Page 1

Tubica Številka 1 • Letnik 1 • Marec 2013

Since 1925


02

03

KAZALO

UVODNIK

Uvodnik 02 • Nagovor direktorja 03 • Nagovor Impact international

V središču 04 • Rezultati in poslovanje 04 • Prodajati ni enostavno 05 • Z optimizmom in pozitivnim pristopom novim nalogam naproti 06 • Projekt Wheylayer 07 • Bližajoča se presoja ISO 07 • Svet delavcev, Sindikat

Tuba smo ljudje 08 • Kader

Ko nismo v službi 10 • Delovna akcija 10 • Velika noč 11 • Prvomajsko potepanje 12 • Skriti predmet Glavna urednica:

Urška Sušnik Pivk Naslov uredništva:

Lajovic Tuba embalaža, d.o.o. Časopis TUBICA, Verovškova 66, 1000 Ljubljana Telefon: E-mail:

01 563 67 24 urska.susnik-pivk@tuba.si

Lektorica: Tina Tisk:

Sušnik,

Oblikovanje:

Nagovor Impact International

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Pozdrav vsem v Tubi tudi od vseh nas v Sydneyu. Časopis Tubica je fantastična ideja in odličen način za izmenjavo idej in novic med vsemi v skupini Impact. Najprej želimo izreči dobrodošlico vsem novo zaposlenim v Tubi, prav tako g. Janezu Perčiču, ki bo od sedaj naprej vodil Tubo skozi kritično obdobje in vrnil Tubi nazaj dobičkonosen položaj in ugled na trgu, ki si ga Tuba zasluži. Vse pomembne kadrovske spremembe in prestrukturiranje, ki so se dogajale v Tubi v zadnjih 12 mesecih, je pripeljalo Tubo v dober položaj, da izkoristi prednosti evropskega trga in oživitev evropskega gospodarstva. Vendar pa bomo zahtevali od vseh zaposlenih, da delajo kot tim na poti do skupnega cilja. Organizacijska kultura nove Tube pa mora biti takšna, da vsak od nas sprejme svoj del odgovornosti in k delu proaktivno pristopi. Mi tukaj v Sydneyu bomo še naprej zagotavljali podporo Tubi tako, kot smo to počeli v zadnjih nekaj letih.

Informiranost je zelo pomemben in še kako potreben gradnik skupinskega delovanja, ne glede na to, o kateri dejavnosti govorimo. Delo v tovarni pa je ravno to – usklajeno delovanje skupine ljudi, ki imajo skupne interese in skupni cilj. Koliko bomo pri svojem delu uspešni, je v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšne informacije bomo pri svojem delu imeli in kako jih bomo razumeli. Tudi zaradi teh dejstev smo se odločili, da bomo pričeli s izdajo novega internega časopisa, ki upam bo postal zaželena novost in iskano branje predvsem nas, zaposlenih v Lajovic Tubi in tudi naših družinskih članov, naših prijateljev in znancev. Veseli me, da sem s prihodom v Lajovic Tubo spoznal nove ljudi, ki si prizadevajo pri svojem vsakdanjem delu dati svoj prispevek k skupnemu cilju, biti uspešen ponudnik aluminijastih in laminatnih tub. Veseli me tudi, da je prisotna volja in pripravljenost za dodatni napor, kljub temu da se kriza še vedno ni poslovila in je veliko bolj trdovratna, kot je pričakoval kdorkoli. Toda usodo si krojimo sami z našimi vsakodnevnimi prizadevanji in odločitvami, ki jih sprejemamo. Trga je še vedno dovolj, proizvod je iskan in bo potreben tudi v prihodnje, tako da je potrebno samo pravilno pristopiti, z vso zavzetostjo in presežkom energije in uspeh ne bo izostal. Zavedam se, da bo potrebno trdo delati na vseh področjih, prepričan pa sem tudi, da se tega zavedate tudi sami in da vam, tako kot meni, predstavlja delo v Lajovic Tubi zadosten izziv, da bomo na koncu skupaj uspešni.

Marko Ostanek

Tiskarna Rotosi d.o.o., Naklada: 150 izvodov

TUBICA, brezplačen časopis podjetja: Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., Verovškova 66, 1000 Ljubljana E-mail:

Nagovor direktorja

info@tuba.si, Web: www.lajovictuba.com

Nov časopis naj predstavlja nov zagon, novo vez, ki nas bo povezala, nam zagotovila boljšo informiranost, nam in tudi naključnim bralcem dala možnost, da predstavimo svoja razmišljanja, ideje, prigode, skrite želje, hobije in podobno. Na ta način se bomo lažje razumeli, se spoznali in še uspešneje sodelovali, kar je izrednega pomena, saj poznate tisto: SKUPAJ ZMOREMO VEČ. Janez Perčič, direktor

