Page 1

Strokovna podlaga za širše območje vojašnice Lendavska sever v Murski Soboti


2

1. Uvod Pričujoča publikacija je rezultat projekta Lendavska Sever, ki ga je izvedlo projektivno podjetje Atelje Ostan Pavlin d.o.o. v oktobru 2011. Projekt je naročila Mestna občina Murska Sobota v okviru programa FATE (skrajšano iz angleškega naslova From Army to Entrepreneurship) in je izraz želje mestne občine po selitvi vojaškega kompleksa iz mestnega središča in vzpodbujanju podjetništva na tem mestu. Z območjem Lendavska Sever smo se v Ateljeju Ostan Pavlin ukvarjali že leta 2009 v okviru urbanistično-arhitekturne delavnice Lendavska Sever, ki jo je organizirala mestna občina. Pričujoči projekt idejno nadaljuje ter vsebinsko in tehnično nadgrajuje prejšnje delo. V času med letoma 2009 in 2011 se je v Murski Soboti izdeloval nov občinski prostorski načrt (OPN) in v času našega načrtovanja je potekala njegova javna razgrnitev. Na območju obdelave je predlagana večja pobuda stanovanjske gradnje, ki je predstavljala vhodni podatek za naše delo.

vvProgramske smernice, ki izhajajo iz evropskega projekta FATE, smo na sestanku z vodjo Razvojnega centra Murska Sobota podrobneje opredelili. Vsebinski poudarek za prenovo vojašničnega območja je podjetniški in raziskovalno-razvojni center, ki se izkorišča na lokalno prisotne danosti in prednosti. Predlagano programsko shemo obravnavanega območja smo dopolnili tako, da novo območje predstavlja integralni del mesta, tako da se Murska Sobota sočasno razvija na vseh nivojih. Poleg obstoječe pobude novega blokovskega naselja iz OPN smo dodali še bolj zaželjene oblike stanovanjske gradnje in oskrbo z javnimi servisi, kot so šola, vrtec, dom za starejše občane in podobne programe. V tem elaboratu smo urbanistčno zasnovo iz leta 2009 prilagodili novim pogojem in jo vsebinsko nadgradili. Predlagana rešitev je nova mestna četrt, ki kaže novo razvojno usmeritev za mesto in regijo. Ponujena stavbna lupina,

s poudarkom na razvojno-raziskovalnih vsebinah pa je tako fleksibilna, da dopušča različne prilagoditve.


3

2. Projektna naloga Razpisno dokumentacijo štev.: 4300032/2011-2 je Mestna občina Murska Sobota izdala julija 2011. Predmet razpisa je bila izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje VOJAŠNICE – Lendavska sever v Murski Soboti kot podlage za nadaljnje prostorsko načrtovanje. Občina Murska Sobota je za območje, ki se vključno z obstoječo vojašnico razteza severno od Lendavske ulice v Murski Soboti, uspešno kandidirala na evropskem projektu Cilj 3, JV Evropa, v okviru projekta F.A.T.E. ki je sofinanciran s strani ESRR v višini do 85%, ostala sredstva pa zagotavlja Mestna občina Murska Sobota iz proračuna. Gre za delovni sklop 5 (WP 5). From Army to Entrepreneurship ('od vojske do podjetništva') ali kratko F.A.T.E. je projekt, ki se izvaja v okviru programa Jugovzhodna Evropa, v katerem kot partnerska organizacija iz Slovenije sodeluje Mestna občina Murska Sobota. Projektno partnerstvo zajema predstavnike 8 držav iz JV Evrope (Slovenija, Italija, Madžarska, Hrvaška, BiH, Srbija,

Romunija in Grčija). Projekt je za Pomurje kot tudi Slovenijo pomemben predvsem zaradi možnosti izkoriščanja opuščenih vojaških objektov za razvoj podjetništva. S projektom F.A.T.E. je želela občina omogočiti bolj podrobno in analitično raziskavo prostora ter rešitev za območje stare vojašnice.

Obstoječe stanje Obstoječe stanje obravnavanega območja smo vsebinsko razdelili v dve skupini: fizične danosti in predlog OPN, ki je predstavljen v javni razgrnitvi. Predlog OPN, ki je umeščen v sredino obravnavanega območja, obsega 11 stanovanjskih blokov, z višinskim gabaritom P+6-1. Ocenjujemo, da je takšna zgostitev stanovanjskega območja v morfološkem smislu in glede na potrebe po stanovanjskih površinah manj ustrezna, zato smo predlagali zmanjšanje gostote. Fizične

danosti

na

območju

so:

kompleks vojašnice, nova, a opuščena vrtnarija, trgovski objekti, območje tiskarne in mehaničnih delavnic in gojišče drevesnih vrst. Zaradi bližine mestnemu središču (od Trga kulture je celotno območje znotraj 15 minutne oddaljenosti peš) in sosednjega športno-rekreacijskega centra Fazanerija ocenjujemo, da ima območje velik potencial za razvoj kvalitetne mestne četrti.


