Page 1

Murska kolesarska pot kolesarska karta in opis poti Pomurje Međimurska županija 1:75000 www.mura-drava.eu


Murska kolesarska pot Murska kolesarska pot je poznana kot ena najlepših kolesarskih poti v tem prostoru. Pričakujete lahko lahkotno vožnjo s kolesom z obilo kulinaričnih užitkov ob čarobni pokrajini reke Mure. Naj bodo vaša pričakovanja še tako zahtevna, boste ob zaključku spoznali, da ste prejeli več, kot ste si sploh lahko zamislili. Pot od vas zahteva samo to, da se prepustite toplemu pozdravu domačinov, odlični kulinariki, zeleni pokrajini obdani s polji in neskončnimi travniki, skrivnostnimi gozdovi, opojnimi vinogradi ... Med kolesarjenjem boste korak za korakom odkrivali bogato zgodovino regije, njeno kulturo, naravo in ljudi. Če se boste odločili slediti označeni kolesarski stezi, vas bo pot vodila mimo mnogih kulturnih in naravnih znamenitosti, hkrati pa vas bodo kot aktivne športnike morda premamile tudi možnosti za katero drugo vrsto rekreacije, ki se ponuja ob poti. Gotovo si ne boste želeli zamuditi poskušanja lokalne kulinarike in odličnih vin, zelo znanih in cenjenih tako doma kot v tujini. A ker ste vseeno na dopustu, si le privoščite kakšen dan razvajanja v termalni vodi in izkoristite njene blagodejne učinke. Kolesarska pot v Sloveniji poteka po levem in desnem bregu Mure ter se nadaljuje na Hrvaško.

Mura–Drava bike • kolesarska pot

Po levem bregu ... Med kolesarjenjem po levem bregu vas bo ves čas spremljala melodična prekmurščina. Ta je nekoč bila samostojen jezik in od narečja nevajenega gosta za razumevanje še danes zahteva kar nekaj truda. Vaše kolesarsko potepanje se bo začelo v avstrijskem Sicheldorfu in vas vodilo proti Lendavi. Vmes vam bo pot ponudila številne priložnosti, ovinke in odcepe, da si jo prilagodite po svoje. Muro lahko na celotni trasi prečkate na več točkah in za to uporabite klasične mostove ali pa recimo vožnjo z brodom. Po desnem bregu ... Desni del reke Mure v Sloveniji predstavlja štajerski del in Prlekijo. Kolesarska pot vas bo vodila vse od avstrijske meje na severu do hrvaške meje na jugu. Če se vam bo zazdelo, da ste končno začeli razumeti Prekmurce, boste na tej strani lahko začeli znova. Mura je namreč skozi zgodovino odigrala pomembno ločnico, ki se morda najbolj pozna prav pri narečju, ki ga govorijo ljudje.

Na Hrvaško ... A kolesarska pot na obeh straneh reke se seveda ne konča v Sloveniji. Vodi vas v sosednjo regijo Međimurje, kjer imate več možnosti izbire poti. Lahko ostanete v neposredni bližini reke Mure, kjer prevladujejo naravne znamenitosti, in se tako določen del poti vozite tudi skozi Regionalni park narave Mura-Drava. Ali se pa odločite za pot, kjer boste močneje začutili kulturne znamenitosti prostora. Neodvisno od tega, za katero pot se boste odločili, boste presenečeni nad gostoljubnostjo in skromnostjo domačinov, odlično kulinariko in lepoto narave, zaradi katere je Međimurje poimenovano Cvetličnjak Hrvaške. Pot se zaključi ob mestu Legrad, kjer se Mura izliva v Dravo. Pot poteka po urejenih kolesarskih poteh in manj prometnih lokalnih cestah ter je primerna za vse rekreativne kolesarje. Zaradi različnih vrst podlage je priporočljiva uporaba treking ali gorskih koles.

Mura–Drava bike • neasfaltirana kolesarska pot Mura–Drava bike • povezovalna kolesarska pot

Začetek kolesarske poti po razgibanem terenu Konec kolesarske poti po razgibanem terenu Turistično informativni center Kulturna znamenitost Naravna znamenitost Športne aktivnosti Prenočišče Gostilna Servis koles Brod na Muri

avtocesta

Pozor, zelo prometna cesta

državna cesta

Mejni prehod za mednarodni promet

lokalna cesta

Mejni prehod za meddržavni promet

stranska cesta, poljska ali gozdna pot


A

1

1 Cmurek – Apače  6

2 Apače – Gornja Radgona  10

3 DESNI BREG MURE: Gornja Radgona – Hrastje Mota  14 LEVI BREG MURE: Gederovci – Bakovci  15

4 DESNI BREG MURE: Hrastje Mota – Gibina  28 LEVI BREG MURE: Bakovci – Gornja Bistrica  29

5 Gornja Bistrica – Mala Polana  40

6 Mala Polana – mejni prehod Pince   44

7 Gibina – Hlapičina  49

8 Hlapičina – Podturen  55

9 Podturen – Donji Hrašćan  58

2

Gornja Radgona

Murska Sobota

H E 653

4

3

E 653

Lenart

5

E 653

Ljutomer

Lendava

Morate se zavedati, da vstopate v kraje s panonsko dušo, gostoljubnostjo ter odprtostjo. »Dober den van boug daj«, bo pozdrav, ki vas bo spremljal na vaši poti.

6

7 8

9 Ptuj

11

Ormož Čakovec

10 Donji Hrašćan – Donji Mihaljevec  59 11 Donji Mihaljevec – Donja Dubrava  60 Varaždin

E 71 E 65

10


1. Cmurek – Apače (16 km; 11,5 km – asfalt in 4,5 km – makadam)

Murradweg Murradweg

Kolesarji v avstrijskem Cmureku preko mosta prečkajo reko Muro in prispejo v Slovenijo, kjer nadaljujejo pot v levi smeri po desni strani reke Mure. Na slovenski strani prikolesarijo v kraj Trate.

TRATE so značilno slovenskogoriško razloženo slemensko naselje v občini Šentilj. Kraj je bil prvič omenjen leta 1419 kot Wisenpach. Naselje se je razvilo na treh spuščajočih se slemenih v značilni smeri SZ-JV, na katerih so pretežno kmetije. V nadaljevanju poti vas na levi strani spremlja reka Mura in prikolesarite v vas Vratja vas. Po slabih dveh kilometrih od začetka poti v Tratah, kjer se tudi končajo zgradbe na levi strani, vas pot zapelje z glavne ceste levo na manj prometno, urejeno, asfaltirano cesto med travniki in polji. Pomembno je, da se držite v prvem manjšem križišču leve smeri, saj se vam nato v nadaljevanju odpre pogled na turistično rekreacijski center v kraju Zg. Konjišče. V kolikor se želite ustaviti ter pogledati Očeta panonskih hrastov ali mogoče sprehoditi ob urejenih ribnikih, z otroki igrati na igralih ali zgolj pokriti odejico na travo in poslušati ptiče ter občudovati in se stopiti z naravo, je to idealen kraj in je prav, da zavijete s poti desno.

6

TIC APAČE Apače 35 9253 Apače Tel: +386 (0)59 936 068 Email:info@tic-apace.si, www.tic-apace.si

Turistično rekreacijski center v kraju Zgornje Konjišče se razvija v zaokroženo turistično destinacijo (ribolov, kampiranje …). V turistično rekreacijskem centru v Konjišču lahko ob neokrnjeni naravi in prečudovitem ambientu uživate mirne in sproščene trenutke sami ali v družbi. Ponuja se možnost ribolova, odbojke na mivki in ogled ostankov ogromnega hrasta, poimenovanega Oče panonskih hrastov. Ogromni hrast, poimenovan Oče panonskih hrastov, je pred davnimi 1350 leti ob bregovih Mure zgrmel v vodo. Nanj so naleteli šele leta 1999 ob sanaciji opuščenih gramoznic. V letu 2005 je bilo deblo hrasta v celoti izkopano. Njegov položaj, lastnosti naplavin, v katerih je bil najden, in geomorfološke značilnosti okolice nakazujejo, da je bil odložen na meandrski sipini. Podatki kažejo, da je to bilo nekoč zelo mogočno drevo. Na prvem prerezu nad panjem je število letnic blizu 160 (vseh se ne da ugotoviti), kar pomeni, da je bilo drevo ob zrušitvi v vodo staro okrog 200 let, saj je beljava na obodu debla delno že odpadla. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil hrast ob zrušitvi v vodo res mogočno drevo z debelino okrog 150 cm, višino okrog 30 metrov in z volumnom okrog 28,7 m3.

Ko si ogledate ribnike, nadaljujete s kolesarjenjem in v prvem križišču boste zavili levo in nadaljevali pot mimo domačije po lepo urejeni makadamski cesti. Na levi strani vas bodo obdajala drevesa, na desni boste občudovali polja koruze, pšenice, oljne repice, ječmena, travnike … Pot počasi zavija desno,

7


kjer se malo oddaljite od Mure, vendar že pri prvi naslednji domačiji na levi strani zavijete levo in nadaljujete vožnjo po asfaltirani poti.

Po počitku nadaljujete vožnjo proti kraju Apače. Ko prikolesarite v Apače, vas na levi strani pozdravi leta 1440 zgrajena cerkev Marijinega vnebovzetja z eno najlepših gotskih rozet v Sloveniji. In že ste na glavni cesti, kjer boste zavili levo v smeri Gornje Radgone. Lahko pa se spočijete in okrepčate v središču naselja Apače.

Po slabih 3 kilometrih kolesarjenja med hišami in polji prispete do križišča s prednostno cesto, v katerem se lahko odločite za krajši izlet v smeri vasi Črnci (zavijete desno), kjer si lahko ogledate Dvorec Freudenau, ali pa zavijete levo in nadaljujete vožnjo po glavni poti. Sredi zapuščenega baročnega francoskega grajskega parka v Črncih pri Apačah stoji baročni dvorec Freudenau, naslednik prvotnega dvora iz 16. stoletja in kasnejše renesančne graščine. Med lastniki so bili Khiessli, grofje Stürgkhi, Wildensteini, Trautmannsdorfi in drugi, do konca druge svetovne vojne pa rodbina Meinl z Dunaja (Meinlov grad). Zdaj so v dvorcu s široko razvito glavno fasado in dvonadstropnim rizalitom stanovanja. Naslednja priložnost za krajši oddih se vam ponudi v naslednjem križišču na poti (po 0,8 km), kjer lahko zavijete levo in tako prikolesarite do mostu čez Muro, kjer je tudi manjša postojanka za kolesarje.

8

TIC APAČE Apače 35 9253 Apače Tel: +386 (0)59 936 068 Email:info@tic-apace.si, www.tic-apace.si

Naselje APAČE leži na Apaškem polju ob meji z Avstrijo. Je gručasto naselje panonskega tipa z izrazito nemško arhitekturo. Apače se nahajajo ob prometnici, ki povezuje mejni prehod Trate v smeri proti Sladkemu Vrhu in Šentilju. Leto 1923 je bilo pomembno leto v zgodovini Apaške doline, predvsem v smeri uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju. Do konca 1. svetovne vojne je bil tukaj tako uradni kot splošno občevalni nemški jezik, saj je večina prebivalcev bila nemškega porekla. Po letu 1945 so se Nemci odselili, novi priseljenci pa so prišli iz Prekmurja, Notranjske, Dolenjske in Primorske. Med 15. in 18. stoletjem je tod razsajala kuga, na kar kažejo številna kužna znamenja iz tega časa.

2

3a

V kolikor si želite ogledati most čez Muro, lahko zavijete z glavne poti. Ob mostu, ki privablja številne turiste in predstavlja povezovalno točko za številne lokalne kolesarske poti ob obeh straneh reke Mure, boste našli tudi WC in prostor za oddih.

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Apačah z najlepšo rozeto v Sloveniji stoji v samem središču naselja tik ob glavni cesti. Cerkev je bila zgrajena okrog leta 1440, medtem ko že leta 1445 postane župna cerkev. Skozi stoletja je cerkev doživela nekaj arhitektonskih sprememb, dokler niso leta 1644 pozidali tudi sedanjega zvonika. Iz kulturno zgodovinskega vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno gotska rozeta, narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v Evropi, in kamniti gotski kip Marije iz leta 1470.

9


2. Apače – Gornja Radgona (7,5 km – asfalt) Iz kraja Apače pot nadaljujete skozi naselja Segovci, Lutverci, prečkate potok Plitvice in prikolesarite v Podgrad. V Podgradu boste zavili levo na državno cesto, po kateri kolesarite 0,8 km, nato zavijete levo na Gubčevo cesto, ki vas popelje bliže k Muri in k mostu, ki povezuje Bad Radkersburg in Gornjo Radgono. Tako prispete v mesto Gornja Radgona. Mesto GORNJA RADGONA je nastalo na pobočju Grajskega griča (265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono (nemško Bad Radkersburg); leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969. Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvito vinogradniško industrijo. V mestu vsako leto organizirajo radgonski kmetijski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.