Novice iz Sydneya Kot se mogoče spominjate, je bil del plastičnih linij odkupljen s strani Imapacta v Sydneyu. V veselje nam je sporočiti, da bo ekstrudor Breyer kmalu pričel obratovati in bo v naslednjih tednih znova izdeloval

plašče plastičnih tub. Naslednja stopnja bo namestitev in zagon Aisa stroja za izdelovanje ram. To nam bo omogočilo kompletno izdelovanje 5 plastnih EOVH tub. Pričakujemo, da bomo zaključili dela v naslednjih štirih do petih mesecih in s tem močno povečali ponudbo izdelkov. Pred koncem leta bomo zagnali tudi Polytypeov tiskalnik tub in tako zaključili namestitev vse opreme, ki smo jo prejeli iz Tube. Prav tako se ukvarjamo s sistemom varjenja tanjšega laminata, ki ga bomo delili s Tubo in s tem omogočili proizvodnjo tanjših, cenejših tub. Tako bo Tuba konkurenčnejša na evropskem

trgu in bo imela podobno ponudbo izdelkov kot drugi proizvajalci tub na tržišču. Nadaljevali bomo razvoj in opravljali teste s ključnimi dobavitelji. Nimamo še točnega datuma, kdaj bomo končali z raziskavami. Sproti vas bomo obveščali. Želimo vam vse najboljše. Prepričani smo, da je Tuba lahko z vašo pomočjo in podporo ponovno uspešna na trgu. Nekaj podatkov o Avstraliji Celina Avstralija ima 35.877 km obale, njeni otoki pa 23.859 km obale. Skupne obale je torej 59.736 km. Slovenija ima le 43 km obale. Mark Sajowitz


04

05

V SREDIŠČU

V SREDIŠČU

Rezultati in poslovanje Najprej prijazen pozdrav tudi z moje strani. Veseli me, da smo se v podjetju odločili za izdajo »Tubice«, za kar gre še posebna zasluga našemu marketingu in novemu vodstvu. Prepričan sem, da bo »Tubica« dosegla svoj namen in to je čim boljša obveščenost zaposlenih o vsem kar se dogaja v podjetju. Na ta način bo vez, ki nas druži še močnejša in vse kar bomo morali storiti za dosego ciljev bo tako samo lažje. Ko smo že pri ciljih, je prav da se spomnimo na minulo leto 2012 in pogledamo kaj smo v tem letu dosegli. Leto 2012 je bilo težko in lahko rečem, da smo lahko kar veseli, da je za nami. Preteklo leto je bilo leto polno problemov in neprijetnih izkušenj in leto v katerem nismo izpolnili pričakovanj ne lastnikov, ne nas samih. Ta pa so bila na začetku leta kar visoka, zdaj, ko gledam nazaj, lahko rečem, da kar nekoliko nerealna. Na prodajnem področju smo planirali za cca 10,6 mio EUR prihodkov iz prodaje ter

cca 630 TEUR izgube iz poslovanja. Ko smo po nekaj mesecih ugotovili, da rezultatov v nobenem primeru ne bomo dosegli in da bomo zaradi nakopičenih težav ter nerentabilnosti programov morali prodati tako linijo za izdelavo aluminijevih doz kot celotno tehnologijo za izdelavo plastičnih tub, smo pristopili k rebalansu plana. Prodajna pričakovanja so bila zaradi ukinitve programov tako nižja za približno 3,5 mio EUR, pričakovanja glede izgube iz poslovanja pa so po novem narasla na cca -2,5 mio EUR. Žal se nam tudi ta, že tako nizka, pričakovanja niso uresničila. Na koncu leta smo dosegli še za 1,0 mio nižje prihodke iz poslovanja (6,2 mio EUR), izguba iz poslovanja pa je narasla za dodatnih 0,5 mio EUR. Še posebej slab je bil zadnji kvartal leta in znotraj tega mesec december, ko smo prodali le za 250 TEUR naših proizvodov. To nam še sedaj povzroča ogromno težav na področju denarnega toka in le lastniku se moramo zahvaliti

za nemoteno poslovanje podjetja. Kakor koli, pravijo da se stvari za nazaj popraviti ne da in tudi mi se moramo nazaj ozreti samo toliko, da se spomnimo na napake, ki smo jim bili priča, in katerih se moramo v prihodnosti izogniti. Šola je bila pač predraga, še posebej za lastnika, ki nas kljub nedoseganju rezultatov, kot rečeno, še naprej v popolnosti podpira, za kar smo mu lahko vsi samo hvaležni. Da pa ne bo v mojem prispevku vse tako črno, naj za konec povem, da so prvi rezultati letošnjega leta predvsem na prodajnem področju v okviru načrtovanih. Tako trenutna projekcija kaže, da bomo dosegli načrtovani znesek prihodkov iz prodaje v prvem kvartalu. To nas navdaja z optimizmom in nam daje dodatnih moči za napore, ki jih bomo morali vsi skupaj vložiti v to, da se bodo razmere pri nas kar se da hitro uredile in nas pripeljale na stara pota uspešnega in v poslovnem svetu želenega partnerja. Iztok Zrimšek