4

3. Vojašnica Osrednja tema našega dela je bila razvoj ustreznih struktur in vsebin po selitvi vojašnice iz obstoječega položaja, zato smo sprva analizirali njene prostorske značilnosti in preverili, kakšne so možnosti za njeno selitev. Vojašnica je bila ustanovljena po 2. svetovni vojni in spada med manjše vojaške centre v Sloveniji. Obsega nizke zidane barake, montažne garažne objekte za vozila ter osrednji objekt z jedilnico, učilnicami in telovadnico. Celoten kompleks je zaradi profesionalizacije vojske manj zaseden. Objekti so starejši in ne nosijo večje vrednosti. Izjema je osrednji vojašniški objekt, ki je konstrukcijsko sicer v dobrem stanju, je pa arhitekturno manj prilagodljiv za nove vsebine.

Prihodnost kompleksa Ker lokacija v bližini mestnega središča za mesto predstavlja večji prostorski potencial, kot ga v vojašnici lahko

uresničijo, je Mestna občina Murska Sobota že v času ministrovanja Karla Erjavca izrazila željo, da bi Republika Slovenija mestni občini v trajno last prenesla ta zemljšča. 2 km proti severu se namreč nahaja zemljšče, kjer je bilo skladišče razstreliva in bi torej vojašnico lahko preselili tja. S sprejetjem predloga OPN, ki je bil predstavljan v javni obravnavi, bo raba spremenjena v takšno, da bo omogočala selitev. Strategija razvoja vojašnic v Sloveniji po priključitvi zvezi Nato ni znana. S tem sta tudi časovni načrt in morebitna lokacija murskosoboške vojašnice neznani. Kljub temu pa smo za začetek načrtovanja privzeli, da bo vojašnica preseljena.


5

4. Urbanistična zasnova Urbanistična zasnova je oblikovana tako, da upošteva morfološke značilnosti lokacije in programsko razdelitev sosednjih območij, se navezuje na prometno omrežje ter definira severni rob mesta.

njenega ukrivljenega poteka reke Ledave ustvarja pahljačast vzorec zazidave. V osrednjem delu s predlogom novega OPN je prevladujoč vzorec sicer spremenjen, a se vseeno sklada v koherentno celoto.

Pozidava v območju je pogojena z morfologijo območja, ki se klinasto oža od Fazanerije do starega mlina in je omejeno z Ledavo na severu in robom stanovanjskega naselja ob Lendavski cesti. V podaljšku Slovenske ceste je po predlogu novega OPN načrtovano krožišče, na katerega se priključuje novo naselje z 11 novimi stanovanjskimi bloki.

Obstoječe stanovanjsko naselje ob Lendavski cesti predstavlja najbolj gosto poselitev v Murski Soboti. Na jugu območja, ki je najbližje mestnemu jedru, smo zato umestili tkivo večjih struktur, gostota pa se postopoma niža do reke Ledave.

Morfologija Smeri zazidave smo oblikovali v prevladujoči smeri sever - jug, da se ohranja čim večji stik s kulturno krajino na severu. Dostopnost do reke Ledave omogočamo s pravokotno postavitvijo objektov do nje, tako da se zaradi

Iztek Slovenske vstop v mesto

ceste

in

Pomemben element v območju je nadaljevanje in iztek Slovenske ceste, ki je glavna ulica v mestu. V južnem delu je Slovenska cesta speljana v dolgih lokih, proti severu pa večkrat zaporedoma spremeni smer, predvsem v križiščih.

Slovenska ulica se po našem predlogu zaključi ob stiku z naseljem atrijskih hiš. V primeru, da bi obstajala potreba po njeni navezavi na severno mestno obvoznico, pa je to omogočeno, saj smo ob prekopu rezervirali zadosten prostor. Posebno pozornost smo namenili še severnemu vstopu v mesto pri Fazaneriji. Začetek mesta je zaznamovan z močnejšo gesto razvojno-raziskovalnega centra, ki nakazuje novo razvojno usmeritev mesta.

Morfološke enote Zaradi lažje obdelave smo območje razdelili na sedem morfoloških enot, nekatere izmed njih pa se delijo še na podenote. Karta morfoloških enot je v grafičnih prilogah.


6

5. Promet Območje ima potencial za dobro prometno povezanost, saj je v celoti znotraj 15 minutne peš oddaljenosti od Trga kulture, ki je v središču mesta. Od zgoščene stanovanjske soseske na Lendavski pa je še bližje.

Položaj novega krožišča, ki je naveden v OPN, smo v našem predlogu premaknili na ustreznejšo lokacijo, da omogoča boljšo ulično mrežo.