10

Murradweg

Stari špital

Ustanavljanje »špitalov« v začetku srednjega veka se pripisuje cerkvenim fevdalcem in samostanom. Nastajali so ob mestnih vratih ali celo zunaj mestnega obzidja. Zavetje so tu našli tujci (hospites), domači reveži, bolni in siromašni ter starci in invalidi, ki so dobivali primerno hrano in ležišče. Zgradba Stari špital v Gornji Radgoni je iz začetka 17. stoletja. Prvič se omenja leta 1614 in ima v pritličju in nadstropju poleg drugih prostorov po eno dvorano, katere oboki počivajo na štirih toskanskih stebrih. Pritlična dvorana, ki je bila kapela, se polkrožno odpira v apsido za oltar in edina izstopa iz tlorisnega pravokotnika stavbe. V letu 2006 je bil obnovljen in danes služi muzejskim zbirkam in razstavam. V dani obliki je edinstvena stavba v Sloveniji.

2

TIC Gornja Radgona Kerenčičeva 16 9250 Gornja Radgona Tel: +386 (0)2 564 82 40 Faks: +386 (0)2 564 82 41 Email: zt-tic.radgona@siol.net www.tic-radgona.si

Radgonski grad 3a

stoji na griču z lepim razgledom na širšo okolico. S svojo dominantno lego nad mestom in reko Muro je dolga stoletja dajal zavetje trgu in mestu. Sezidati ga je dal slovenski plemič Radigoj, ki je dal gradu in kasneje mestu svoje ime. Prvi lastniki so bili grofje Spanheimi, nato pa so se lastniki ali upravitelji gradu menjavali. Danes je grad v privatni lasti in si ga je ob predhodni najavi mogoče ogledati.

11


Spominski park nikoli več

Leta 2001 so pod hribom cerkve sv. Petra na majhnem trgu postavili obeležje v spomin na deseto obletnico vojne za samostojnost Slovenije. Na podstavku stoji plošča z napisom »Nikoli več« v treh jezikih. Devet kromiranih pokončnih cevi s kapiteli predstavlja devet slovenskih dreves (vsako pokrivalo ima svojo obliko), kakor si jih je zamislil akademski kipar Mirko Bratuša. Topovske cevi so bile zasežene jugoslovanski vojski in so prepuščene času, ki jih bo uničil. Kakor bodo izginile cevi, naj bi izginila vojna in vojskovanje. Gornja Radgona je bila in še je prostor različnih ustvarjalcev, učenjakov, umetnikov. Med njimi je tudi osem »prebivalcev« Aleje velikih, ki so s svojim ustvarjanjem ljudem v bližnji in daljni okolici vlivali upanje ter v njih prebujali narodni in človeški ponos.

Klet pod slapom

Mesto Gornja Radgona je v Sloveniji in tudi po svetu znano predvsem zaradi svojih vin. Zgodovino vinogradništva je težko opisati, saj ni pisnih in materialnih dokazov. Trto so prinesli stari Rimljani. V starih kronikah pa lahko zasledite, da so trto na tem območju gojili že v 12. stoletju in da so meščani Radgone v 14. stoletju imeli od vojvode

12

podeljen poseben privilegij za tovorjenje vina po vsej Štajerski in ostali Avstriji brez carine in mitnine. Ob koncu drugega tisočletja se je pod slapom, ki teče iz skale grajskega hriba in je najbolj zanimiv pritok reke Mure, obnovila klet za buteljčna vina. Slap je za vinsko klet nenavadna atrakcija, ki ustvarja posebno vzdušje ob pokušnjah vin.

Lisjakova struga ob reki Muri je naravni biser, ki je namenjen rekreaciji, sprostitvi ter predvsem spoznavanju naravne dediščine. Na poti je trinajst počivališč, ob katerih so postavljene izobraževalne table z opisi dreves, grmovja, dvoživk, plazilcev, ptičev in rib. Gornja Radgona je znana po svoji vinski kleti, v kateri letno napolnijo okrog 300.000 steklenic Zlate penine, ki jo pridobivajo na klasični način, in Srebrne penine, ki jo proizvajajo na industrijski način. Med pridelanimi tihimi vini ima posebno mesto dišeči traminec. V kraju Gornja Radgona se lahko odločite za nadaljevanje kolesarjenja po glavni poti ali pa zavijete na stransko pot med čudovito gričevnasto pokrajino, kjer se boste sprostili ob pogledih na vinograde in sadovnjake. (opis stranske poti najdete na strani 26)

3c

13


3. a DESNI BREG MURE – Gornja Radgona – Hrastje Mota (10 km – asfalt)

3. b LEVI BREG MURE – Gederovci – Bakovci (15 km – asfalt)

Murradweg

3b

Glavna pot iz Gornje Radgone se nadaljuje v smeri kraja Radenci. V mestu Gornja Radgona boste v krožnem križišču (drugi izvoz desno) izbrali smer Murska Sobota – Lendava ter nadaljevali kolesarjenje po urejeni kolesarski stezi skozi kraja Mele in Šratovci.

Iz avstrijskega kraja Sicheldorf kolesarje pot popelje čez mejni prehod do kraja Gederovci. V krožnem križišču zavijete desno proti kraju Sodišinci, kjer si lahko ogledate vodno učno pot ob potoku Mokoš.

V kraju Šratovci si lahko ogledamo kapelico iz 19. st. Kraj je znan po dobro ohranjenih domačijah. Najstarejša domačija je iz leta 1875. Domačijo sestavljajo zidana vrhkletna kmečka hiša z bogato fasadno profilacijo, dvoje ločenih gospodarskih poslopij ter kovačija z ohranjenim inventarjem.

Opis poti str. 26

RADENCI ležijo v deželi termalnih in mineralnih vrelcev ter vinske trte.

14

o procesih v potoku in o pomenu vode za človeka. Panonski del Slovenije dobi najmanj padavin, zato je vsak vodni vir, vsaka vodna žila še tako pomembna. Obvodni habitati omogočajo življenje štorklje, ki je simbol Prekmurja. Da bodo štorklje ostale v tem delu Slovenije, bo potrebno ponovno oživeti tudi Mokoš, ki danes nima vode. Projekti ekoremediacij zato že potekajo, z Vodno učno potjo pa imamo novo priložnost, da se učimo od narave - potok Mokoš nam to omogoča.

3c

Po 5 km kolesarjenja iz Gornje Radgone prikolesarite v mesto zdravja - Radence. Najstarejša omemba kraja izhaja iz leta 1436 – Radein. Kot zdravilišče so zasloveli leta 1833 – dr. Henn je odkril slatinski vrelec za širšo javnost. Leto 1869, ko je dr. Henn zajezil prvi vrelec in ko so napolnili 37.000 lončenih »slatink«, pa šteje za začetek izkoriščanja mineralne vode. Po okolici, pa celo do papeža in cesarja so jo razvažali kmetje z vozovi. Mineralna voda in zdravilišče sta kmalu zaslovela po vsem

SODIŠINCI Vodna učna pot Mokoš je nova možnost učenja o delovanju narave,

3a

ŠRATOVCI

TIC Radenci Radgonska cesta 27 9252 Radenci tel: +386 (0)2 565 18 89 e-mail: info.radenci@siol.com www.ztsradenci.si

3b

Pot nas med polji pripelje do manjšega naselja Murski Petrovci. Nadaljujemo pot proti kraju Petanjci.

3a 3a

3b

16

17

Tukaj imate možnost, da nadaljujete kolesarjenje po levem delu brega reke Mure ali pa se odpravite čez most na desni breg reke Mure, kjer prikolesarite v mesto zdravja – Radence.

15


3. a DESNI BREG MURE – Gornja Radgona – Hrastje Mota (10 km – asfalt)

3. b LEVI BREG MURE – Gederovci – Bakovci (15 km – asfalt)

svetu. Tukaj se lahko kopate (zunanji in notranji bazeni), okrepčate, najdete prenočišče in se sprostite v wellnessu.

Če nadaljujete po glavni poti, prikolesarite do kraja Petanjci, v katerem stoji Vrt spominov in tovarištva, ki je kot posebni spominski park zaščiten kulturni spomenik.

Muzej Radenske

Sredi čudovitega smrekovega parka v Radencih stoji Marijin dom, historicistična vila, ki je bila zgrajena kot del zdraviliškega kompleksa leta 1894. Od leta 1978 je v njej na ogled muzejska zbirka Radenske, ki je bila leta 1993 skupaj s stavbo temeljito prenovljena. Stalna razstava prikazuje zgodovino razvoja podjetja, ki raste in se razvija na bogatih vrelcih mineralne vode od leta 1869 do danes, in vzporeden razvoj zdravilišča in zdraviliškega turizma.

PETANJCI Vrt spominov in tovarištva je kot posebni spominski park zaščiten kulturni spomenik, simbolno in dejansko povezan z bogato zgodovino in kulturno ter naravno dediščino krajev ob Muri. Z več kot 500 drevesninami je tudi posebej zanimiv del mreže botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije.

Kapela sv. Ane je postavljena v park v Radencih. V timpanonu nad vhodom je izpisana letnica 1895. To je večja neogotska kapela s prečno ladjo, ki jo je dala postaviti vdova Romana Henna, katerega oče je leta 1833 odkril prvi slatinski vrelec. Kapela je lep primer neogotske arhitekture na prelomu stoletja.

Nadasdyjev grad je stal streljaj od Vrta spominov in tovarištva – na drugi strani glavne ceste. Danes so še komaj opazne njegove sledi. Tu je našel med drugim svoje zatočišče v obdobju protireformacije (1598) tudi svetovno znani astronom Kepler. V kraju Petanjci se lahko posvetite tudi konjeništvu. Tukaj imate več možnosti: jahanje za otroke, voltižiranje, začetni in nadaljevalni tečaji jahanja, poletni tabori, terensko jahanje …

Cerkev sv. Cirila in Metoda je primer sodobne cerkvene arhitekture iz leta 1986.

Sedaj v Radencih izkoriščajo devet izvirov slatine s povprečno temperaturo 12-16°C, ki dajejo osnovo zdravilišču in zdraviliškemu turizmu.

16

Pot nadaljujete proti kraju Tišina. V središču naselja Tišina imajo kolesarji lep pogled na kulturno dediščino, na cerkev Marijinega rojstva.

3a

3b

18

19

17


3. a DESNI BREG MURE – Gornja Radgona – Hrastje Mota (10 km – asfalt)

3. b LEVI BREG MURE – Gederovci – Bakovci (15 km – asfalt)

Murradweg

3b

V neposredni bližini zdravilišča so speljane številne tematske poti: Pot ob Muri, Pot med vrelci življenja, Atilova pot, Trim steza, Cooperjev test.

TIŠINA Cerkev Marijinega rojstva iz leta 1685 spada med najzanimivejše arhitektonske spomenike na Slovenskem.

Si želite kolesariti ali samo ogledati levi del brega reke Mure? V Radencih imate možnost, da se odpravite preko mostu na levi breg reke Mure. V Radencih se lahko odločite za ogled kraja, se okrepčate ali sprostite v termalnih vrelcih, za nadaljevanje poti pa kolesarite skozi kraj in v drugem krožišču na poti izberete drugi izvoz desno (smer Lendava). Po slabih 2 km prikolesarite do kraja Turjanci, kjer si lahko ogledate kapelico odprtega tipa na kvadratnem tlorisu iz 19. stol., ki leži ob železniški progi, jugozahodno od vasi in nadaljujete s kolesarjenjem do kraja Hrastje Mota, kjer si lahko ogledate domačijo z letnico 1861.

HRASTJE MOTA

V kraju imate možnost ogleda kapelice in domačije. Najstarejša domačija je iz leta 1861 in jo sestavljajo: kmečka hiša, gospodarsko poslopje, kašča, svinjak, vodnjak. V vasi stoji tudi neogotska kapela z zvonikom iz okoli leta 1900, ki ima trikotno čelo in stavbno pohištvo za verouk.

Sledi vožnja skozi naselje proti kraju Tropovci, kjer v središču vasi z glavne ceste zavijete desno (na levi strani je gostilna), v samo jedro naselja Tropovci in pot nadaljujete po strnjeni Kolesarski ulici. Pot pelje mimo vaškega gasilskega doma proti kraju Gradišče, znanem po športnem ribolovu. Po vožnji skozi strnjeni del naselja in delno tudi po nenaseljenem predelu ob potoku Mokoš prikolesarite v kraj Murski Črnci in kraj Satahovci. V kraju Satahovci boste zavili levo in čez 1 km desno proti kraju Krog.