Prodajati ni enostavno Tabela 1: Seznam največjih kupcev

01 Impact containers Pty.Ltd.Australia 02 Framesi S.P.A., Italija 03 JGL d.d., Slovenija 04 Ilirija d.d., Slovenija 05 Hemofarm d.o.o., Srbija 06 Lohnpack GmbH, Nemčija 07 SARL ECV, Francija 08 Zhermack S.P.A., Italija 09 Krka, d.d., Slovenija 10 CO.IND-DIV. Cosmetica, Italija

Kaj je naše poslanstvo? Vsekakor je najpomembnejše ustvarjanje zadovoljnih kupcev. Trženje je mnogo več kot le prodaja, saj odraža celotno delovanje podjetja z doseženim poslovnim rezultatom. Prodaja kot bistveni del trženja mora s svojimi aktivnostmi (raziskava trga, tržno kumuniciranje, pospeševanje prodaje, oglaševanje, distribucija, oblikovanje cen itn.) zagotavljati uspešno prodajo. Tukaj pa se vse zalomi, če prodaja nima podpore vseh ostalih funkcij v podjetju. Naše podjetje je v nezavidljivem položaju, vendar to še ne pomeni, da moramo kar obupati. Dobro je, če se vsi zavedamo, kaj pomeni izgubiti zvestega kupca, saj pridobitev novega stane podjetje petkrat več kot zadržati starega kupca. Pri pridobivanju novih kupcev moramo računati tudi na to, da je to dolgotrajni postopek, ki zahteva ogromno truda, saj do prvega naročila preteče v povprečju minimalno od 6 do 8 mesecev. V tem času tudi pripravljamo vzorce, ki jih potencialni kupci testirajo, zato ni vseeno, kakšne so naše tube, ko si jih prvič ogleda in preveri kupčeva kontrola. V letošnjem letu smo šele dobro začeli in trend prodaje gre na bolje. Ne bom vas mučila s številkami, to prepuščam financam, želim pa, da vsi poznate naših »TOP 10« kupcev lanskega leta. Naši cilji so: kvalitetni izdelki po konkurenčni ceni, dobavljeni na dogovorjeni rok in naša hitra odzivnost na vseh nivojih v podjetju. To vodi k pozitivnemu poslovanju oz. dobičku, ki si ga vsi želimo. Za dosego tega moramo narediti vse, kar je v naši moči. Mihela Španja

Z optimizmom in pozitivnim pristopom novim nalogam naproti

Cilj vsake proizvodnje je izdelati čim več kvalitetnih izdelkov v čim krajšem času. Tudi v Lajovic Tubi smo si za cilj v letošnjem letu zadali naloge, ki se nanašajo na predhodno napisane besede. Povečanju števila izdelanih in prodanih izdelkov smo dodali tudi zmanjšanje izmeta in zastojev ter zmanjšanje števila prejetih reklamacij. In zakaj so proizvedena količina, izmet, zastoji in reklamacije tako pomembne? Naša primarna naloga je izdelava tub. Več ko jih naredimo, več jih lahko prodamo. Prodane tube nam prinašajo dohodek, del dohodka pa se nameni tudi za naše plače. Zadnje mesece smo izdelali manj tub, kot smo si želeli, kar je imelo za posledico manj prihodkov in težave, ki so se posledično pojavile. Večino teh težav v proizvodnji niti nismo občutili, saj so jih podporne službe praviloma zgledno reševale, plače pa smo dobivali redno. Izmeta je vedno preveč. Ali veste, da v Lajovic Tubi zavržemo približno vsako četrto tubo? Večino teh tub zavržemo na koncu linije, ko smo vanjo že vložili dodatne materiale, energijo in pa predvsem naše delo. Vse preveč je tub, ki jih moramo po prihodu z linije še enkrat pregledati,

del teh tub pa se pridruži izmetu iz linije. Ali se zavedamo, da je cena odpadnega aluminija približno dva in polkrat manjša od cene rondel, ki nam jih je dobavil isti dobavitelj, ki od nas odkupuje izmet? Ali veste, da v povprečju linije obratujejo približno 50 % časa? Nekoliko poenostavljeno povedano, ves preostali čas porabimo za menjave, popravila na linijah in ponovne zagone linij ob okvarah strojev ter reševanje problemov z orodji. V vseh teh primerih imamo veliko možnosti, da s svojim znanjem, inovativnostjo, izkušnjami in pridnostjo pripomoremo k temu, da so menjave hitreje opravljene, okvare hitreje odpravljene, problemi z orodji hitreje rešeni. Besedo »hitreje« sem namenoma napisal kar trikrat, saj se prav v njej, po mojem mnenju, skriva še veliko rezerve. Na koncu bi omenil še reklamacije. To je tisto, česar se vsi najbolj bojimo. Ja, kar okoli sto jih je bilo v lanskem letu. Razlogi zanje so različni. Vsem reklamiranim tubam pa je isto, da smo jih izdelali mi, na naših linijah. Reklamirane tube so šle skozi naše roke, videle so jih naše oči. Napake na njih je opazil naš kupec, i nam je naročilo posredoval, ker-

