI, EYE, URH, BASRA, SNEMALO, SOOBČANKA, TOR, ROMIH, REA, JUNG, VSADITEV, ŠPRICANJE, OTRESATI, HENRY, KEN.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA

Člani izdajateljskega izdajateljski odbor še ni imenovan SOBOTA, Kardoševa 2,odbora: 9000 Murska Sobota

Nagrajenka križanke prejšnje številke: Jolanda izZver, BERNARDA FEHER, Mladinska 46, Murska Sobota RAKIČAN, MLADINSKA 16, 9000 MURSKA SOBOTA Žrebanje je bilo opravljeno v studiu IDEA - kanal 10. Žrebanje je bilo opravljeno v TV studiu TV IDEA

Naslovnica: Slovesna EPK v Murski Soboti, Simon Koležnik Izdajateljski odbor: Iztokotvoritev Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, Goran Odgovorna urednica: VIDACvetka LUKAČ Miloševič, Jasmina Opec, Škafar, Jožica Viher

Naslovnica:pregled: Evropska vas naMARINIČ Trgu kulture, Geza Grabar Jezikovni RAJKO Odgovornazasnova: urednica:INQUA, VIDA LUKAČ Oblikovna d. o. o.

Jezikovni priprava pregled: RAJKO Grafična in tisk: MARINIČ TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., Ljubljana SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, Naklada: 7300 izvodov brezplačno. SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljitena: na:urednistvo.novin@murska-sobota.si urednistvo.novin@murska-sobota.si Prispevke pošljite Telefon: 02 Telefon: 02 525 525 16 16 19 19 Naklada: 7000 izvodov

|

2013 | maj februar 2012

34


PRIREDITVE IN KONCERTI sreda, 15. 5. 2013 ob 20.00

ljubiteljska gledališka predstava Goran Gluvić: ČUVAJA ZADNJEGA KOZARCA VODE KUD Štefan Kovač

Grajska dvorana Murska Sobota

petek, 17. 5. 2013 ob 21.00

koncert IVAN ZAK

Kegl city BTC Murska Sobota

sobota, 18. 5. 2013 ob 17.00

območno srečanje REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV JSKD-Območna izpostava M. Sobota

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 23. 5. 2013 ob 20.00

performans s poezijo, glasbo in sliko Feri Lainšček: NE BODI KOT DRUGI

Grajska dvorana Murska Sobota

petek, 24. 5. 2013 ob 13.00

regijsko srečanje REVIJA PLESNIH SKUPIN JSKD-Območna izpostava M. Sobota

Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 25. 5. 2013 ob 20.00

film Maje Prettner LIMONADA

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 30. 5. 2013 ob 18.00

KONCERT ZBOROV IN ORKESTROV GLASBENE ŠOLE MURSKA SOBOTA

Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 1. 6. 2013 ob 20.00

plesna predstava THE POLITICS OF DANCING

Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 5. 6. 2013 ob 20.00

koncert MANCA IZMAJLOVA in BENJAMIN IZMAJLOV 100 SRČNIH KONCERTOV

Gledališče Park v Murski Soboti

SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA četrtek, 6. 6. 2013

seminar SPREMEMBE NA PODROČJU DELOVNE ZAKONODAJE (novosti ZDR) TER PRI OBRAČUNAVANJU PRISPEVKOV (ZPIZ-2)

Agencija PIRA Murska Sobota

četrtek, 30. 5. 2013

seminar NOVOSTI ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIU V PRAKSI, REFORMA TRGA DELA

RIS Dvorec Rakičan

RAZSTAVE na ogled od 6. 6. 2013 do 21. 8. 2013

razstava LOJZE SPACAL: matrica-grafika-slika

Galerija Murska Sobota

na ogled do 22. 5. 2013

razstava »VLADIMIR POTOČNIK st.-SLIKE« in »OB STOLETNICI ROJSTVA GABRIJELA STUPICE-POMURSKI ŠTUDENTI G. STUPICE iz stalne zbirke GALERIJE M. SOBOTA«

Galerija Murska Sobota

otvoritev, 24. 5. 2013

razstava MITJA FICKO

Galerija Robin Murska Sobota

na ogled do 31. 8. 2013

razstava ODSEVI PRAZGODOVINE V BRONU Situlska umetnost Novega Mesta

Pomurski muzej Murska Sobota

DRUGO petek, 24. 5. 2013 ob 17.00

Gimnastična akademija

Osnovna šola III Murska Sobota

petek, 24. 5. 2013 ob 19.00

RUSKI VEČER vabi agencija Pira

Hotel Diana Murska Sobota

sobota, 25. 5. 2013 od 09.00 dalje

17. TRADICIONALNA BOGRAČIJADA

Pred hotelom Diana Murska Sobota

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net


soboske novine