V območju smo predvideli avtomobilski, kolesarski in avtobusni promet in omrežje pešpoti. Ulična mreža je sledi poteku morfologije. Glavne ulice potekajo v smeri vzhod – zahod in so ukrivljene v dolgih lokih, pravokotno nanje pa so nanizane krajše prečne ulice v smeri sever – jug.

Parkiranje

Ulice Ulice smo razdelili v več tipov glede na funkcijo. Večinoma so ozke, ker je to pomemben ukrep za umirjanje prometa in na obeh straneh imajo dodane drevorede, kolesarske steze in pločnike. Krajše ulice nižjega ranga pa so oblikovane v načinu skupnega prostora (shared space).

Parkiranje je predvideno na terenu in v podzemnih garažah. Slednje je prisotno v eni kletni etaži pod večjimi stavbami, parkiranje na terenu pa je razdeljeno v manjša parkirna območja.

Kolesarjenje Kolesarjenje ima v Murski Soboti odlične pogoje za razvoj, saj je mesto na ravnini in je možno razdalje po celem mestu z premagati s kolesom. Kolesarske steze v obravnavanem območju se priključujejo na njihovo obstoječo mrežo in so previdene ob pomembnejših ulicah na obeh straneh.

Avtobus Mimo območja potekata dve avtobusni liniji: primestna med Polano in Rakičanom ter mestna linija Sobočanec. Omenjeni avtobusni liniji je smiselno navezati na novo naselje, da bodo postajališča na čim manjši medsebojni oddaljenosti, kajti to je eden izmed pogojev za dobro oskrbo z javnim prometom.

Pešpoti Pešpoti, ki povezujejo omrežje javnih površin so načrtovane ob Ledavi, po sredini naselja atrijskih hiš in znotraj posameznih morfoloških enot. Celotno območje je v pritličju prehodno, zato je omogočeno njihovo prečkanje tudi po diagonalah, kar je za pešce pomembno.


7

6. Javni prostor

7. Zeleni sistem

Javne prostore v območju sestavljajo javne in poljavne površine s tlakovanimi in zelenimi površinami. Okvir javnih prostorov predstavlja ulična mreža, znotraj katere so tri parkovna območja, tlakovana kulturna os in manjše poljavne površine, ki so vezane na bližnje stavbe.

Območje Lendavska sever je s stališča zelenega sistema pomembno, saj določa stik s kulturno krajino in Ledavo na severu ter mestom na jugu. Pozidavo na celotnem območju smo zato oblikovali tako, da med objekti potekajo pasovi zelenja, ki omogočajo vidno povezava s polji na severu in dostopnost do reke.

Parki Največji park je morfološka enota ME1b med razvojno raziskovalnim centrom in artijskimi hišami, srednji je ME6 s starim mlinom, najmanjši parkovni območji pa sta v ME5a in ME5b. Program v teh parkih so športna in otroška igrišča ter parkovne ureditve. Poseben sklop so otroška igrišča znotraj naselja artijskih hiš, saj so to razširjene poti med gosto zazidavo, tako da ustvarjajo poljavne prostore znotraj mikro sosesk. Igrišča so varna za otroke, saj so s hišami obdana iz vseh strani.

Kulturna os Kulturna os, ki se začenja pri gradu, povezuje muzejski, izobraževalni in razvojni del. Prostor ob novi osi prehaja iz bolj urbane v parkovno ureditev. Ob novi povezavi se zvrstijo muzejski prostori in galerije, večje amfiteatralne dvorane in manjše predavalnice, razvojni center s sejnimi sobami, laboratoriji in kabineti ter študentskim kampusom. Nova os se pridružuje stari, potekajoči od gradu do cerkve. Prvotna reprezentativna os dobi antipod, novo os, namenjeno kulturnim dejavnostim, izobrazbi in razvoju novih idej. Tako se ustvari okolje, ki z vso potrebno infrastrukturo in visoko kvaliteto bivanja, privablja mlade, ustvarjalne ljudi v Mursko Soboto.

Ledava Ledava se deloma renaturira in preko nje se postavijo brvi za kolesarje in pešce. Ob njej se uredi sprehajalna pot.

Drevoredi ob ulicah Drevoredi ob ulicah ločujejo motoriziran promet od kolesarskih stez in pločnikov in zagotavljajo prijetno mikroklimo stavbam ob njih.


8

8. Programska zasnova Cilj programske zasnove je zasnovati novo mestno četrt z vsemi programskimi sklopi, ki so potrebni za takšno četrt. Izhodiščni poudarek je v raziskovalno razvojnemu centru, zato ima le-ta posebno mesto, dodani pa so še ostali programi, ki jih mesto potrebuje.