nam zaupa. Znano je dejstvo, da je kupec kralj. V našem primeru je znano tudi dejstvo, da nismo edini proizvajalec tub in da je konkurenca na trgu huda. Trg je krut. Če kupec z dobaviteljem ni zadovoljen, hitro najde drugega. Novega kupca pa je težko najti. Pravimo, da je proizvodnja proces, ki se nahaja »nekje na koncu«. Tukaj se pokažejo vse napake, ki so se nabirale »od začetka«. To je od pridobitve naročila, njegove potrditve, umestitve v plan, nabave materiala, grafične in tehnološke priprave za proizvodnjo, priprave orodij, priprave in nastavitev na liniji itn. Zaposleni smo poleg strojev najpomembnejši del proizvodnje, ki imamo nanjo tudi največji vpliv, zato se moramo potruditi, da bomo v prihajajočih mesecih izdelali vsaj planirano število kvalitetnih tub. Tube bodo morale biti izdelane v dogovorjenem času. Izdelavo bo moralo spremljati čim manj izmeta. Seveda pa bomo morali tudi občutno zmanjšati število zastojev, saj imajo zastoji velik vpliv na prva dva cilja. Vsi bomo morali delovati s ciljem doseči boljši rezultat. Dela je vedno dovolj, le videti ga je treba. Vse navedeno pa nam lahko uspe le s pozitivnim pristopom in veliko pozitivne energije, ki jo zaposleni v Lajovic Tubi imamo. Zvone Kopač


06

07

V SREDIŠČU

V SREDIŠČU

V Tubi ne spimo, ampak razvijamo

Bližajoča se presoja ISO

Od 1. avgusta 2012 smo skupaj s še z devetimi članicami, ki prihajajo iz 5 evropskih držav, povezani v konzorcij dvoletnega projekta Wheylayer 2. Sestavljajo ga pomembne raziskovalne ustanove, inštituti in podjetja. Projekt je nadgradnja preteklega 3-letnega projekta s ciljem industrializacije proizvoda. Tuba je ena od ključnih nosilk nadaljnjega razvoja nove vrste biorazgradljive embalaže na osnovi naravnega materiala – sirotke, ki bo imela pomembno vlogo pri oblikovanju Tubinega proizvodnega in prodajnega asortimenta v bodoče. Konzorcij se je prvič sestal na uvodnem sestanku 19. 9. 2012 v Tubi. Tubo bo tehnično podprl inštitut IRIS iz Španije. Nove tube pa bo napolnil in testiral naš kupec Ilirija. Ostali partnerji v projektu so še Fraunhofer-Institut für Verfahrenstechnik und VERPACKUNG (Nemčija), Univerza v Pisi (Italija), Meierei-Genossens eG (Nemčija), Dunreidy Engineering (Irska), NUTRARESEARCH SL (Španija), MANUFACTURAS Serviplast SA (Španija).

Naše podjetje ima vzpostavljena dva sistema vodenja, in sicer sistem vodenja kakovosti po ISO9001:2008 in sistem ravnanja z okoljem po ISO14001:2005. Zunanja presoja sistemov vodenja je redno letno preverjanje skladnosti delovanja podjetja z zahtevami standardov, ki opredeljujejo posamezne sisteme vodenja. Lansko leto je bila za nas uspešno, izvedena re-certifikacijska presoja obeh sistemov vodenja. Zunanji presojevalci, certifikacijska hiša, je ugotovila manjša neskladja, ki pa niso vplivala na ohranitev certifikata. Naslednji dve leti bosta samo kontrolni presoji, potem pa znova re-certifikacijska presoja. Zunanja kontrolna presoja, ki jo bo tudi letos izvajalo podjetja Bureau Veritas bo potekala 16. in 17. aprila 2013. Presoja bo zajela vsa glavna področja v podjetju. Na presoji se bo preverjalo, ali izpolnjujemo zahteve standardov, zakonodaje, lastne zahteve in zahteve odjemalcev, zato je ves čas potrebno delati in ravnati skladno z obstoječimi predpisi, navodili in dogovori. Na presojo se ni potrebno posebej pripravljati, ker je naša dolžnost delati v skladu s pravili podjetja. Najvišje vodstvo podjetja se je zavezalo k izpolnjevanju zahtev in nenehnemu izboljševanju uspešnosti sistemov vodenja. To je zapisano tudi v politiki kakovosti in politiki ravnanja z okoljem.