3a 3c Opis poti str. 26

TIC Radenci Radgonska cesta 27 9252 Radenci tel: +386 (0)2 565 18 89 e-mail: info.radenci@siol.com www.ztsradenci.si

V naselju KROG se na odcepu ceste nahaja kapelica sv. Florjana, kjer zavijete desno na Trubarjevo ulico.

3b 3a

18

19


Izven poti – Murska Sobota V kolikor si želite ogledati in se ustaviti v mestu Murska Sobota, boste v tem križišču zavili levo na Plečnikovo ulico in nadaljevali vožnjo proti Murski Soboti, ki je oddaljena 2,5 km.

MURSKA SOBOTA je regijsko središče severovz-

TIC Murska Sobota Zvezna ulica 10 9000 Murska Sobota Tel: +386 (0)2 534 11 30 Email: tic.sobota@siol.net www.murska-sobota.si

1:25000 20

hodnega dela Slovenije oziroma Pomurja. Zgodovina v mestu, ki mu domačini pravimo kar Sobota, je zelo pestra. To ozemlje je bilo pod okriljem več držav in šele leta 1919 je bilo priključeno k matični slovenski državi. Razvoj mesta in cele regije skozi zgodovinska obdobja obiskovalec najbolj nazorno spozna z ogledom stalne razstave Pokrajinskega muzeja. Murska Sobota je vsekakor vredna ogleda ter odlična izhodiščna in izletniška točka za vse obiskovalce in turiste v regiji. Mesto je za pretežno alpsko naravnano Slovenijo svojevrstna posebnost, saj je edino slovensko mesto v pravi ravnini. Skozi vse leto življenje v mestu bogatijo kulturne, zabavne, tradicionalne, kulinarične in športne prireditve, med katerimi so največje: Bogračijada, Soboški dnevi, Aeromiting, tradicionalni kramarski sejmi, Miklavžev sejem ...; še posebej pa je tu bogata kulinarična ponudba, ki se ji je težko upreti.

21


Grad Murska Sobota

Današnji grad je naslednik izginulega murskosoboškega gradu. Sredi obsežnega parka stoji štiritraktni, dvonadstropni in z izstopajočimi pravokotnimi ogelnimi stolpi zgrajen renesančni dvorec iz 2. polovice 16. stoletja. Sedanja podoba dvorca izvira zvečine iz 1. polovice 18. stoletja, ko so dvoriščne trakte obzidali z arkadami, na novo členili fasade ter oblikovali oba portala. Bržkone starejšo severno pročelje poudarja značilno baročno členjen triosni rizalit. Vzhodno, t. i. mestno pročelje, odlikuje imeniten primer baročne arhitekturne plastike iz 2. četrtine 18. stoletja. Izmed notranjih prostorov je prav gotovo najimenitnejši grajski salon. V poznobaročni iluzionistični maniri celostno poslikani prostor prinaša na stropu ikonografsko mikavno uresničitev alegorije miru. Ob poslikanem salonu v severnem ter arhitekturno izjemno domišljeno oblikovani prostornini nekdanje grajske kapele v zahodnem traktu, se je tu ohranilo tudi nekaj primerov kakovostne stavbne opreme. V parkovni osi se dvorec veže na neogotski kompleks evangeličanske cerkve, zgrajene med leti 1907–10.

Pokrajinski muzej Murska Sobota

je osrednja regionalna ustanova za varovanje premične kulturne dediščine na območju Pomurja. Njegovo poslanstvo je kompleksna muzejska dejavnost, ki obsega evidentiranje, zbiranje, raziskovanje, dokumentiranje, varovanje, izobraževanje in različne oblike predstavljanja vseh vrst materialne in duhovne kulturne dediščine, ki so jo od prve naselitve do danes ustvarili prebivalci te pokrajine. V njej so prepleteni kulturni vplivi sosednjih pokrajin in držav ter enkratna ustvarjalnost, ki izvira iz etnične, nacionalne in verske raznolikosti, kakor se je oblikovala skozi stoletja v današnji čas. Poleg stalne razstave o zgodovini Prekmurja, za katero je muzej leta 1999 prejel posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, si je možno ogledati tudi različne občasne razstave ter stalne razstave.

Cerkev sv. Nikolaja

Na mestu, kjer stoji soboška katoliška cerkev, posvečena sv. Nikolaju, naj bi stal v 2. in 3. stoletju neke vrste rimski poganski tempelj in okrog njega naj bi bilo pokopališče. Izročilo pravi, da naj bi bila prva katoliška cerkev v Murski Soboti stala že leta 1071, v listinah se prvič omenja 1297. Današnja cerkev je bila zgrajena v letih 1910 in 1912. Cerkev hrani lepo baročno sliko sv. Nikolaja, delo M. Schifferja iz leta 1790, krasijo pa jo Kragerjeva barvna okna.

Evangeličanska cerkev

Neogotska cerkev je bila zgrajena leta 1910 po načrtih madžarskega arhitekta Ernoja Gereya. Tudi notranjščina je neogotska in je poslikana v madžarskem duhu. Oltar s sliko Snemanje s križa je naslikal Jeno Bory.

V Murski Soboti se prav tako nahajajo

Adventistična, Baptistična in Binkoštna cerkev, kar izpričuje

bogato zgodovino in kulturno odprtost pomurskega prostora.

22

23


Galerija Murska Sobota je kot javna

ustanova izjemnega pokrajinskega značaja in hkrati pomemben nosilec kulturnih dogodkov in dogajanj v regiji za področje sodobne likovne umetnosti. Osnovne dejavnosti so organiziranje in posredovanje razstav sodobne slovenske in tuje likovne umetnosti, izobraževalni programi za otroke, mladino in odrasle, strokovna vodstva po razstavah, likovne delavnice in tematska predavanja. Ključnega pomena je organizacija mednarodnega umetniškega dogodka - Evropskega trienala male plastike, katerega začetki segajo v leto 1973. Stalna zbirka Galerije Murska Sobota obsega preko 610 umetnin; slikarskih in kiparskih del ter del na papirju pomurskih in drugih likovnih umetnikov.

Dvorec Rakičan

je večtraktna stavba z značilnimi prvinami renesančne, v baroku prezidane arhitekture. Sedanja obnova vrača traktom radoživost in Rakičan spet predstavi kot prijetno podeželsko grajsko stavbo, obdano

24

z imenitnim parkom. Ohranjena so številna eksotična drevesa, tu pa je tudi ovalna, neogotsko zasnovana grajska kapela. Poleg bogate kulturne dediščine mesta Murska Sobota lahko odkrijete še njen mestni park, ki je eden najlepših ohranjenih angleških grajskih parkov v Sloveniji. V senci dvestoletnih hrastov, gabrov, jesenov in lip si dovolite, da se vam za trenutek ustavi čas. Sprehodite se po učni poti skozi park mimo grajskega ribnika, javnih plastik in renesančnega gradu v središču parka, kjer domuje Pokrajinski muzej Murska Sobota. Ob učni poti bo najmlajše razveselilo tudi otroško igrišče. V kolikor vas zanima letalstvo ali panoramski izlet, se lahko ustavite v Pomurskem letalskem centru v kraju Rakičan. Nadaljujete vožnjo mimo vaškega kulturnega doma proti kraju Bakovci. Kolesarji prečkate avtocesto po nadvozu, s katerega je na levi strani vidno mesto Murska Sobota. Na desni pa se razprostirajo polja in zelenje vse do reke Mure. Pot nadaljujete naravnost do naselja Bakovci.

25


3. c Gornja Radgona – Kapela – Hrastje Mota (stranska pot: 11 km – asfalt) V kolikor se odločite za stransko pot, ki je nekoliko daljša in zahtevnejša, vendar bi želeli, da vas kolesarjenje popelje mimo čudovite vinogradniške pokrajine, morate v krožnem križišču v Gornji Radgoni zaviti na prvi izvoz desno (smer Črešnjevci). Slab kilometer potrebujete do kraja Črešnjevci, ki je znan po številnih vinogradniških kmetijah in vinotočih. Le nekaj kilometrov naprej se vam bo odprl pogled na številne gričke, polne vinogradov. Kolesarite skozi kraja Orehovci in Ptujska cesta, kjer lahko tisti, ki dajejo prednost pivu, v gostišču ob poti spijejo kozarček domačega piva. Nadaljujete kolesarjenje po grebenu in občudujete naravo ter vinograde. Pot vas pripelje do kraja Kapelski Vrh.

KAPELSKI VRH je po slemenu razloženo naselje in ena od najbolj priljubljenih izletniških točk v Radgonsko-kapelskih goricah. Tu so obširni vinogradi ter nasadi jabolk, breskev in ribeza.

26

Cerkev svete Marije Magdalene

3b

(Kapelski Vrh) je bila zgrajena med leti 1823-1824 in stoji na najvišji točki 312 mnm visokem vrhu, imenovanem Kapela. Od cerkve je lep razgled po vsem Pomurju, ob jasnem vremenu tudi do Blatnega jezera.

3a 3c

TIC Radenci Radgonska cesta 27 9252 Radenci tel: +386 (0)2 565 18 89 e-mail: info.radenci@siol.com www.ztsradenci.si

3a Pot nadaljujete levo pred hribom s cerkvijo. Sledi krajši spust v dolino in počasi prispete na glavno pot v kraj Hrastje Mota, kjer zavijete desno in se tako priključite na glavno pot v smeri kraja Veržej.

27


4. a DESNI BREG MURE – Hrastje Mota – Gibina (23 km – asfalt) Iz kraja Hrastje Mota nadaljujete kolesarjenje po kolesarski poti, kjer se čez 2,5 km peljete skozi Vučjo vas.

TIC Veržej – Center DUO Puščenjakova 1 9241 Veržej Telefon: +386 (0)51 654 778 Email: center.duo@siol.net www.centerduo.si

Prikolesarite v kraj Veržej, ki leži na Murskem polju, na desnem bregu reke Mure. Ob Muri so prostrani listnati gozdovi, imenovani obmurski logi, ki segajo s severne strani do naselja. Ob gozdu se vleče proti vzhodu širok pas travnikov, ki so v mesecu maju posuti z belimi narcisami.

28

Iz Bakovcev kolesarite proti kraju Dokležovje mimo polj čez razbremenilni kanal do centra kraja Dokležovje, kjer lahko vidite cerkev sv. Štefana iz leta 1844.

4a

Nadaljujete kolesarjenje skozi podvoz avtoceste in prikolesarite do kraja Stara Nova vas. Po 0,2 km zavijete levo (na levi strani sta tovarna in gostilna) in nadaljujete vožnjo po poti čez polja. Po 1,5 km kolesarjenja med širnimi njivami in travniki, kjer boste opazili pridno in skrbno roko tamkajšnjih kmetov, prispete do kraja Veržej.

VERŽEJ ima dolgo naselitveno tradicijo, ki se začenja v prazgodovini, o čemer pričajo najdeni predmeti - žare s pepelom, bronasti predmeti, črepinje iz ilirske dobe in ploščata kamnita krogla iz kamene dobe. Ostanki rimskega poslopja pričajo, da je to ozemlje pripadalo provinci Spodnja Panonija. Prebivalci Veržeja se zelo posvečajo tudi močni družbeni dejavnosti na področju gasilstva, kulture, športa in turizma. Meseca maja je praznik narcis in obenem tudi praznik občine, zato v teh mesecih poteka veliko prireditev, kot izbor za Miss narcis, tekmovanje za pokal

4. b LEVI BREG MURE – Bakovci – Gornja Bistrica (13,5 km – asfalt)

3c

4b

TIC BELTINCI Zavod za turizem in kulturo Beltinci Mladinska ulica 2 9231 Beltinci Telefon: +386 (0)2 541 35 80 Email: ztk@beltinci.si www.beltinci.net

DOKLEŽOVJE Župnijska cerkev sv. Štefana

iz leta 1844 ima dominantno lego na pokopališču sredi naselja, na levi strani cestišča. Nasproti cerkve je spomenik Ivanu Jeriču. V kraju Dokležovje se lahko odpravite preko mostu na desni breg reke Mure, kjer prikolesarite v kraj Veržej. Pot nadaljujete mimo farm na desni strani proti kraju Ižakovci, kjer si lahko ogledate Otok ljubezni in plavajoči mlin na Muri.

IŽAKOVCI

4a 30

4a

4b

4b 31

Reka Mura se je skozi stoletja ob svojem koritu poigrala z naravo in ustvarila naravni otok, ki so ga domačini poimenovali Otok ljubezni. Otok je po svoji vsebini, lepoti in neokrnjeni naravi znan bližnji in širši okolici. V

29


4. b LEVI BREG MURE – Bakovci – Gornja Bistrica (13,5 km – asfalt)

4. a DESNI BREG MURE – Hrastje Mota – Gibina (23 km – asfalt) narcis, gledališke igre ter med glavnimi šolskimi počitnicami poletna glasbena šola.