Raziskovalno center

podjetniški

Opredelitev raziskovalno razvojnega centra Raziskovalni centri so raziskovalni objekti, ki so povezani z večjo raziskovalno univerzo. Namenjeni so vzpostavitvi povezav med univerzami, podjetji in skupnostjo. Njihova vizija je povezovanje aplikativnega znanja iz znanstvene sfere, izkušanj iz družbe in lokalnega podjetniškega potenciala z namenom ustvarjanja visoko plačanih delovnih mest. Opredelitev kampusa Kampus je območje, na katerem so fakultete, univerza ali podobne ustanove. Običajno vsebuje knjižnico,

predavalnice, študentske domove in parke.

ponuja prednosti za podjetja v njem, ker jim zmanjšuje fiksne stroške.

Poslovni inkubatorji Poslovni inkubatorji so programi, ki so namenjeni pospeševanju uspešnega razvoja podjetniških družb. Vodstvo inkubatorja z vrsto poslovnih virov in storitev podpirajo, razvijajo in usklajujejo podjetja znotraj inkubatorja ali s pomočjo omrežja kontaktov.

Sklep o raziskovalno podjetniškem centru Inkubatorji se od raziskovalnih in tehnoloških parkov razlikujejo po usmeritvi v nova in mlada podjetja. Raziskovalni in tehnološki parki pa so običajno veliki projekti, ki vključujejo vse od korporativnih, vladnih ali univerzitetnih laboratorijev do malih podjetij. Večina raziskovalnih in tehnoloških parkov ne ponuja poslovnih storitev, ki so ključni za uspeh inkubatorjev. Kljub vsemu pa imajo mnogi tehnološki parki tudi svoje inkubatorje.

Tehnološki parki Tehnološki park razumemo kot več stavb, ki so namenjene znanstvenim raziskavam za aplikativno podjetniško uporabo. Zaradi narave svojega delovanja (potreb po visoko izobraženem kadru in navezave na centre znanja) so običajno povezani z ustanovami višjega in visokega šolstva. Poleg poslovnih prostorov ponujajo ti parki obilo drugih virov, kot so brezprekinitveno napajanje, telekomunikacijsko vozlišče, recepcijo, varnostno službo, upravo, restavracijo, banko, kongresno dvorano, parkirišča, zabavo, športne objekte in podobne. Na ta način tehnološki park

Sociolog Richard Florida v svojih knjigah razlaga, da se tehnološki dosežki razvijajo tam, kjer je vrtinec različnih kultur, idej in kjer so zelo intenzivne interakcije med posamezniki in organizacijami. Recept za uspeh inkubatorjev je po njegovem v mešanju različnih omrežij in vzpodbujanju tehnoloških raziskav.


9

9. Javni prostor V Murski Soboti je potrebno ugotoviti, kateri tip bi bil najustreznejši, zakaj bi bil uspešen in v katere dejavnosti bi se usmerjal. Največji potencial imajo verjetno dejavnosti, ki so že prisotne v okolju ali imajo geografsko prednost pred ostalimi področji. Takšne so raziskave geotermalne energije, kmetijstvo v različnih oblikah (bio kmetijstvo, intenzivna pridelava v rastlinjakih, razvoj novih vrst ipd.), prehrambena industrija, tekstilna industrija in druge. Po ocenah vodje Razvojnega centra Murska Sobota v regiji najbolj potrebujejo organizacijsko obliko raziskovalno razvojnega centra. V projektu smo zato oblikovali prostorsko vizijo takšnega kompleksa, ki to dejavnost omogoča, hkrati pa je možna uporaba še za katero drugo vsebino, če bi bila potrebna drugačna.

Javni program je umeščen v del obravnavanega območja, ki je najbližji središču Murske Sobote. Javne vsebine iz središča postopoma prehajajo v poljavne in zasebne, stanovanjske površine v njegovo zaledje. Javni program zajema vse vsebine potrebne za predvideno novo stanovanjsko naselje: osnovno šolo, vrtec, pošto, trgovine, lokale in podobno. Območje javnega programa je dostopno z avtomobilom, zagotovljenih je zadostno število parkirnih mest. Pri programih, kjer je predvideno večje število parkirnih mest, so zasnovane podzemne garaže. Tako se motorni promet umakne etažo nižje, površine na nivoju mesta pa se prilagodijo potrebam pešca. Ob objektih javnega značaja so oblikovane večje tlakovane površine z urbano opremo. Zelene površine so namenjene druženju in umiritvi. V osi Slovenske ceste je zasnovan hotel s spremljevalnim programom, recepcijo, loungom in zajtrkovalnico v pritličju ter sobami v nadstropjih. Ob podaljšku