Slika 1: Prvi sestanek konzorcija v Tubi

sintetičnimi polimeri, ki vključujejo EVOH in PVDC kopolimere, da se zagotovi ovira pri prehodu kisika. Nastale polimerne strukture hkratno učinkovito preprečujejo prodiranje kisika, vodne pare in vonja. Slika 2: Stroj za nanos sirotke

Tako kot je prednost teh kopolimerov, da podaljšajo trajnost zapakiranih živil, je na drugi strani slabost, da je razpad teh kopolimerov dolgotrajen proces, ki ima negativen vpliv na okolje. Zato smo v projektu Wheylayer preverili možnosti uporabe naravnega polimera. Kljub vsem prednostim, ki jih za okolje predstavlja uporaba naravnih polimerov, pa se pri njihovi uporabi srečujemo s številnimi omejitvami zaradi njihovih fizičnih omejitev pri oblikovanju. Slika 3: Sestanek konzorcija v Langenhornu

V živilski industriji oksidacija maščob, olj in drugih sestavin povzroča grenak priokus, spremembo barve in hitro pokvarljivost živil. Zaščita živilskega izdelka je pomemben predpogoj za pakiranje hrane in trajnost zapakiranega izdelka. Skupine sintetičnih filmov, kot so PP in PE, odlično preprečujejo prehod vodne pare, vendar morajo biti prevlečeni ali laminirani s

Zadnje akademske študije kažejo, da stranski produkt pri proizvodi sira (kot primer uporabe sirotke) deluje kot dobra naravna pregrada za preprečevanje prodora vodne pare in kisika. Poleg tega lahko uporaba premaza iz sirotke na sintetični foliji izboljša možnosti recikliranja in ponovne uporabe. V našem primeru bo sirotka zamenjala EVOH bariero, ki je sestavni del PBL tub. Prve vzorce tub bomo naredili spomladi. Ilirija pa bo naredila prva testiranja. S pomočjo g. Lajovica, našega inženiringa, in IRIS (Španija) se konstruira stroj za izdelavo laminata. Najrazličnejše folije, ki bodo vsebovale sirotkin premaz, pa se ne bodo uporabljale samo za izdelavo tub. Španski partner v projektu Serviplast jih bo uporabljal za izdelavo blistrov v farmaciji in najrazličnejše pakirne embalaže v prehrani.

POLITIKA KAKOVOSTI Smo ponudnik trženjskih in proizvodnih storitev na področju primarne embalaže iz aluminija in laminata za farmacevtsko, prehrambeno, kozmetično in kemijsko industrijo. Poslanstvo naše družbe je posredovanje proizvodov in storitev, ki uresničujejo pričakovanje in potrebe naših odjemalcev ter zadovoljujejo visoke kriterije družbene odgovornosti. Prizadevamo si za nenehno izboljševanje ravni kakovosti naših izdelkov in storitev, s katerimi skušamo čim bolj zadovoljiti odjemalce, s trajnostnim razvojem tehnologij in materialov pa ostati korak pred konkurenco. Usmeritev vseh zaposlenih v podjetju je osvajanje novih znanj, zato skozi proces nenehnih izboljšav stremimo k izboljšanju naših kompetenc in povečevanju zadovoljstva kupcev, zaposlenih in lastnikov.

Direktor:

Ljubljana, marec 2013

Janez Perčič

TRADICIJA - SINERGIJE - INOVACIJE Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., Verovškova ulica 066, 1000 Ljubljana, Slovenija

POLITIKA RAVNANJA Z OKOLJEM V družbi Lajovic Tuba embalaža, d.o.o. izdelujemo embalažo iz aluminija in laminata za prehrambeno, kemijsko, farmacevtsko industrijo in kozmetično industrijo. Pri proizvodnji izdelkov skrbimo, da je vpliv na okolje v skladu z zakonsko regulativo in sprejetimi poslovnimi odločitvami vodstva družbe. Skrb za okolje je vrednota in sestavina organizacijske kulture družbe Lajovic Tuba embalaža, d.o.o.. Politika ravnanja z okoljem je sestavni del poslovne politike družbe Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., z njo pa se opredeljujejo smeri delovanja, temeljni cilji, strategija, organizacijska struktura ter načela in pravila ciljnega obnašanja. Za doseganje postavljenih ciljev načrtujemo razvoj tehnologij in proizvodov na tak način, da je obremenjevanje okolja pri njihovi proizvodnji, uporabi in odlaganju po uporabi čim manjše. Aktivnosti, ki jih izvajamo na področju ravnanja z okoljem so: • nenehno izboljševanje in preprečevanje onesnaževanje okolja in s tem ustvarjanje konkurenčne prednosti,

Damjan Tomažin

izvajanje zakonskih in drugih zahtev, ki so povezane s prepoznanimi okoljskimi vidiki,

• usposabljanje osebja, ki izvaja naloge, ki lahko povzročijo pomembne vplive na okolje, dvigovanje okoljske zavesti pri vseh, ki delajo za ali v imenu družbe Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., • sprejemamo zavezo z jasnimi merili glede odgovornosti pri izvajanju postopkov, ki lahko ogrozijo vodo, zrak in zemljo, • dobavitelje in pogodbenike obveščamo o postopkih, ki se nanašajo nanje in zahtevamo njihovo izvajanje in skrb za okoljsko naravnanost,

Svet delavcev

• zagotavljamo ustrezne vire v poslovnih načrtih za izboljševanje pomembnih okoljskih vidikov, določenih v okvirnih in izvedbenih ciljev ter v programih ravnanja z okoljem, Vsem zainteresiranim omogočamo vpogled v politiko ravnanja z okoljem.