Kraj je znan tudi po čebelarstvu. Ogledate si lahko muzej čebelarstva.

Galerija rokodelcev - ekomuzej

Kovačija

V Veržeju si v centru DUO lahko ogledate prodajnorazstavno galerijo z izdelki rokodelcev vzhodne Slovenije (Prlekije, Prekmurja in Podravja), v kateri trenutno razstavlja 34 rokodelcev. Izdelki iz gline, ličja, lesa, stekla, slame, volne, železa in papirja predstavljajo samo majhen del bogate umetniške ponudbe. Izdelki so opremljeni s certifikatom domače in umetnostne obrti.

V kolikor vas zanimajo znanja iz kovaštva, vam bodo v centru DUO pokazali kovaški muzej.

Plavajoči mlin na Muri

Lahko si ogledate edini panonski plavajoči mlin v Sloveniji (na reki Muri je bilo konec 18. stoletja 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi bilo evidentiranih 93 lastnikov plavajočih mlinov). V mlinu vam ponujajo belo, rženo, krušno, ajdovo in koruzno moko, ajdovo in proseno kašo ter druge mlevske izdelke.

Plavajoči mlin na Muri »Ižakovci«

4a 30

okviru Turističnega društva se na Otoku ljubezni dogajajo različne aktivnosti, ki so zanimive tako za izletnike, turiste in naključne obiskovalce. Ena od najpomembnejših so tradicionalni »Büjraški dnevi«, ki se organizirajo že od leta 1991 in se odvijajo drugi teden v mesecu avgustu. Izvajajo se v duhu turistično-kulturne, etnološke in zabavne prireditve. Posvečeni so predvsem spominu na življenje in delo ljudi, ki so skozi desetletja živeli s to večkrat nemirno reko. Obujajo se spomini na starodavna ročna opravila, povezana z življenjem obmurskega človeka.

32

Sožitje med reko in človekom je bilo od nekdaj intenzivno. Že od 4. stoletja je stalo na Muri večje število plavajočih mlinov - po nekaterih podatkih čez devetdeset - in so bili brodovi povezovalni člen med Prekmurci in Prleki. V fazi obratovanja se mlin vključuje v širšo turistično ponudbo kraja in matične občine

ter tudi regije s svojimi mlinarskimi storitvami in kulinaričnimi ponudbami. Na Otoku ljubezni je tako na voljo tudi domača, v mlinu narejena moka, kar je vsekakor nekaj posebnega.

4b 33

31


4. b LEVI BREG MURE – Bakovci – Gornja Bistrica (13,5 km – asfalt)

4. a DESNI BREG MURE – Hrastje Mota – Gibina (23 km – asfalt) Učna pot Mrtvice reke Mure

Gozda učna pot je namenjena vsem ljubiteljem neokrnjene narave. Murski logi in mrtvice reke Mure pri Veržeju predstavljajo pravi naravni biser. Srečate se lahko s travnikom, ki je nastal z izsekavanjem gozda in ima značilno rastlinstvo vlažnih tal, kot je ozkolistna bela narcisa, ki jo v vzhodni Sloveniji najdemo le na tem območju. Ob bregovih reke Mure boste spoznavali murski log (log trdega in mehkega lesa), ki je razčlenjen v vegetacijske pasove, odvisne od ravni talne vode in sestave tal. Vsaka rečna poplava spremeni obliko okljukov. Spremembe se kažejo v nastanku novih rokavov mrtvic, zasipavanju prejšnjih mrtvic ter ugrezanju dreves s slabim koreninskim sistemom, ki jih zasuje pesek. Posledica tega zasipavanja pa so zraščene mrtvice, ki postopoma preidejo v močvirje in nazadnje postanejo kopno. Mrtvice so večinoma stoječe vode, bogate s floro in favno stoječih voda.

32

V kraju Veržej se lahko odpravimo preko mostu na levi breg reke Mure, kjer prikolesarimo v kraj Dokležovje. Z glavne poti iz kraja Veržej se lahko odpravite v kraj Križevci pri Ljutomeru, oddaljen od glavne poti približno 3 km. Nato se vrnete nazaj v Križevce ali Banovce na glavno pot.

KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU

Območje današnjih Križevcev je bilo naseljeno že v prazgodovinski dobi, saj obstajajo najdišča iz neolitske in eneolitske dobe (2100-1750 p. n. št.) v Bučečovcih in Lukavcih. Veliko predmetov je bilo najdenih daleč vstran od originalnega nahajališča, kar so raziskovalci povezali z delovanjem Mure in njenim spreminjanjem toka. Mura naj bi v antiki tekla mimo Križevcev in Ljutomera, tako da so Križevci ležali na nekakšnem otoku. Območje se tako ponaša z bogato arheološko dediščino, kjer izstopa predvsem žarnogrobiščna naselbina iz halštatskega obdobja. Dolgoletno tradicijo na tem območju imata konjereja in

Bioplinarna na desni strani, na levi strani nasadi jagod Iz kraja Ižakovci se lahko odpravite izven glavne poti, v 3 km oddaljen kraj Beltinci.

kasaštvo. Značilnost širšega območja so jezera. Med večja sodi Gajševsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo reke Ščavnice. Jezera so pomemben del turistične ponudbe, saj nudijo možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in ribolov.

BELTINCI

Kraji današnje občine Beltinci so prvič neposredno omenjeni v listini z letnico 1322. Beltinci so že stoletja upravno in gospodarsko središče okolice, predvsem po zaslugi grofije, ki je imela sedež v beltinskem gradu. Sredi velikega parka stoji beltinska graščina rodbine Banffy. Prvotno zgradbo iz 13. stoletja je obdajalo obzidje s štirimi stolpi in vodnim jarkom. Sedanja graščina je razsežna enonadstropna zgradba s preprosto fasado in okroglimi ogelnimi stolpi iz 17. stoletja, ki jo obdaja park z izbranimi vrstami drevja. V kraju je stala judovska sinagoga, ki je za nekoč prisotno ortodoksno judovsko skupnost Beltincev premogla lokalnega rabina.

V Veržeju nadaljujete pot proti kraju Banovci, ki je znan po termalni vodi in termah.

BANOVCI

V Banovcih imajo skoraj 2.000 m2 vodnih površin s slapovi, tobogani, podvodnimi masažami in vrelci. Kopate se lahko v notranjih in zunanjih bazenih. Vsi bazeni so odprti skozi celo leto. V kampu najdete termalni bazen, kjer se sončnim žarkom in zdravilni vodni osvežitvi lahko predajo nudisti.

Beltinški grad

Pot nadaljujete mimo term in čez polja ter prikolesarite v Zg. Krapje. Pred tablo z napisom Krapje je na levi strani Čebelarski muzej, ki si ga lahko ogledate.

4a

4b

34

35

Osrednjo znamenitost občine Beltinci predstavlja baročni dvorec v Beltincih. Beltinska graščina izvira iz 13. stoletja, vendar je svojo baročno obliko dobila v 17. stoletju, zato je dober primer

33


4. b LEVI BREG MURE – Bakovci – Gornja Bistrica (13,5 km – asfalt)

4. a DESNI BREG MURE – Hrastje Mota – Gibina (23 km – asfalt) Kolesarite proti kraju Cven, vendar lahko malo pred krajem Cven z glavne poti zavijete levo (tabla Biomura) in se seznanite s projektom Biomura. Med ribniki ob ribiškem domu in gostilni je tudi Infocenter Biomura ter začetek ekološke učne poti »Od mrtvic do reke« (Mure).

Biomura

Rečni prostor Mure v Sloveniji je ovrednoten kot naravovarstveno pomemben habitatni prostor z visoko biotsko pestrostjo. Večji del teh površin zato sodi v območje Natura 2000. Iz naravovarstvenega stališča so pomembni nižinski poplavni gozdovi, stari rečni rokavi in mrtvice, rečni otoki, prodišča in erozijska območja v strugah. Zagotavljanje biotske pestrosti območja in zaščita ter obnova mokrišč je odvisna predvsem od ohranitve ali dviga nivojev podzemne vode in intenzivnejših hidrodinamičnih procesov v rečnem prostoru. V nadaljevanju sledita kraja Cven in Mota.

34

Z glavne poti iz kraja Mota se lahko odpravite v kraj Ljutomer, oddaljen od glavne poti približno 4,5 km. Nato se vrnete nazaj v Moto ali Razkrižje na glavno pot.

4a

zgodnjebaročne veleposestniške graščinske stavbe. Grad ima še eno zanimivost, to so podzemni obokani rovi. En rov povezuje grad s cerkvijo, drugi krak pa naj bi peljal iz grajske stavbe v veliki grenar (grajska žitnica). Grad, ki ga obdaja čudovit, baročno zasnovani park z lepimi domačimi vrstami drevja in mnogimi eksoti, je v preteklosti obsegal okrog 14 ha zemljišča. Na tej površini je bilo zasajenih okrog 1600 dreves, med njimi okrog 800 eksotov. Nekatere od njih še danes najdete v parku.

4b

LJUTOMER

Ljutomer, osrčje Prlekije, se kot naselje omenja že leta 1249. Trg je postal leta 1265. Kraj in okolico so pestile kuge, požari in vpadi Turkov in krucov. Mestno jedro sestavljajo trije trgi, vsak s svojim znamenjem. Stari trg se ponaša z Anino kapelo iz leta 1756. Na glavni strani kapele je upodobljena sv. Ana, na desni sv. Anton, na levi sv. Florjan, zadnjo stran pa krasita Srce Jezusovo in sv. Trojica. Na Glavnem trgu na visokem stebru stoji kip Brezmadežne Marije, ob vznožju stebra na vsaki strani na podstavkih stojita kipa sv. Roka in sv. Boštjana. Znamenje je dal leta 1729 postaviti takratni župan. Pred tem je na tem mestu stal sramotilni steber s kletko za prestopnike, ki so jih na ta način izpostavili zasmehovanju mimoidočih. Na Miklošičevem trgu se nahaja kapela sv. Florjana, ki je del obzidja ljutomerske cerkve, zgrajena leta 1736.

4a 36

TIC LJUTOMER Jureša Cirila 4 9240 Ljutomer Telefon: +386 (0)2 581 11 05 Email: info@jeruzalem.si www.jeruzalem.si

TIC Razkrižje Šafarsko 42 9246 Razkrižje, Telefon: +386 (0)2 584 99 12 e-mail: tic@razkrizje.si www.razkrizje.si

Vožnja iz naselja Ižakovci vodi kolesarje po cesti ob drevoredu topolov v značilno obmursko naselje Melinci, kjer še vedno vozi brod. V zgodovini so bili znani po ciglarstvu.

MELINCI

Brod v Melincih je eden od štirih brodov, ki še vozijo po reki Muri. Sestavljata ga dva plitva čolna, povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodnikova utica. Ploščad, običajno

z ograjo, je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka. Vas Melinci je bila v preteklosti znana po ciglarstvu (opekarstvu) – ročni izdelavi in žganju opeke. Opeko so domačini izdelovali in žgali ne samo v Melincih, ampak tudi v okoliških vaseh in po ostalih krajih Slovenije. V 60-ih letih 20. stoletja je ta dejavnost zamrla in popolnoma izginila. Že petnajst let pa TD Brod Melinci prireja tradicionalne Ciglarske dneve z namenom prikazati izdelavo in žganje opeke. V Melincih si lahko ogledate urejen Ciglarski muzej. Kolesarska pot zavije desno in se nadaljuje proti kraju Gornja Bistrica. V Gornji Bistrici nadaljujete pot po levem bregu reke Mure, ki pelje skozi Lendavo in se nato zaključi na mejnem prehodu z Madžarsko, ali pa zavijete desno in nadaljujete kolesarjenje po desnem bregu reke Mure, kjer se pot nadaljuje na Hrvaško.

35


zato daje dim vsakemu izdelku drugačen in neponovljiv barvni odtenek. Prav zato je vsaka lončena posoda unikat.