Slovenske ceste je predviden mladinski center z mladinskim hotelom, t.i. youth hostlom. V nadaljevanju, v nekoliko bolj zasebnem delu, je predviden dom starostnikov, osnovna šola in vrtec z večjimi zelenimi površinami. Starejši ljudje so tako v stiku z naravo, odmaknjeni od hrupa, vendar še vedno povezani z mestom in ostalimi prebivalci. Osnovna šola in vrtec imata urejen dovoz z motornimi vozili in oblikovan večji tlakovan zunanji vstopni prostor. S stavbnimi volumni je zamejeno notranje dvorišče z zelenjem, ki je prilagojeno druženju in igri. Območje z muzejskimi vsebinami se povezuje z izobraževalnim programom, ki se navezuje na raziskovalni center in študentski kampus. Pred muzejskim objektom je zasnovan večji trg namenjen srečevanju in je z novo osjo povezan s programom izobraževalnega dela. Vstopni hall v izobraževalni center je oblikovan na mestu poteka nove osi in sicer tako, da ohranja pretočnost prostora s transparentnostjo.


10

10. Kampus V pritličju povezuje knjižnico, sejne sobe in restavracijo. Izobraževalni center obsega tudi večje amfiteatralne dvorane, manjše predavalnice, pisarne za zaposlene, lokale in podobno. Izobraževalni center obsega tudi večje amfiteatralne dvorane, manjše predavalnice, pisarne za zaposlene, lokale in podobno. Nova os se izteče v parkovno ureditev ob raziskovalnem centru in kampusu. Raziskovalni center je zasnovan tako, da se lahko izvaja v več fazah glede na potrebe. V pritličje, ob mestno vpadnico, je umeščen bolj mestotvoren program, v zelenem zaledju in v nadstropjih pa so prostori potrebni za raziskovalne dejavnosti: laboratoriji, sejne sobe, predavalnice, računalniške sobe, kabineti, pisarne in podobno. Zasnova je fleksibilna in se lahko prilagaja specifičnim potrebam uporabnika. V prvi etaži je oblikovana povezovalna lamela, tako se različni programi lahko medsebojno povezani ali po potrebi delujejo samostojno.

Kampus je zasnovan ob severozahodnem robu obravnavanega območja, ki meji na večjo parkovno ureditev ob stanovanjski pozidavi in reko Ledavo. Programsko se navezuje na izobraževalni center, ki je v neposredni bližini, ter po potrebi na razvojni center. Z južne strani je kampus dostopen preko nove kulturne osi, ki izhaja iz gradu, obide muzejske prostore in povezuje izobraževalni in raziskovalni center. Tako je kampus tesno povezan z mestom in z dogajanjem v njem, kar je pomemben dejavnik pri aktivnem vključevanju študentov v mestno okolje. Kampus je zasnovan na robu grajenega območja, od stanovanjske pozidave pa ločen z večjim parkom, tako živahno in pogosto hrupno študentsko življenje ni moteče za okolico. Študentski objekt je razdeljen na tri dele: stavbni volumen s študentskimi stanovanji, družabni prostor in dodatni program. Družabni prostor in stavbni volumen z dodatnim programom (računalniška učilnica, čitalnica in večji klubski prostor) sta pavilijonsko zasnovana

in sta pritlična. Družabni prostor se odpira na park in ima zunanjo pokrito teraso. Lamela s študentskimi stanovanji je zasnovana v treh etažah. Pritlična stanovanja se odpirajo neposredno v zeleno okolico, stanovanja v etažah pa so dostopna preko zunanjih vertikalnih komunikacij in zunanjega hodnika. Stanovanja so dvosobna s kopalnico in kuhinjo. Kampus nudi prijetno bivalno okolje, umeščeno v zelenje in opremljeno s športnimi objekti ter rekreacijskimi površinami ob Ledavi, hkrati pa omogoča dejavno udejstvovanje, ki ga pogojuje bližina mesta.


11

11. Stanovanjska pozidava Področje, namenjeno stanovanjski pozidavi, je umeščeno na jugovzhodni del obravnavanega območja. Tako se smiselno nadaljuje stanovanjska pozidava z bloki ob Lendavski cesti na jugu in individualno gradnjo na vzhodu. Za novo naselje potrebna infrastruktura kot so osnovna šola, vrtec, dom starostnikov, trgovine, pošta, športna igrišča in podobno, je zasnovana v neposredni bližini. Stanovanjsko naselje sestavlja več različnih enot. Predvidena pozidava po OPPN-ju je vključena v zasnovo celotne soseske. Višine stavb se postopno nižajo, od juga proti severu, od visokih blokov ob Lendavski cesti vse do ravnice ob Ledavi, kjer preidejo v pritlično gradnjo. Za prevladujočo tipologijo je bila izbrana nizko-gosta pozidava. Zasnova je primerna tako zaradi kakovosti bivalnega okolja, ki ga nudi, kot tudi iz ekonomskih razlogov. Bivanje v nizki gradnji ima več prednosti od tistega v visokih stavbah zaradi neposrednega stika z vrtom, vidne povezanosti z okoljem in zvočne izolacije od ostalih.