Direktor:

Ljubljana, marec 2013

Janez Perčič Lajovic Tuba embalaža, d.o.o., Verovškova ulica 066, 1000 Ljubljana, Slovenija

WHEYLAYER® material je registriran kot TM v Evropi in Avstraliji, prav tako je bila izpolnjena patentna prijava.

Če želite izvedeti več o projektu WHELAYER2, obiščite www.wheylayer.eu. Urška Sušnik Pivk

V Lajovic Tubi imamo po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe organiziran Svet delavcev. Vanj je izvoljenih sedem članov. Člani Sveta smo Peter Turk, Jeka Tomasović, Mihela Španja kot podpredsednica, Polona Režonja kot zapisnikar, Anton Kozamernik, Damjan Glogovšek in Primož Belič kot predsednik Sveta delavcev. Poleg sindikata podjetja smo organ z malo pristojnostmi, vendar vseeno sprotno obveščeni o pomembnih in ključnih odločitvah v podjetju. Od konca leta 2008 pa do danes, ko se nam mandat že izteka, smo imeli kar nekaj težkih trenutkov našega delovanja. Začetek mandata je bil takoj zaznamovan z začetkom krize ne samo v svetu, temveč tudi v našem podjetju. Po nekaj mesecih je bil odstavljen dotedanji direktor g. Gruden in vajeti je prevzel sam lastnik. Po imenovanju novega vodstva z g. Banom na čelu so bila pričakovanja zaposlenih velika, vendar se navkljub spremembam stvari niso premaknile na bolje. V Svetu delavcev smo bil prvič seznanjeni z reorganizacijo podjetja, v podjetju so se začele prve upokojitve in odhodi ključnih ljudi. Po mojem mnenju so se začele spremembe na neključnih mestih za obstoj podjetja in po dveh letih se je lastnik odločil ponovno zamenjati vodstvo. Bile so tudi mnoge dezinvesticije in odpuščanja iz nam nerazumljivih razlogov, kljub vsemu pa po nam znanih podatkih nihče ni zapustil podjetja brez po zakonu določene odpravnine. Tudi plače in regres so bili do danes izplačane po kolektivni pogodbi. Podjetje je povečalo vlaganje v vzdrževanje in trend se mora obrniti lastniku in zaposlenim v prid. Računamo, da bomo z odrekanjem dosegli željeno in za trud tudi nagrajeni. V kratkem bo potrebno izpeljati volitve in imenovati nove člane Sveta delavcev. V vlogi predsednika Sveta delavcev se kolegom zahvaljujem, svojim naslednikom in vodstvu podjetja pa želim veliko uspeha v novem mandatu. Primož Belič

Sindikat Skei V podjetju Lajovic Tuba embalaža imamo svoj podružnični sindikat, ki spada pod okrilje SKEI. Sedež SKEI-a je na Parmovi 51, kjer imamo tudi brezplačnega odvetnika. Pred dvema letoma smo imeli volitve in takrat smo bili izvoljeni novi člani izvršnega odbora: predsednica sindikata Anita Blatnik, namestnik in blagajnik Miran Stermecki in ostali člani IO Jeka Tomasović, Dušica Mijučić, Jasmin Pidić. Imamo še člana nadzornega odbora Roberta Slobodnika. Naš sindikat vsako leto priredi prednovoletno zabavo, na kateri je vedno super. Še posebno ne pozabimo na naše najmlajše ob prihodu dedka Mraza. Zdaj ko se bliža velika noč, pa bodo naši člani prejeli darilne bone. Anita Blatnik


08

09

TUBA SMO LJUDJE

TUBA SMO LJUDJE

Kader Zavedanja o pomenu zaposlenih v podjetjih so vedno večja. Skupaj ustvarjamo in predstavljamo podjetje sami sebi in vsem ljudem okoli nas. To je naše ogledalo in naj bo vodilo v delu in komunikaciji med nami in komunikaciji z vsemi drugimi, s katerimi stopamo v stik. Povezovanje in timsko delo sta dva od poglavitnih dejavnikov uspeha. Z znanjem in izkušnjami, ki jih imamo, zmoremo veliko. Pogoj pa je, da delamo enotno in si med seboj pomagamo. Z vsako situacijo, s katero se srečamo v poklicnem, javnem ali zasebnem življenju, pridobivamo nova spoznanja, se učimo in rastemo. Včasih je pot težka, drugič lažja, enkrat porabimo več energije, drugič manj. Moramo imeti optimističen pogled naprej ne glede na situacije, s katerimi se srečujemo. Današnji poudarek v dolgo pričakovani in na novo ustvarjeni Tubici bo namenjen temu, da se še bolj spoznamo, da vemo, kdo smo in kaj želimo. O viziji podjetja in ciljih za prihodnost podjetja berete lahko v predhodnih člankih. Na nas samih pa je, da cilje nas samih in cilje podjetja s svojim znanjem, strokovnostjo in energijo uresničimo in s tem dosežemo lastno zadovoljstvo, napredek in vizijo podjetja. Naj vas najprej seznanim z nekaj osnovnimi podatki o zaposlenih. Povprečna starost zaposlenih je skoraj 42 let, torej nam zrelosti ne manjka. Najstarejši delavec se ponaša z 58 leti, najmlajši pa z 22 leti starosti. Vseh zaposlenih je 118, od tega žensk 44, kar znaša 37,3 %, in moških 74, kar znaša 62,7 %.