4. a DESNI BREG MURE – Hrastje Mota – Gibina (23 km – asfalt) Mesto Ljutomer ima večstoletno vinogradniško tradicijo. V neposredni bližini, natančneje v Železnih dverih in Jeruzalemu, primerna tla in ugodna mikroklima omogočata gojenje najkvalitetnejših vinskih sort. Ljutomer pa je znan tudi po odličnih sirih in iskrih konjih – kasačih. Na mestnem hipodromu se v poletni sezoni odvijajo

V muzeju so razstavljene tri stalne muzejske

Prikolesarite v kraj Razkrižje. Lahko bi dejali, da turistično ponudbo ustvarjajo navadni, preprosti ljudje. Temelji na bogati kulturni in naravni dediščini, ohranjenih šegah, običajih in navadah, na kulinaričnih posebnostih, dobrih vinih, zanimivi pokrajini, ki na tem območju iz obmurskega sveta prehaja v vinorodni svet vzhodnih obronkov Slovenskih goric.

zbirke. Prva zbirka, Taborsko gibanje na Slovenskem, predstavlja dogajanje na 1. slovenskem taboru v Ljutomeru in druge tabore. Druga zbirka, Splošna muzejska zbirka, prikazuje gospodarsko, kulturno, politično in družbeno življenje mesta Ljutomer. Tretja zbirka je Zbirka fotografij in filmov dr. Karola Grossmanna. Ogledati si je mogoče umetniške fotografije in projekcijo najstarejših slovenskih filmov iz leta 1905–1906, posnetih v Ljutomeru.

RAZKRIŽJE Ivanov izvir in energijske točke

Lončarstvo

tradicionalne kasaške dirke. Ljutomer je znan tudi po lončarskih mojstrih, ki izdelujejo predvsem barvno keramiko ter glazirane okrasne predmete.

36

V eni izmed tamkajšnjih družin izdelujejo lončevino že 140 let. So ena redkih lončarskih družin z dolgo in bogato tradicijo izdelovanja lončarskih izdelkov. Tradicija pa ne pomeni samo, da že peta generacija izdeluje lončene izdelke, temveč da je tudi cela družina vpletena v to – ohranjanje in nadaljevanje lončarske dediščine. Vse izdelke izdelujejo ročno na lončarskem vretenu. Izdelke žgejo na star tradicionalen način v peči na drva,

TIC LJUTOMER Jureša Cirila 4 9240 Ljutomer Telefon: +386 (0)2 581 11 05 Email: info@jeruzalem.si www.jeruzalem.si

1:25000

Če vas zanimajo ljudska izročila se morate ustaviti pri Ivanovem izviru. Mnogi ljudje verjamejo v zdravilno moč te vode, ki naj bi pomagala k dobremu vidu, splošnemu počutju in odpravi golšavosti. Med nekaterimi starejšimi ljudmi se je ohranila zgodba o slepi deklici, ki naj bi ob umivanju oči z Ivanovo vodo, spregledala. Od tedaj naprej velja to mesto za romarsko mesto. Ob Ivanovem izviru in njegovi okolici, vzdolž reke Ščavnice so radiestezisti in bioenergetiki našli veliko, za človeško počutje, ugodnih mest. Že po kratkem času bivanja na takšnem mestu se sproščajo blokade ter se vzpostavijo normalni pretoki energije. Vsega skupaj je na območju občine Razkrižje 22 energijskih točk.

37


4. a DESNI BREG MURE – Hrastje Mota – Gibina (23 km – asfalt) Kovaški muzej

V Razkrižju si lahko ogledate kovaški muzej, ki stoji na levi strani pred mostom čez Ščavnico, v katerem je na ogled tudi orodje, s katerim so podkovali konje lendavske grofice.

Slomškov mlin

Pranečak blaženega škofa Antona Martina Slomška. Martin Slomšek je leta 1905 prodal Slomškovo domačijo na Slomu in kupil na Razkrižju, blizu cerkve, mlin in žago – Slomškov mlin. Mlinarska obrt v kraju je znana od leta 1912. V mlin so prihajali ljudje iz bližnje in daljne okolice, celo iz sosednje Hrvaške. Mletje so plačevali v glavnem s pridelki, pa tudi z denarjem, če so manj pridelali. Mlin je bil prvotno na vodni, potem pa še na električni pogon. Mlin je zaščiten kot tehniški spomenik. Dostop: po prehodu mostu čez Ščavnico zavijete desno proti Ljutomeru. Mlin je na desni strani, oddaljen 200 m.

38

Pot nadaljujete proti kraju Šafarsko, kjer si lahko ogledate prazgodovinsko naselbino.

ŠAFARSKO Prazgodovinska naselbina

Na severovzhodnem robu vasice Šafarsko pri Razkrižju je terasa z ledinskim imenom Gradišče. Pri terenski topografski akciji leta 1960 so bili na njivah na vrhu terase pobrani ostanki lončenih posod, ki jih je bilo mogoče uvrstiti v čas bakrene dobe. Na Gradišču so od leta 1981 do 1984 potekala sistematična arheološka izkopavanja, ki jih je vodil Pokrajinski muzej iz Murske Sobote. Na podlagi raziskovanja lahko rekonstruirajo nekdanje bivalne objekte v naselbini, ognjišče in peči.

GIBINA

Gibinski slap je eden večjih naravnih slapov v Pomurju. Na potoku, ki priteče iz Štrigove in ga vaščani preprosto imenujejo kar Gibinski potok, je imel Franc Smolkovič potočni mlin

na velika »kola« (kolesa). Leta 1918 je njegov sin Matija zgradil zapornice na samem slapu. Slap je eden najlepših naravnih spomenikov v občini Razkrižje in je odličen kraj za sproščanje živcev ter telesa.

Tradicija oljarstva

v občini Razkrižje sega več kot 100 let nazaj. Predelava bučnega olja temelji na tehnologiji vročega stiskanja. V kolikor vas zanima, vam lahko prikažejo stare tehnologije stiskanja bučnih semen. Po dobrem kilometru prečkate državno mejo Slovenija – Hrvaška.

39


5. Gornja Bistrica – Mala Polana (13 km; 4,3 km – asfalt, 4,7 km – makadam in 4 km – asfalt) Iz kraja Melinci kolesarska pot zavije desno in se nadaljuje proti kraju Gornja Bistrica, ki ga je Mura do regulacije pogosto preplavljala; severni del ozemlja je nekoliko dvignjen in zunaj poplavnega območja ter v celoti obdelan. Kmetijstvo in živinoreja sta prevladujoči gospodarski panogi. Akacijevi gozdovi ob Muri dajejo možnosti za čebelarstvo.

TIC ŠTRK Velika Polana, 217 9225 Velika Polana Email:strk.slo@siol.net, www.strk.si

4b

GORNJA BISTRICA Cerkev sv. Antona Padovanskega je iz leta 1972, katere glavni

5

zavetnik danes je blaženi Anton Martin Slomšek.

Ekološki center

V centru si lahko ogledate ali kupite ekološka živila različnih domačih ponudnikov. V kraju Gornja Bistrica imate dve možnosti.

Možnost 1: V kraju Gornja Bistrica lahko zavijete desno in nadaljujete skozi naselje do mostu reke Mure v smeri kraja Razkrižje ter nadaljujete pot po desnem bregu reke Mure. Pot se nadaljuje ob reki Muri tudi na Hrvaškem.

40

4a

Možnost 2: Pot nadaljujete skozi Srednjo Bistrico proti kraju Lendava in mejnemu prehodu z Madžarsko. Če se odločite za možnost 2, pot nadaljujete iz kraja Gornja Bistrica skozi Srednjo Bistrico do Dolnje Bistrice, kjer v križišču zavijete desno v strnjeno naselje med rokavom reke Mure, delno ob gozdu. Zaradi naravne lepote reke Mure, njenih mrtvic, in kmečkega življenja, turisti radi zahajajo v te kraje. Privabijo jih štorklje in kolesarska pot ob Muri, številne prireditve in ogled pravega kmečkega življenja.

41


DOLNJA BISTRICA Bela štorklja je ptica selivka, ki vsako leto v mesecu aprilu prileti v te kraje in

ostane do meseca septembra. Hrani se predvsem z žabami, plazilci ter mehkužci. Gnezdi na drevju, drogovih ali na zgradbah blizu naselja. Prezimi pa v Afriki. Pot poteka skozi kraj Dolnja Bistrica ob mrtvicah reke Mure, ki ohranjajo edinstvene ekosisteme, ob gozdni jasi, med polji in gozdom.

Mrtvice reke Mure

Svet ob Muri je bogat z mrtvicami, poplavnimi logi ter močvirskimi travniki. Reka Mura premore več kot 50 ribjih vrst s pretežno ciprinidno sestavo. Velika senčica živi le v mrtvicah reke Mure. Tu gnezdi nad 100 vrst ptičev, med njimi bela štorklja in nekaj parov črne štorklje. V rečnih mrtvicah pa naletimo na redko plavajočo praprot. Čaka nas dobrih 5 km kolesarjenja po urejeni makadamski cesti med polji in gozdovi. Ko nas pot pripelje do asfaltirane ceste, kolesarimo 1 km in pred krajem Hotiza zavijemo levo ter čez 0,4 km desno proti kraju Velika Polana, ki je znan kot »evropska vas štorkelj«.

VELIKA POLANA je prekmurska vasica, obdana z nižinskimi travniki, mo-

čvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi. Na takšen način jo je v svojih knjigah rad predstavljal rojak Miško Kranjec. Od leta 1999 pa se kraj ponaša s pridobljenim nazivom EVROPSKA VAS ŠTORKELJ, podeljenim s strani Evropske fundacije EURONATUR.

42

Znana je kot »evropska vas štorkelj«. Ponos kraja predstavlja 9 parov belih štorkelj, ki gnezdijo v obeh Polanah. Čez dan dopolnjujejo slikovito okolje močvirskih travnikov, saj tam najdejo svojo poglavitno hrano. Zvečer se vračajo v svoja gnezda, ki jih najdemo na električnih drogovih in na dimnikih zapuščenih hiš.

Polanski log je zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečega seznama. Pot skozi gozd lahko prehodimo po Gozdni učni poti v Polanskem logu, zasnovani tako, da vsak obiskovalec najde primerno razdaljo, ki jo je pripravljen prehoditi. Ob najavi lahko dobite tudi strokovno spremstvo revirnega gozdarja. Med strokovnjaki je ta ekosistem znan daleč naokrog, saj so tu pomembna rastišča »prekmurske smreke« črne jelše v evropskem prostoru. Domačija Miška Kranjca

Na Kranjčevi domačiji je sedaj obnovljen muzej. Priznan pisatelj, po katerem se danes imenuje tudi osnovna šola v kraju, je pisal

največ o domačinih in domačem kraju. Nikjer ne boste zasledili boljše in slikovitejše predstavitve domačega kraja. Danes sicer ne boste našli nikjer več blatnih kolovozov in makadamskih poti, še vedno pa tu živijo dobri in preprosti ljudje, katerim je pisatelj namenil strani svojih knjižnih del. Njegova domačija nam nudi na ogled njegovo zapuščino v papirnatem bogastvu. Ploden pisatelj, ki je napisal preko 50 romanov, črtic in novel, je znan vsem Slovencem. Ko nadaljujete kolesarjenje iz kraja Velika Polana, boste po 0,5 km zavili desno proti kraju Mala Polana. Kolesarite med polji po ravnini in skozi kraj Mala Polana.

MALA POLANA Podeželsko razvojno jedro

V prostorih združenja si lahko ogledate ali kupite ročne izdelke, kot so: košarice, cekarji, torbice, nahrbtniki, kovčki, spominki, kuhinjski pripomočki, obutev, oblačila, vezenine ali pohištveni elementi. Nato boste čez 0,5 km zavili levo na makadamsko pot, na kar vas opozori smerna tabla za Copekov mlin.

43


MALA POLANA Copekov mlin je

pomembna točka iz vojnih časov, ko je bil tu ustanovljen odbor OF in ostal edini, ki ga sovražnik ni nikoli odkril. Danes je to edini ohranjeni mlin na potoku Črncu. Včasih je bilo na dolžini 5 kilometrov na potoku Črncu pet takih mlinov, danes je ohranjen le še ta. Mlin je znan tudi kot edini ohranjeni tovrstni predindustrijski mlin, katerega obnovo je podprla tudi Evropska unija. Po obnovi je mlin dobil tudi mlinarja, zato kolo obratuje še zdaj. Tehniški objekt je zaščiten kot zgodovinski spomenik, vsekakor pa je pomemben tudi kot pristen primerek etnološke dediščine.

6. Mala Polana – mejni prehod Pince (15,5 km; 1 km – asfalt, 6 km – makadam in 8,5 km – asfalt) Iz Male Polane pri Copekovem mlinu nadaljujete pot ob potoku Črnec skozi gozd, med polji vse do reke Ledave, kjer zavijete desno in kolesarite 4 km vzporedno ob reki. Pokrajino vedno bolj zaznamujeta vinogradništvo in vinarska kultura, ki imata na območju Lendavskih goric bogato tradicijo. Ko prikolesarite do avtoceste, zavijete skozi podvoz levo in na asfaltirano cesto. Pot nadaljujete ob reki Ledavi (čez 0,5 km lahko zavijete levo čez most v stari del mesta Lendava), glavna pot pa vas vodi naprej in čez 1 km zavijete levo in se peljete čez most.