Zgoščenost nizke gradnje pa omogoči racionalni izkoristek stavbnih zemljišč. Tako atrijska ali vrstna hiša na najboljši način združujeta interese posameznika (želja po lastni hiši in izolacija stanovanja) z interesi družbene skupnosti (racionalna izraba zemljišč, enotno urbanistično okolje). Obenem je gosta gradnja tudi edina smiselna ob relativni bližini centra mesta. Prav to mestnost določajo tudi zgostitve naselja ob glavni napajalni cesti, ki ločuje nizko gradnjo od stolpičev. Notranjost naselja je mirnejša, k čemur doprinesejo tudi slepe ulice. Načrtovana stanovanjska pozidava bi torej nudila prijetno bivalno okolje v zelenju, a hkrati v neposredni bližini mesta. Zadostila bi nujnosti zgoščene gradnje ob centru. S postopnim zniževanjem višin pa bi doprinesla tudi k prijetnejši podobi Murske Sobote, saj bi zabrisala ostre meje med visokimi lendavskimi bloki in ravno krajino ob Ledavi.


12

12. Energetska zasnova Integralni sistem energetike Cilj načrtovanja energetske zasnove je bil zasnovati čim varčnejši kompleks v fazi izkoriščanja. Ta cilj želimo doseči z izkoriščanjem na lokaciji prisotnih virov energije in čim bolj racionalno zasnovo objektov. S temi ukrepi pridobimo optimizirano in trajnostno zasnovo energetike, ki temelji na ekološki sprejemljivosti in ekonomski upravičenosti investicije. Oskrba z energijo Osnovna ideja pri oskrbi z energijo je učinkovita raba energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in pripravo tople sanitarne vode, vse v skladu s PURES (Ur.l. 52/10), oziroma še boljše. Za oskrbo z energijo predlagamo izkoriščanje naslednjih virov: • koriščenje geotermalne (termalna voda);

energije

• energija sonca, s fotovoltaičnimi paneli; • biomasa

Koriščenje geotermalne energije V SV delu Slovenije se nahaja toplota v peščeno-prodnatih plasteh. Terciarne plasti so debele od 400 do 5.000m, podlago pa tvorijo predvsem metamorfne kamnine. Pretok podzemnih voda znaša več kot 100 l/s, njena temperatura pa znaša 40 do 70°C. Smiselno je predvideti izkoriščanje geotermalne energije indirektno in sicer na način, da se energijo termalne vode na sistemsko vodo predaja preko namenskih toplotnih prenosnikov. Sončna energija V novem naselju predvidevamo izkoriščanje prostih horizontalnih strešnih površin za namestitev sončne elektrarne. Tako proizvedeno električno energijo se distribuira v elektroenergetsko omrežje. Biomasa V primeru premajhne izdatnosti geotermalne energije ali v primeru previsoke začetne investicije, se kot dodaten toplotni vir predvidi koriščenje biomase.

Biomasa kot alternativna možnost je izbrana zato, ker obe možnosti zahtevata centralni ogrevalni objekt, iz katerega je razvejan toplovod za celotno naselje. To pomeni, da imata oba energetska sistema kompatibilno prostorsko organizacijo. Centralna energetska postaja - CEP Za vse objekte v razvojno raziskovalnem kampusu se predvidi ena centralna energetska postaja. V CEP se nahajajo glavni toplotni prenosniki za prenos geotermalne energije na sistemsko vodo, črpalke ter ostala potrebna oprema energetike. Od tod dalje se izvede manjše daljinsko ogrevanje do posameznih objektov znotraj razvojno raziskovalnega kampusa, kjer so nameščene lokalne energetske podpostaje.


13

Ogrevanje in hlajenje V vseh javnih stavbah predlagamo implementacijo sistema aktivacije stavbne mase oz. ogrevanja celotne stavbe preko konstrukcije. S tem dosežemo učinkovito nizkotemperaturno ogrevanje ter ustrezno akumulacijo toplotne energije v objektu, kar dodatno povečuje bivalno ugodje za ljudi. V sklopih stanovanjske pozidave se predvidi talno ogrevanje. Prezračevanje Prezračevanje se predvidi po posameznih funkcionalnih sklopih, za katere se predvidi samostojne centralne prezračevalne naprave. Predvidi se učinkovito prezračevanje z izvirskimi dovodnimi elementi, s čimer se dosega nizke hitrosti vpiha ter efektivno izplakovanje zraka v prostoru. Zagotavlja se visoko bivalno ugodje v coni zadrževanja ljudi. Prezračevalne in klimatske naprave so opremljene z visoko učinkovitim sistemom za povratek odpadne toplote, ki presega zahteve pravilnika PURES (Ur.l. RS, št. 52/10).