Tabela 2: Struktura zaposlenih glede na spol

Nove zaposlitve Pridružila sta se nam: Janez Perčič, direktor in Gregor Gutnik, nastavljavec strojev. Obema želimo veliko uspehov in pozitivne energije. Upokojitve Z dnem 2.3.2013 se je upokojila Vinka Trnjanjanac, proizvodna delavka. Vse dobro ji želimo še naprej. V tej številki se vam bodo predstavili trije naši sodelavci z najdaljšim stažem v Tubi. Če upoštevamo najdaljši staž si sledijo Jeka Tomasović, Enes Ezič in Leopold Mlakar. Verjamem, da bo njihova predstavitev za vas zanimiva, saj vsak od teh treh delavcev Tubo soustvarja že več kot 35 let. Mateja Kržišnik

Tabela 1: Izobrazbena struktura

Jelka Tomasevič Kolektivu sem se pridružila leta 1976, ko sem bila stara 18 let. Poskusno dobo sem opravljala na

nekdanji L-1, kjer je bilo potrebno jemati vroče tubice iz peči in jih nalagati v železne zaboje, od koder so tubice šle na lakiranje. Po uspešno opravljenem poskusnem delu sem delo opravljala na L-5 in na L-4, kjer sem šest let delala kot embalirka. V tem času sem bila dvakrat na porodniški. Nato sem delala na lakirskem stroju. Vsega skupaj sem na linijah delala 12 let. Leta 1988 mi je bilo na podlagi mojih znanj in kompetenc ponujeno delo končnega kontrolorja. V medfazni kontroli pa delam od leta 2001. Postopoma sem napredovala iz linij na delovno mesto kontrolorke. Delovni pogoji so se spremenili na boljše. Včasih se je na linijah vse delalo ročno, potrebno je bilo prestavljati od 30 do 40 kg težke zaboje. Do porodniškega dopusta sem delo opravljala v starih prostorih podjetja na Kamniški v Ljubljani. Z novimi tehnologijami je delo v proizvodnji lažje, boljši pa je tudi zrak. Delo v oddelku kontrole pa se, kar zadeva izpolnjevanja zahtev standardov, ni spremenilo. Izdelki morajo vedno biti kvalitetni. Spremenila se je zahteva kupcev po višji kvaliteti, saj so le-ti bili v preteklosti manj zahtevni. Včasih je bilo manj prebiranja in vzdušje je bilo bolj pozitivno. Veseli pa me, da se delo kontrolork upošteva in da dobro sodelujemo z vsemi, ki skrbimo za izdelavo tubic, predvsem pa s skrbniki linij. Vedno se trudim, da delo naredim kvalitetno in upoštevam standarde, ki so nujno potrebni za kvaliteto izdelkov. Vedno sem pripravljena poprijeti za kakršnokoli delo v podjetju, nič mi ni težko. Z delom, pozitivno energijo in prijaznostjo bi rada dala zgled tudi mojim sodelavcem. Sem mentorica kontrolorkam pakiranja v času njihovega poskusnega dela. Sodelujem tudi v izvršnem odboru sindikata in sem članica Sveta delavcev.

Enes Ezić V podjetje Tuba, ki je takrat bilo na Kamniški 20 v Ljubljani, sem prišel leta 1974 z bratom iskat zaposlitev. V tistem času je podjetje dobro poslovalo in je širilo svojo proizvodnjo. Potrebe po izučenem kadru so bile velike. Z bratom sva bila sprejeta v službo mehanskega vzdrževanja, kjer sem ostal do današnjih dni. V takratnem vzdrževanju je bilo dvanajst vzdrževalcev. Eden od mlajših je bil Mlakar Polde, učenec tretjega letnika. Spomnim se, da ko smo prišli na ogled delavnice, je Polde popravljal kolo, ki je služilo za prevozno sredstvo za servis na obrat kozmetike na Alešičevi v Šiški. V podjetju sem bil dobro sprejet in sem se pridno učil od starejših mojstrov tubanskih veščin. V tem času je prišla nova sodobna L-6, ki smo jo morali postaviti in spraviti v pogon. Ker je bilo zelo malo prostora za linijo, smo morali stroje premikati s pripravami, ki smo jih sami naredili na roke s pomočjo valjev. Po 15-mesečnem služenju vojaškega roka sem se vrnil v vzdrževanje v nove večje in sodobnejše prostore na Verovškovi 66. Zaradi širitve podjetja in uveljavljanje na trgu po vsem svetu so prihajale nove linije: L-7 in L-8. S tem smo povečali zmogljivost proizvodnje. Ker smo bili kot ena družina, smo organizirali akcije v nočni izmeni po linijah. Zaslužen