LENDAVA

Lendava je poznana po številnih znamenitostih, kot so: termalna voda, 400 let stara vinska trta, grad Lendava, sakralna dediščina, številne tradicionalne prireditve … Mesto Lendava ima več kot 800-letno tradicijo. Nahaja se na križišču več pomembnih poti. Rimljani so to svojo

44

tembra poskrbi za dobro vzdušje v mestu, saj si vsako leto tisočglava množica ogleda povorko s prikazom domačih običajev, folklorni program, vaško tržnico, tekmovanje v kuhanju bograča, vinski festival, športne igre ter spremljajoč zabavni program. TIC LENDAVA Glavna ulica 38 9220 Lendava Tel.: 02 578 83 90 Fax: 0 2 578 83 91 Email: info@lendava-vabi.si www.lendava-vabi.si

vojaško postojanko na poti Poetovio-Savaria (Ptuj-Szombathely) imenovali Halicanum. Starejši del naselja leži na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po letu 1945 oziroma regulacijah pa se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do Dolge vasi in na vzhod do Čentibe; industrijski objekti pa so zrasli na jugu. Razvoj kraja je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60-tih letih 20. stoletja.

Lendava je znana tudi po svojih tradicionalnih prireditvah. Dogajanje v mestu vsako leto poživijo dogodki turističnega, kulturnega, športnega in zabavnega značaja. Najbolj obiskane so prireditve, ki so povezane z vinsko tradicijo, in sicer martinovanje, vinski festival, bogračijada ter največja med vsemi, lendavska trgatev. Lendavska trgatev je tradicionalna turistično - etnološka prireditev, ki že desetletja v prvi polovici sep-

Lendavski grad leži nad središčem mesta Lendava ob vznožju Lendavskih goric. Grad je bil v današnjo obliko pregrajen v 18. stoletju, po vsej verjetnosti je že v 12. stoletju obstajala grajska utrdba, ki se je dvigala na vzpetini, kjer stoji današnji grad. Grad je bil do srede 17. stoletja v lasti vplivne madžarske rodbine Bánffy, nakar ga je za kratek čas v lasti imela plemiška rodbina Nádasdy, od 18. stoletja naprej pa plemiška rodbina Eszterházy. Na dvorišču lendavskega gradu je posajena potomka 400 let stare vinske trte, žametne črnine z mariborskega Lenta, v gradu pa sta svoje domovanje našla tudi muzej in galerija.

45


Sakralni objekti

TIC LENDAVA Glavna ulica 38 9220 Lendava Tel.: 02 578 83 90 Fax: 0 2 578 83 91 Email: info@lendava-vabi.si www.lendava-vabi.si

Židovska sinagoga v Lendavi je bila zgrajena leta 1866 za potrebe takratne židovske skupnosti (v mestu je bilo takrat 232 Judov). Danes sinagoga ne služi več v verske namene, ampak kot prostor za likovne razstave in kulturne dogodke. V sinagogi je na galeriji urejena stalna razstava z naslovom Zgodovina dolnjelendavskih Židov. Lendavska evangeličanska cerkev je bila zgrajena med leti 1931–1934. Iz arhitekturnega zornega kota je cerkev identična s tisto v Csorni na Madžarskem.

Galerija – Muzej Lendava

domuje v lendavskem gradu in je bila ustanovljena leta 1972. Od takrat organizira tudi mednarodno likovno kolonijo, na kateri so se zvrstili številni umetniki, ki so v Lendavi pustili čez 400 likovnih del. Arheološka razstava OLORIS (pozna bronasta doba, nahajališče Dolnji Lakoš pri Lendavi), spominska soba Györgya Zale (eden najvidnejših madžarskih kiparjev, ki je bil rojen v Lendavi) in razstava Grad na preži (replike orožja in opreme vojakov iz obdobja turških napadov) so stalne muzejske razstave v Galeriji - Muzeju Lendava.

46

Katoliška cerkev svete Katarine je bila zgrajena leta 1751 v baročnem slogu. Za oltarjem stoji slika svete Katarine iz leta 1800, delo italijanskega slikarja Barazuttija. Trg pred cerkvijo krasijo kipi svetega Florijana, svetega Štefana ter dr. Antona Martina Slomška.

1:25000

Kapelica Svete Trojice z mumijo Mihaela Hadika

Zgodovinski viri pričajo, da je kapelico leta 1728 dala zgraditi družina Gludovácz. Med kopanjem

temeljev za kapelico so odkrili leseno krsto s truplom Mihaela Hadika, ki je padel v boju s Turki leta 1603. Hadikova mumija je še danes ključna zanimivost kapelice.

Gledališka in koncertna dvorana Lendava (Kulturni dom)

Po desetletni izgradnji je v letu 2004 objekt, ki je vsem v ponos in daje mestu svojevrsten pečat, odprl svoja vrata. Je delo znanega madžarskega arhitekta Imreja Mákovcza, ki s svojo arhitekturo odločno odstopa od večine in tudi njegovi projekti so si med seboj popolnoma različni, saj se kot

zagovornik organske arhitekture vedno prilagaja naravi oziroma okolici. V gledališki in koncertni dvorani Lendava se izvaja kulturna dejavnost, s poudarkom na gledaliških in koncertnih predstavah. V bližnji in daljni okolici ni takega izjemnega objekta, zato prihajajo na predstave tudi ljubitelji kulture iz Madžarske in Hrvaške.

Terme

V neposredni bližini kraja lahko najdete vodni svet, ki vam poleg zdravilnih učinkov parafinske vode nudi tudi blagodejno sprostitev in aktivna vodna doživetja. Na voljo so vam vodne površine (zimsko letni bazen, termalni bazen »grozd«, olimpijski bazen s toboganom in drčo, otroški bazen ter notranji bazeni, ki obsegajo rekreativni bazen z vodnimi efekti, hitro reko, masažne šobe, gejzir, vodni slap ter otroški bazen). Med Kobiljanskim potokom, Krko in Ledavo se dvigajo Lendavske gorice. Od skupne površine 150 km2 je po trianonski mirovni pogodbi leta 1920 pripadla južnoslovanski državi tretjina goric. Slovenski del goric se širi v dolžini 9 km od Dolge vasi do Pinc na

47


jugovzhodu; na severu je pas širok 3 km, na jugu pa le 1 km. Leta 1951 so našli v Čentibskih goricah mastodontova molarja (Mastodon arvernensis) iz srednjega ali zgodnjega pliocena. Slemena in terase se dvigajo od 265 do 328 metrov visoko, najvišji vrh (334 m) je tik onstran meje. Vse prisojne lege so pod vinogradi (500 ha), na osojnih legah so poleg njiv tudi gozdovi akacije in bukve. Izrazita sončna lega, topla peščena in lapornata tla ter ugodne mikroklimatske razmere omogočajo pridelavo kakovostnih belih vin, ki jih lahko zraven izvrstne kulinarike poskusite v številnih vinotočih in izletniških kmetijah.

7. Gibina – Hlapičina (8 km – asfalt)

Na griču Novi Tomaž v osrednjem delu goric je zaščitena skupina lesenih vinskih kleti kot arhitekturni spomenik.

SVETI MARTIN NA MURI

Na desni strani pred mostom se lahko ustavite v Termah in si privoščite žametno razkošje parafinskih oblog za roke in kopanje v vrelcih edinstvene parafinske vode, ki poživlja kožo in ji vrača mladost, prav tako pa imate možnost prenočitve v kolesarjem prijaznem hotelu s kategorijo 3. stopnje. Po prečkanju reke Ledave kolesarite še 0,2 km in v križišču zavijete desno v smeri mejnega prehoda Pince. Kolesarite mimo kraja Dolina pri Lendavi. Na svoji levi strani lahko opazujete gričevnat del Lendavskih goric. Lendavske gorice turistično bogatijo ob vinski cesti posejani vinotoči in turistične kmetije domačinov. Le-te ponujajo značilne jedi in pijačo naše pokrajine. V kraj Pince prikolesarite po dobrih 6 km kolesarjenja. Tukaj se pot nadaljuje na Madžarsko.

48

Takoj za državno mejo prispete v naselje Čestijanec, takoj za njim pa si sledijo naselja Lapšina, Jurovec in Brezovec. 4 km od mejnega prehoda boste prispeli v naselje Sveti Martin na Muri, kjer lahko obiščete veliko zanimivosti. uvrščamo med najstarejša naselja v Međimurju. Glede na zgodovinske raziskave se je že v rimskih časih tukaj nahajalo naselje Halicanum kot pomemben municipij (neke vrsta takratna občina) na rimski cesti proti zahodu. V centru mesta se nahaja cerkev Sv. Martina Biskupa, ki so jo v 15. st. zgradili vitezi templjarji. Na robu naselja ob Muri se nahaja vaški turizem Goričanec s ponudbo nastanitve, hrane, jahanja in drugih rekreativnih aktivnosti, 4 km od centra pa se nahaja Spa&sport Sv. Martin. To izrazito turistično občino je Svet Evrope proglasil za lokacijo izvrstnosti (EDEN) za ohranjanje ruralnega turizma, hkrati pa je

dobitnik priznanja Zlati cvet Evrope (Entente Florale Europe) za urejenost in ohranitveni razvoj.

Regionalni park prirode rijeke Mure

V samem centru Sv. Martina (pri cerkvi) je prva vstopna točka v področje Regionalnega parka narave Mura-Drava. Ta naravna krajina je prvi regionalni park na Hrvaškem, ki je umeščen v področje Nature 2000, bo pa del UNESCO-vega zaščitenega Rezervata biosfere Mura-DravaDonava. Tu lahko reko Muro doživite v njeni prvobitni obliki s številnimi zavoji, ogromnim

bogastvom flore in favne in lepotami močvirskih prebivalcev, ki so na ostalih evropskih panonskih rekah na žalost zelo redke. Skozi park se lahko peljete po urejeni in označeni makadamski cesti, ki je v krajših presledkih (skozi naselja Marof, Hlapićina, M. Središće, Peklenica) asfaltirana, od mesta Križovec pa se lahko neprekinjeno (51 km), brez da bi se približali kakšnemu naselju, vozite skozi naravo ob obrežju Mure vse do Donje Dubrave.

ŽABNIK

Neposredno ob Svetem Martinu se nahaja geografsko najbolj severno naselje na Hrvaškem. Ime je dobilo po zvočni kulisi, ki jo ustvarja na tisoče žab. Ob naselju je veliko zanimivosti ...

Najbolj severna geo točka

Do te geografsko-turistične točke prispete skozi majhen labirint, ki vas lahko pripravi do iskanja vaših notranjih dimenzij, na sami točki pa lahko spoznate številna zanimiva geografska dejstva.

49


7a

7 TIC Sveti Martin na Muri Trg svetog Martina 17 40313 Sv. Martin na Muri Tel: 040/868-231 Email: info@svetimartin.hr www.svetimartin.hr

Mlin na Muri

Vse do 80-ih let 20. stoletja so bili na obrežju Mure privezani številni leseni plavajoči mlini. Na žalost je do današnjih dni ohranjen le ta »starec«, ki je prvo pšenico mlel že davnega leta 1902. Danes je ta mlin edinstveni objekt tradicionalne gradbene dediščine na Hrvaškem, širše pa je poznan kot edini takšen ohranjen izvorni mehanizem na evropskih panonskih rekah. Na obrežju ob mlinu je mlinarska koča z etnografsko zbirko o mlinarstvu in

50

7b

TIC ŠTRIGOVA Štrigova 22a 40312 Štrigova Tel. 040/851-325 e-mail: tic-strigova@hi.t-com.hr www.tic-strigova.hr

prodajalno spominkov, zraven nje pa je ribiški dom s ponudbo ribjih specialitet. Tu je še splav, ki še vedno povezuje rečni obrežji.

Mlinarjeva učna pot

Krožna steza dolžine 3 km je opremljena z informacijskimi oznakami in počivališči, ob begu od vsakodnevnega stresa pa omogoča še zanimivo

MAROF

Okrog sto metrov od mlina je družina Trstenjak v svoji družinski hiši uredila etnografsko zbirko, kjer se lahko seznanite s številnimi etnografskimi predmeti in nekdanjim načinom življenja v tem kraju. Domačini ponujajo še ekološke čaje, pecivo, kruh ... Kolesarska steza vodi preko polj do naselja Hlapičina.

izobraževanje o flori, favni in o tradicionalni dediščini ob Muri. Poučna pot je del Ekomuzeja Mura, ki zajema prostor ob Muri od Ižakovca do Križovca.