Digitalna regulacija Za zagotavljanje udobja uporabnikov in nizkih stroškov obratovanja objektov je pomembno učinkovito krmiljenje naprav. Srce integralnega energetskega sistema predstavlja enovit sistem digitalnega krmiljenja ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije in razsvetljave objekta. Sistem digitalne regulacije kompletne energetike se zasnuje po standardu EN 15232 in tako dosega vsaj B razred upravljanja in vodenja sklopov sistema energetike.


14

Murska Sobota z novim območjem Lendavska sever

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prostorska predstavitev


15

Stanovanja [m2] 21%

Javne odprte površine 32%

Razvojni center [m2] 20% Javni program [m2] 27%

Morfološka enota

ME1a

ME1b

ME1c

ME2a

ME2b

ME3a

ME3b

ME3c

ME4a

ME4b

ME5a

ME5b

ME6

ME7a

ME7b

Površina [m2]

30272

21315

26994

19833

23050

25790

8980

8840

26087

44606

38258

22295

11702

9643

BEP [m2]

27835

0

28597

12102

15409

24638

9412

8105

2816

6965

41641

7526

170

6033

2816

6965

41506

6125

3900

1216

Stanovanja [m2] Garažna hiša [m2] Razvojni center [m2]

27835

InšƟtuƟ [m2]

14085

Uprava+fakulteta [m2] Študentski dom [m2] Garažna hiša [m2]

SKUPAJ

16186 1700 1700

Morfološka enota 333853 Površina [m2] 192949 BEP [m2] 59112 Stanovanja [m2] 5116

Garažna hiša [m2]

28597

56432 Razvojni center [m2] 14085

InšƟtuƟ [m2]

23061

23061

Uprava+fakulteta [m2]

5536

16791

2494

2494 11256

Javni program [m2]

12102

Dom za upokojence [m2]

15409

24638

9412

8105

135

185

170

6033

Študentski dom [m2] Garažna hiša [m2]

76189 Javni program [m2] 7232

7232

Dom za upokojence [m2]

Osnovna šola [m2]

6640

6640

Osnovna šola [m2]

Vrtec [m2]

2644

2644

Vrtec [m2]

5103

Hotel [m2]

Hotel [m2]

5103

Galerija [m2]

18788

Drug javni program [m2] Garažna hiša [m2] Javne odprte površine

6397

7162

6230

2818

3074

5850

2250

1875

0.92

Št. Delovnih mest

313

9393

3513

185

21315

6751

1406

933

8502

1141

1016

10498 19

47

240

77

0.00

1.06

0.61

0.67

0.96

1.05

0.92

0.11

0.16

1.09

231

40

10

10

10

10

27

Št stanovanj FSI

135

3315

170

6033

11702

3244

1196

8

8

0.34

0.01

0.63

0.11

1

0

1

3

2

10

10

76

188

720

231

32

32

Št otrok v vrtcu

5

11

43

14

2

2

št otrok v OŠ

6

15

58

18

3

3

40

98

552

176

286

60

Št prebivalcev

54

PM

492

230

113

146

79

112

103

PM v garaži

418

160

91

74

79

82

72

74

70

22

72

30

31

PM na terenu PM/stanovanje

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

40

98

266

116

2.11

2.09

2.30

2.29

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

18788

Galerija [m2]

19916

Drug javni program [m2]

15866

Garažna hiša [m2]

90323 Javne odprte površine 426 Št stanovanj 0.58 FSI 651 Št. Delovnih mest 1333 Št prebivalcev 77 Št otrok v vrtcu 102 št otrok v OŠ 2141 PM 1322 PM v garaži 819 PM na terenu

0.00

0.00

2.19 PM/stanovanje

2. tekstualna predstavitev idejne zasnove

programska shema


16 ME1 _ raziskovalno razvojni center ME2 _ mešani javni program (vzgoja, izobraževanje) ME3 _ mešani javni program (kultura, mladi) ME4 _ stanovanjska pozidava (nizko-gosto) ME5 _ stanovanjska pozidava (bloki) ME6 _ stari mlin s parkom ME7 _ mešani javni program, obstoječa stanovanjska pozidava