7 b. Proti Termam (13,5 km – asfalt) Če se ne odločite za pot po stezi skozi prekrasen vinorodni okoliš, zavijte v naselju Razkrižje desno in čez 0,5 km levo proti mejnemu prehodu in smeri proti Štrigovi. Sledi 500 m relativno strmega vzpona in hkrati nagrada, saj se pred vami odpre prekrasni pogled na slikovito naselje Štrigova in področje Međimurske vinske ceste. Lažja pot do Štrigove: 200 m po prehodu čez mejo na Gibini zavijete desno (steza je lažje prevozna, saj se izognete vzponu, je pa nekaj daljša).

7a. Hlapičina – Mursko Središće (off road steza: 4 km – makadam) V naselju Hlapičina lahko zavijete levo in se spet peljete skozi Regionalni park po makadamski stezi. Po prehodu čez polja steza vodi neposredno ob obrežju Mure. Prispeli boste do splava, po katerem lahko pridete na levo obrežje in tam vidite pravi ribiški raj sedmih jezer. Od splava steza vodi do asfaltne poti in po vzporedni ulici ob sami reki prispete do centra Murskega Središća.

51


specialitete lahko poskusite v nekaj odličnih restavracijah, kot je npr. Terbotz v Železni Gori, v kavarni Monika pa nudijo tudi nastanitev.

ŠTRIGOVA

Štrigovo, oz. Stridon so ustanovili stari Rimljani v 1. st. n. št. Legenda govori, da je prva vinska sadika v Međimurju vzgojena prav v tem obdobju. V centru mesta nudita restavraciji Stridon in Kult domačo gastronomsko ponudbo, kavarna Orijent pa tudi nastanitev. V vinskih hišah družine Nemec, Kocijan in Kossi lahko degustirate odlična vina. To so zanimivi kulturni spomeniki.

7

Državni arhiv Međimurja

V samem središču Štrigove se v obnovljeni šolski zgradbi iz avstro-ogrskih časov nahaja zgodovinski arhiv međimurske regije. Razen hrambe bibliografskega bogastva ta institucija prireja tudi zanimive zgodovinske izložbe.

52

JUROVČAK

TIC Sveti Martin na Muri Trg svetog Martina 17 40313 Sv. Martin na Muri Tel: 040/868-231 Email: info@svetimartin.hr www.svetimartin.hr

Cerkev Sv. Jeronima

Že v 15. st. se je na prostoru današnje cerkve nahajala lesena kapela. Današnja baročna cerkev je zgrajena v drugi polovici 18. st. Značilna je po izredno dragocenih freskah pavlinskega redovnika Ivana Ranger, po poreklu iz Tirolske.

Po Štrigovi, po 3 km vožnje ter kratkem vzponu, pridete v naselje Jurovčak. Tukaj lahko obiščete vinotoč in farmo jelenov družine Dvanajščak, vinarsko-sadjarski kmečki turizem družine Hažić ter tradicionalni restavraciji Potrti kotač in Jastreb. Zelo zanimive so tudi kleti, izkopane v prodnatih tleh, brez kakršnekoli podporne konstrukcije, svojevrstne »vinske pećine«. O obisku njihove notranjosti se dogovorite v restavracijah.

7b

TIC ŠTRIGOVA Štrigova 22a 40312 Štrigova Tel. 040/851-325 e-mail: tic-strigova@hi.t-com.hr www.tic-strigova.hr

Međimurska vinska cesta

V slikoviti krajini izredne biološke pestrosti se nahaja najboljša hrvaška kontinentalna vinska cesta. Je specifična, ker na območju premera nekaj deset kilometrov uspeva celo dvajset avtohtonih in svetovnih vinskih sort. Vina lahko kupite in poskusite v štiridesetih lepo urejenih kleteh in družinskih vinotočih, domače gastronomske

Steza se skozi Jurovčak spušča nekaj sto metrov navzdol do naselja Toplice Sv. Martin.

TOPLICE SVETI MARTIN

Kraj je znan po bogastvu s termalno vodo že od leta 1911. Danes je tu Spa&sport restavracija Sv. Martin, največje in najlepše hrvaške toplice s hotelom in apartmaji (štiri

53


8. Hlapičina – Podturen (17 km – asfalt)

zvezdice), luksuznim welnessom, številnimi športnimi igrišči in igriščem za golf. Seveda so tu različne servisne službe, ki so namenjene cikloturistom (kolesarskim turistom).

Iz naselja Sveti Martin na Muri nadaljujte vožnjo med njivami in travniki do naselja Hlapičina.

Slamnata klet

Takoj ko zapustite toplice Sv. Martina, zavijte ostro levo in vozite po kratkem strmem vzponu proti naselju Gornji Koncovčak. Če želite obiskati staro slamnato klet, potem v G. Koncovčaku zavijte levo proti Sv. Martinu na Muri in že po 0,2 km desno proti naselju Kapelščak, ki je oddaljen 1,5 km. Na glavno stezo se vrnete, če sledite oznakam za Sv. Martin na Muri.

54

Na vrhu naselja Kapelščak se v idiličnem vinorodnem okolišu nahaja slamnata klet iz 19. stoletja. Zraven ogleda tega dragulja tradicionalne ruralne arhitekture lahko pri kapeli Sv. Margarete doživite zelo atraktivne poglede vinorodne krajine, doline ob reki Muri ter sosednje Slovenije in Madžarske. Če se ne odločite za obisk stare slamnate kleti v Kapelščaku, potem v Gornjem Koncovčaku zavijte levo proti naselju Sveti Martin na Muri in nadaljujte vožnjo po glavni poti.

HLAPIČINA Mlin družine Kiralj

Več kot 150 let star leseni mlin lahko najdete na dvorišču družine Kiralj. Cenjena družina vas bo postregla z domačim kruhom in drugimi domačimi kulinaričnimi specialitetami in vam povedala zgodbo o mlinarski obrti.

7a 8

TIC Mursko Središče Trg B. Radića bb 098/931-7462 e-mail: turistickazgms@gmail.com www.turisticka-murskosredisce.hr

55


Iz Hlapičine se vozite po lokalni cesti do začetka Murskega Središća, tu pa zavijete levo proti reki Muri.

MURSKO SREDIŠĆE TIC Mursko Središče Trg B. Radića bb 098/931-7462 e-mail: turistickazgms@gmail.com www.turisticka-murskosredisce.hr

8 11a

Najbolj severno ležeče hrvaško mesto je znano po tradiciji rudarstva. Neposredno na sami stezi se nahaja penzion Ilonka s ponudbo domače hrane in namestitvijo. V samem centru je urejen majhen privez za čolne in sprehajališče »Mlinarska učna pot«. Mesto je z železniško progo povezano z mestom Čakovec, če pa se napotite preko mosta, ste čez 20 minut v Lendavi. Na robu mesta v smeri Peklenice se nahaja turistični kompleks Cimper.

Spominski dom rudarjev »Cimper«

V turističnem kompleksu »Cimper« lahko vidite atraktivno zbirko in multimedijsko predstavitev o rudarski zgodovini Međimurja. Cimper je eden izmed najbolje ohranjenih primerov zgodovinske industrijske dediščine na Hrvaškem in finalist EDEN-a. Tu je odlična »rudarska«restavracija, mini pivovarna, nočitveni apartmaji in prostor za kampiranje.

56

Takoj za M. Središćem nadaljujte vožnjo po lokalni cesti značilne krajine, katero odlikujejo »halde« - z gozdički obraslimajhni bregovi, ki so ostanki nekdanjih rudnikov oglja.

Peklenice zavijete kakšnih sto metrov iz steze. Tu so nafto organizirano industrijsko črpali od leta 1886, kar je 4 leta prej kot v Pensilvaniji (ZDA).

Po 3,5 km vožnje prispete v Peklenico.

KRIŽOVEC Center za obiskovalce Regionalnega parka narave Mura-Drava

PEKLENICA »Trojka«

Rekonstrukcijo prve industrijske naftne vrtine na svetu, tako imenovano »Trojko« in naravni izvir nafte, lahko vidite, če v centru

Steza vas naprej vodi proti mestu Križovec.

V lepo urejenem centru lahko pogledate predstavitev ekoloških vrednot Regionalnega parka narave Mura-Drava in zanimive tematske razstave. Rangerji iz Centra vas bodo radi informirali o parku in vam bodo nudili vse servisne informacije, ki so potrebne za uživanje v naravi, saj se lahko odločite, da iz asfaltirane poti spet zavijete na makadam in nadaljujete vožnjo ob obrežju reke Mure vse do Donje Dubrave. Če pa vseeno bolj uživate v udobni vožnji po asfaltu, se bosta pred vami odprli značilni nižinski naselji Miklavec in Ferketinec. Na levi strani vas spremlja reka Mura, do katere vodi več pristopov, ki so označeni z znakom za splav, oddaljenost do reke je okrog 2 km. Iz Križovca vas nižinska cesta pripelje do Podturna.

57


9. Podturen –Donji Hrašćan (10 km – asfalt)

11a

PODTUREN je značilna vas panonske nižine s še vedno velikim številom relativno dobro ohranjenih, starih, tradicionalnih lastnin.

Etnološka zbirka »Zgodba o lanu in Čaplji«

V kulturnem domu se nahaja zbirka posvečena vzgoji in predelavi lanu, nekoč nezamenljive rastline te regije. Tu se nahaja tudi stalna zbirka tradicionalnih pustnih mask, značilnih za Međimurje.

Trokrižje

V samem središču naselja se nahaja obeležje s tremi kamnitimi križi, ki simbolizirajo Kalvarijo. To je redek spomenik sakralne dediščine v tej regiji. Ko zapustite Podturen, se vozite skozi lepo urejena nižinska naselja: Novakovec, Dekanovec, Domašinec, Turčišće do Donjeg Hraščana.

58

10

10. Donji Hrašćan – Donji Mihaljevec (16 km – asfalt) V naselju HODOŠAN zavijte desno na glavno cesto, vozite se skozi naselje ter se v križišču držite desne strani. Čez 0,5 km od križišča zavijte levo (ob kapelici, smer Goričan), čez 0,4 km zavijte desno za smer Goričan (ob kapelici). Vozite se do naselja Goričan ter nadaljujte do naselja Draškovec, kjer zavijte levo proti naselju Čukovec ter prispete v Donji Mihaljevec.

Rezbarska delavnica Kranjčec

Delavnica je del »tradicije Međimurske ceste«, ki povezuje več kot deset delavnic starih obrti. Mojster Kranjčec je znan po izdelavi lesenih delov za cerkvene oltarje in drugega sakralnega inventarja. Pod njegovim vodstvom se tudi sami lahko preizkusite v tej zanimivi obrti. Če želite obiskati tudi rodno hišo dr. Rudolfa Steinera, znamenitega antropozofa, začetnika waldorfske pedagogike, biodinamičnega poljedelstva ter mnogih drugih idej, morate čez center Hodošana voziti ravno, na križišču na koncu vasi pa se držati leve smeri za Donji Kraljevec. Vozite 3,5 km. V D. Kraljevcu je nekaj restavracij in hotel Kralj. Nazaj na glavno cesto se boste vrnili, če se boste za železniško progo držali leve smeri in sledili smerokazu za Draškovec (3,5 km vožnje od D. Kraljevca). V DRAŠKOVCU boste prišli na nekoliko bolj prometno državno cesto. Držite se smeri za Koprivnico. Samo naselje je znano po lepi cerkvi Svetega Roka in geotermalnem izviru vroče vode, kjer bodo kmalu nastale nove termalne toplice.

59


11. Donji Mihaljevec – Donja Dubrava (10 km – asfalt) Iz Donjega Mihaljevca se peljite po mirni vzporedni cesti proti Sveti Mariji.

SVETA MARIJA Zbirka svetomarske čipke

Spretnost izdelave svetomarske čipke po zaslugi tukajšnjih žensk še ni zamrla. Zaradi svoje lepote je del svetovne enciklopedije čipke. Razstavljena je v etnografski zbirki, če se pa predhodno najavite, lahko sodelujete pri njeni izdelavi. V Sveti Mariji se držite desne strani, smer HE Dubrava, kot da se vračate proti kanalu-nasipu. Vožnjo nadaljujte proti naselju Donji Vidovec.

Nadaljujte po cesti proti naselju Donja Dubrava, kjer boste prečkali most proti naselju Legrad, v bližini katerega se nahaja izliv Mure in Drave in kjer se začenja Dravska kolesarska pot, ki se združuje s panevropsko Donavsko potjo.

DONJA DUBRAVA

To najbolj vzhodno naselje v Međimurju je nekoč bilo obrtniško središče in postaja »flojsarov«, ki so po Dravi prevažali lesena debla vse do Osijeka.

Kovačnica

Od polovice 19. st. pa vse do polovice 70-ih let 20. stoletja se je v tej kovačnici dnevno podkovalo veliko konjev, izdelovali pa so tudi številno orodje ter dele poljedelske mehanizacije. V kovačnici lahko tudi sami, ob navodilih mojstra kovača, poskusite tudi svoje kovaške veščine.

DONJI VIDOVEC

V Donjem Vidovcu živijo zadnji evropski izpiralci zlata. Po legendi je križ na vrhu lokalne cerkve Sv. Vida pozlačen s čistim dravskim zlatom, ki so ga darovali vaški izpiralci zlata. Dravsko zlato je najčistejše nederivirano zlato na svetu. To v Evropi edinstveno tradicionalno obrt lahko doživite, če obiščete etnografsko zbirko v središču vasi ali pa se ustavite v hotelu Golf ter se dogovorite za predstavitev ali večdnevni program.

60

11

61


11 a. Križovec – Kotoriba – Donja Dubrava (alternativna pot 51 km – makadam)

11a

8

11a

Izletniška točka Zelengaj

9

11a 62

Če se boste odločili za pot skozi naravno krajino Regionalnega krajinskega parka Mura-Drava, ki se nahaja v središču naselja Križovec, zavijte desno ter se vozite po kakovostni makadamski poti ob obrežju reke Mure in meji z Madžarsko. Pot je primerna za treking in MTB kolesa, označena je z znaki in interpretacijskimi ploščami, vsakih pet kilometrov pa so urejena počivališča.

10

1:150000

Na polovici poti med Križovci in Kotoribo, neposredno ob mejnem prehodu z Madžarsko, se nahaja izletniška točka Zelengaj. Ob restavraciji se nahajajo jezerca za ribolov, čolni za plovbo po reki in prostor za kampiranje. Po 39 km vožnje skozi zelenje in tišino gozdov, travnikov in njiv boste prispeli v naselje Kotoriba.

KOTORIBA Etnografska zbirka »Stari farof«

V zgradbi starega župnijskega urada, neposredno ob eni od največjih medžimurskih cerkev, je razstavljena oprema (posoda, pohištvo, noše…) tradicionalnih gospodinjstev s konca 19. stoletja.

Obrt izdelovanja košar Podgorelec

Izdelovanje košar je v tej obrtniški družini veščina, ki se prenaša že več generacij. Obiskovalci si lahko ogledajo ali sodelujejo v izdelavi uporabnih predmetov iz vrbovega šibja.

DONJA DUBRAVA

Potem ko zapustite Kotoribo, vozite 9 km po makadamski poti proti Donji Dubravi. Ob poti lahko vidite ostanke utrdbe Novi Zrin, v bližini pa je tudi konjeniška izletniška točka Muškatljin.

Izlezniška točka »Muškatljin«

Ta konjska farma se nahaja v okviru posebnega Zoološkega rezervata Veliki Pažut, neposredno v bližini izliva Mure v Dravo. Tu vas lahko odpeljejo domačini ali pa kolesarite, pešačite, jahate konja ali pljujete s čolnom do izliva dveh rek, kjer lahko vidite ustje rek s pozicije, ki je edinstvena, ampak za nepoznavalce nedostopna. Razen ribjih ali lovskih gastronomskih specialitet, vam lahko gostitelji ponudijo tudi prenočitev, organizacijo ribolova ali nepozaben foto-safari.

63


Vas zanima kolesarjenje po različnih tematskih poteh? Mogoče kolesarjenje v dvoje, raziskovanje naravne in kulturne dediščine z vašimi otroci, raziskovanje kulinaričnih dobrot, odkrivanje zdravilne vode ... Potem izberete enega izmed tematskih produktov, kateri so razdeljeni na različne etape in se podajte na pot vaših želja. Več o posameznih tematskih izletih najdete na www.mura-drava.eu.

Zdravo za naravo

Voda in zrak

Sonce in vino

V zgodovino

Skupaj v nove zmage

V dvoje

Za radovedne

Blizu in daleč

Ob kolesarjenju v neokrnjenem obrečnem okolju rek Mure in Drave se vam bo življenje v sozvočju z naravo zazdelo najbolj običajna stvar na svetu. Priložnost boste imeli izkusiti ekološki način življenja, uživati v dobrotah domače kuhinje, se sprostiti ob kupici domačega vina in poklepetati v prijetni družbi domačinov. Poleg čistega zraka pa boste lahko uživali tudi v številnih naravnih znamenitostih, kot so izviri naravne mineralne vode, in pestrem kulturnem dogajanju, kot je tradicionalno kurentovanje na Ptuju. Morda se vam bo kmalu zazdelo, da si želite to bližino narave izkusiti še kdaj.

Že v rimskih časih so bili zdravilni učinki termalne vode na tem območju dobro znani. A tudi danes voda iz termalnih vrelcev ljudem lajša številne zdravstvene težave, hkrati pa ugodno vpliva na splošno počutje. Kolesarske poti, ki tečejo v njihovi neposredni bližini, vam tako ponujajo odlično priložnost, da s kolesarske steze zavijete v eno izmed termalnih središč in izkoristite tovrstne darove narave. Kolesarjenje po bližnjih vinorodnih gričih lahko torej zaključite z obiskom bazena, savne ali masaže in dan zaključite popolnoma sproščeni. Izbira je vaša, gotovo pa boste med pestro ponudbo našli pravo zase.

Potepanje s kolesom po z vinogradi obraslih gričih, med zidanicami in kmečkimi turizmi, vas bo gotovo očaralo. Novih moči si boste lahko nabrali na prečudovitih sončnih terasah, od koder bo vaš pogled segal v neskončnost, ki jo zna pričarati le pomurska ravnica v objemu vinogradov. Obiskali boste lahko kraje, kjer pridelujejo vrhunsko vino, cenjeno doma in v tujini. Med poskušanjem domače kulinarike vam bo od lokalnih pridelovalcev morda uspelo izvedeli katero od skrivnost pridelave. Velja si jo zapomniti!

V davnih časih je voda predstavljala ključen element za poselitev. Mesta in manjše naselbine so vedno nastajale v bližini vodnih virov in se šele pozneje selile v notranjost dežele. O tem pričajo številni arheološki ostanki v bližini kolesarskih poti ob Muri in Dravi, pa tudi še stoječe stavbe, kot so gradovi, dvorci, obzidja, cerkve in podobno. Zgodovino, tako daljno kot novejšo, pa na tem območju cenijo tudi domačini, saj obstajajo in vedno znova nastajajo številni tematski muzeji, ki z veliko energije in zanosa svojih lastnikov zagotavljajo, da tudi novejša zgodovina ne bo utonila v pozabo.

Teambuilding v obliki skupinskega kolesarjenja je odličen način, kako združiti prijetno in aktivno preživljanje prostega časa s pozitivnimi učinki druženja sodelavcev v drugačnem okolju. S kolegi boste lahko izkusili raznovrstne aktivnosti, ki jih ponuja pokrajina ob rekah Muri in Dravi. Skupinske igre, pohajkovanje po Pohorju, veslanje v čolnu, vožnja z brodom in druge zanimive aktivnosti. V sproščenem vzdušju, ki bo nastalo ob tradicionalni kulinariki in prvovrstnih vinih, boste svoje sodelavce ali kolege spoznali še v drugačni luči. Z njimi boste stkali nove vezi, ki jih boste prenesli v svoje običajno delovno okolje, kar bo gotovo dobro vplivalo na vaše prihodnje skupno delo.

Romantično kolesarjenje po poteh v neokrnjeni naravi ob reki Muri in raziskovanje starih mestnih središč ob Dravi, bo okrepilo vašo povezanost in prineslo občutek usklajenosti in harmonije. S kolesom se boste lahko podali na daljši ali krajši potep po vinorodnih gričih, se odločili za bolj intimno ozračje ob kulinaričnih užitkih v restavracijah ali za razvajanje v katerem izmed naravnih zdravilišč. Prepričani smo, da bo preživljanje časa ob obeh rekah spodbudilo vašo domišljijo in vam pričaralo čaroben dopust v dvoje.

Družinsko potepanje s kolesom po neokrnjeni naravi ob rekah Muri in Dravi bo poleg gibanja na svežem zraku in spoznavanja naravnih ter kulturnih znamenitosti, pomenilo tudi veliko skupno preživetega časa. Kolesarjenje, ki bo potekalo predvsem po ravninskih delih, ne bo prezahtevno za majhne spremljevalce, hkrati pa bo zaradi številnih naravnih in kulturnih znamenitost zanje izjemno zanimivo in poučno. Gotovo vas bodo zasuli z vprašanji, na katera boste skupaj in s pomočjo prijaznih domačinov poiskali prave odgovore.

Celotno traso kolesarskih poti ob Muri in Dravi je mogoče razdeliti na več krajših ali daljših poti. Ljudje smo pač različni; nekateri se boste morda raje kot za raziskovanje lokalnih znamenitosti odločili za daljše kolesarske potepe po čudoviti naravi ob rekah Muri in Dravi. Na voljo so različne ture, bolj ali manj zahtevne, krajše ali daljše, vsem pa je skupno to, da vas popeljejo na panoramsko vožnjo po obmurskih ali obdravskih vaseh in mestih in vam predstavijo kraje, za katere pred tem morda niste niti slišali. Če pa vas kljub vsemu premaga radovednost, se lahko vedno ustavite pri kateri od zanimivih naravnih ali kulturnih znamenitosti ob poti. Morda pa si jo boste samo zapomnili in jo obiskali kdaj drugič.

64

65


Projekt MURA-DRAVA.BIKE Kolesarska karta s podrobnejšim opisom Murske kolesarske poti, ki vas popelje v območje bogate kulture in neokrnjene narave, je nastala v okviru projekta Mura-Drava. bike, sofinanciranim iz sklada IPA SI-HR 2007-2013. Namen projekta, v katerega sta vključeni Slovenija (Pomurska in Podravska regija) in Hrvaška (Međimurska in Varaždinska županija), je na območju čezmejne regije oblikovati skupen turistični produkt. Projekt, katerega osnovni namen je razvoj kolesarskega turizma v regijah in hkrati tudi razvoj spremljajočih storitvenih dejavnosti, se bo navezoval na obstoječe avstrijske kolesarske poti ob Muri in Dravi in na evropski turistični zemljevid postavil novo zanimivo čezmejno turistično destinacijo.

Partnerji projekta: Partnerstvo obsega deset institucij in organizacij, ki delujejo na območju štirih projektnih regij. Njihove dosedanje izkušnje na področju razvoja turizma in turističnih produktov, čezmejnega sodelovanja in vpetosti v lokalno okolje zagotavljajo projektu ustrezno strokovno podlago za uspešno izvedbo projekta. Poleg omenjenega partnerstva so v projekt vključene tudi občine in županije, ki pri projektu sodelujejo kot pridruženi akterji in ga prepoznavajo kot enega najpomembnejših za razvoj trajnostnega turizma v vključenih regijah in posameznih občinah.

• Regionalna razvojna agencija Mura, d.o.o. • Center za zdravje in razvoj Murska Sobota • Prleška razvojna agencija, giz • Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj • Turistička zajednica Međimurske županije • Regionalna razvojna agencija Međimurje – REDEA d.o.o. • Razvojna agencija Grada Čakovca – Čakra d.o.o. • Turistička zajednica Varaždinske županije • Varaždinska županija • Mariborska razvojna agencija

66

Izdajatelj partnerji projekta Mura-Drava.bike Besedila Regionalna razvojna agencija Mura, Turistička zajednica Međimurske županije in spletni viri Fotografije arhiv Regionalne razvojne agencije Mura (Aljoša Videtič), arhiv Občine Apače (Elvis Saletinger), arhiv Mestne občine Murska Sobota, arhiv Občine Razkrižje, arhiv Turizem Lendava (Peter Orban, Tomaž Galič, Dubravko Baumgatner, Igor Kolenko), arhiv Zavoda za turizem in šport Radenci (Jasna Divjak, Dani Mauko, Bogo), arhiv Galerije Murska Sobota, arhiv Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, arhiv Centra DUO Veržej, arhiv ZTK Beltinci, arhiv LTO Prlekije Ljutomer, Anton Hozjan, arhiv Turističke zajednice Međimurske županije, arhiv Multimedia, arhiv Turističke zajednice grada Čakovca, arhiv Spa&sport resort Sv. Martin, Milivoj Kuhar Mimi, Denis Perčič, Krug Čakovec. Priprava kartografske podlage Geofoto, Multimedija, s.kolibri Oblikovanje publikacije s.kolibri Tisk Tiskarna Ekart Leto izdaje 2011

67


Murska kolesarska pot  

MURA DRAVA BIKE kolesarska karta in opis poti

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you