ME1a

ME1b ME4a

ME2a

ME2b

ME1c

ME3a

ME4b

ME5b

ME6

ME5a

ME3b

ME3c ME7a

ME7b

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

morfološke enote

m1:2500


17

prekmurska ravnica brv čez Ledavo brv čez Ledavo razširjena in renaturirana Ledava razvojni center kopališče na Ledavi brv čez Ledavo iztek promenadne osi v parkovno ureditev brv čez Ledavo nizko-gosta stanovanjska pozidava parkovna ureditev s športnimi igrišči brv čez Ledavo študentski dom možnost dolgoročnega podaljšanja ceste (do Markišavske ceste) pešaško kolesarska pot ob Ledavi

razširitev in renaturacija Ledave brv čez Ledavo otok z obstoječim mlinom dom starostnikov osnovna šola park ob mlinu in Ledavi izobraževalni center vrtec hotel novo krožišče ulični paviljon z javnim programom stanovanjska pozidava po OPPN-ju predlagana nova pozicija krožišča ozelenjene strehe podzemnih garaž s športnimi igrišči stanovanjsko poslovni objekt mladinski center in mladinski hotel (t.i. youth hostel)

ozelenjene strehe podzemnih garaž s športnimi igrišči muzejski trg stanovanjsko poslovni objekti stanovanjske vile v zelenem stanovanjsko poslovni objekti ob podaljšku Slovenske ceste muzejsko središče severni podaljšek Slovenske ceste drevored ob mestni vpadnici ozelenjeno krožišče tlakovani trg s krožiščem promenadna os med gradom in razvojnim centrom

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

programska zasnova


18

območje Lendavska Sever

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prostorska predstavitev


19 1 _ glavna prometna cesta 2 _ pomembnejša prometna povezava 3 _ manj prometna cesta znotraj naselja 4 _ prečne povezave med cestami znotraj naselja 5 _ dovozna cesta znotraj stanovanjskih struktur peš pot / kolesarska pot parkirne površine možna cestna povezava na severno obvoznico načrtovano krožišče

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prometna ureditev

m1:2500


20 cestišče zeleni pas pas za kolesarje pas za pešce 1 _ glavna prometna cesta 2 _ pomembnejša prometna povezava 3 _ manj prometna cesta znotraj naselja 4 _ prečne povezave med cestami znotraj naselja 5 _ dovozna cesta znotraj stanovanjskih struktur

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

ulični profili

m1:500


21

obstoječe P+6

obstoječe P+1

stanovanjska pozidava po OPPN-ju P+6

mešani javni-zasebni program P+2

mladinski center P+2 in P+3

obstoječe P+2

študentski dom P in P+2

izobraževalni center P, P+2 in P+4

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

dom starostnikov P+1 in P+2

muzej in galerije P+2 in P+4

raziskovalni center P+2 in P+3

projekt

hotel P+5

stanovanjska pozidava po OPPN-ju nizka gosta stanovanjska pozidava predlog znižanja objektov z P+6 na P+4 P

nizka gosta stanovanjska pozidava P

izobraževalni center P, P+2 in P+4

nizka gosta stanovanjska pozidava P

osnovna šola P in P+1

naročnik

dom starostnikov P+1 in P+2

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

raziskovalni center P+2 in P+3

nizka gosta stanovanjska pozidava P

paviljon P

stanovanjska pozidava po OPPN-ju P+6

izvajalec avtorska skupina

stanovanjska pozidava po OPPN-ju predlog znižanja objektov z P+6 na P+4

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

stanovanjska pozidava P+2

3. grafični del idejne zasnove

tipični prerezi

m1:2500


22

izobraževalni, vzgojni in razvojni program kabineti, pisarne družabni prostori bivalne enote skupni prostori, mešani program komunikacijska jedra

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

izobraževalni in razvojni center ter študentski dom m1:1000


23

kulturna os z začetkom pri gradu in iztekom v park ob razvojnem centru in kampusu

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prostorska predstavitev


24


25

vstop v mesto s severne strani- pogled na razvojni center

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prostorska predstavitev


26

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

izobraževalni center

m1:500


27

ploščad pred izobraževalnim centrom

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prostorska predstavitev


28

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

osnovna šola in vrtec

m1:500


29

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

hotel in dom starostnikov m1:500


30

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

stanovanjska pozidava 1 m1:500


31

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

stanovanjska pozidava 2 m1:500


32

atrij razvojnega centra s pogledom na študentski dom

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prostorska predstavitev


33

naselje atrijskih hiš in dom za upokojence

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prostorska predstavitev


34

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

makrosituacija energetske zasnove


35

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

mikrosituacija energetske zasnove


36

pogled na stanovanjsko naselje v zelenju z razvojnim in izobraževalnim centrom v ospredju

projekt

Izdelava strokovnih podlag na nivoju idejne zasnove za širše območje vojašnice - Lendavska sever v Murski Soboti september 2011

naročnik

Mestna občina Murska Sobota Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

izvajalec avtorska skupina

ATELJE Ostan Pavlin, urbanizem, arhitektura d.o.o., Ulica na grad 8, 1000 Ljubljana Aleksander S. Ostan, Nataša Ostan Pavlin, Urban Jeriha, Saša Malenšek, Tina Mikulič, Lea Prezelj

3. grafični del idejne zasnove

prostorska predstavitev


37


Strokovna podlaga - FATE  

Strokovna podlaga za ureditev širšega območja vojašnice Lendavska sever, Murska Sobota

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you