denar smo porabili za izlete po Evropi in bivši državi Jugoslaviji. Ko sem pridobil dovolj izkušenj, sem tudi sam učil nove delavce. Podjetje je bilo uspešno in veliko. Zaradi novih naročil je proizvodnja pričela delati na tri izmene, v vzdrževanju pa smo posledično delali ob sobotah, nedeljah in praznikih. Proizvodnja se je širila in posodabljala, delavci so bili zadovoljni, saj so bili nagrajeni za dobre rezultate. Zaradi posodobljanja proizvodnje je bilo manj ročnega dela, s tem pa se je povečala zmogljivost strojev. Podjetje je šlo skozi več reorganizacij, menjavali so se direktorji. Povem vam, malo za hec, da sem zamenjal že sedem direktorjev. Pred dvanajstimi leti sem prevzel odgovornost v delavnici. Nekaj let smo na vzdrževanju delali samo trije delavci. V tistem času je prišla L-2. Sedaj posodabljamo stare stroje z novimi tehnologijami s pomočjo mlajših kadrov. Brat se je junija upokojil, jaz pa bom še pridno delal. Če bo zdravje, še nekaj manj kot tri leta, potem se upokojim.

Leopold Mlakar Od leta 1972 do 1975 sem obiskoval poklicno kovinarsko šolo. Med šolanjem je bilo obvezno opravljati delovno prakso, katero sem našel v Tubi. Leta 1977, po vrnitvi iz služenja vojaškega roka, sem se

redno zaposlil v službi mehanskega vzdrževanja, na delovno mesto vzdrževalec strojev. Kasneje pa v proizvodnji kot nastavljavec strojev. To delo opravljam še danes. Sprememba delovnega mesta se mi ni zdela težka, saj sem specifiko strojev - linij spoznal že kot vzdrževalec. Ob zaposlitvi v Tubi je podjetje imelo prostore na Kamniški. Spomnim se, da je bilo prostora malo, delo je bilo zahtevno, zaposlenih je bilo okrog 300 ljudi. V nove proizvodne prostore na Verovškovi smo preselili linije L-6, L-5, L-4 , L-3 in tedanjo L-2. Zaradi povečanega števila naročil, je podjetje kupilo še L-7 in L-8. Bili so časi, ko smo izdelovali tubice, v seriji po nekaj sto tisoč kosov. Največje, nekaj milijonske, pa so bile serije tubic za kupca v Iranu na L-7. V preteklosti so se remonti izvajali na način, da se je celotno linijo zaustavilo za mesec ali dva in so se popravila izvedla na celotni linij. V prostore na Verovškovi, v sedajo upravno stavbo, se je selila tudi proizvodnja iz Aleševčeve, kjer je bil oddelek kozmetike. Tam smo izdelovali zobno kremo, maskare za oči, ličila za nohte,…. V pritličju upravne stavbe smo izdelovali kompletne zobne kreme. V prostorih je bila mešalnica za izdelovanje zobne kreme in polnilnica v kateri smo polnili v pri nas izdelane tube. Spomnim se, da smo imeli zaposlena tudi dva šoferja za razvoz naših izdelkov strankam. Ugotavljam, da je bilo delo na liniji za izdelavo doz, L-4 , ki je bila odprodana lansko leto, delo najbolj zahtevno tako za nastavljavce stroje kot za skrbnike linij. Nekaj let nazaj, se je pospešeno pričelo posodabljati vse linije, kar je bilo nujno potrebno za nadaljnjo proizvodnjo tub. Ugotavljam, da je medsebojna pomoč v proizvodnji še vedno prisotna. Kdor me pozna ve, da sem vedno pripravljen pomagati. Še naprej pa se je potrebno truditi, da izdelamo kvalitetne tube, saj so kupci postali zelo zahtevni.


10

11

KO NISMO V SLUŽBI

Delovna akcija V soboto, 16. 3. 2013, smo se štirje od dvanajstih povabljenih oseb iz upravne stavbe odzvali povabilu na delovno akcijo »Polepšajmo sejno sobo«. Zjutraj smo poprijeli za valčke, čopiče, zaščitno folijo in pričeli. Razen Mateje smo bili vsi novinci pri beljenju. Zaskrbljeno smo zrli v sive stene in se spogledovali, če nam bo uspelo. Že po prvih zamahih s čopiči smo ugotovili, da slabše, kot je, ne more biti. Po nekaj urah beljenja je bilo delo končano. Potrebno je bilo samo še pospraviti. Po končanem delu je bila sejna soba »kot iz škatlice«.

Urška Sušnik Pivk

Velika noč. je v krščanskem svetu najpomembnejši in naj¬starejši verski praznik, ki je na Slovenskem že od nekdaj tudi ljudski praznik ali kot je rekel Damjan J. Ovsec, priznan slovenski etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar: »Politični sistemi in režimi se spreminjajo, na istem teritoriju umirajo in se rojevajo nove države, oblast religijo in verske praznike enkrat podpira, drugič prepoveduje, ljudje pa – verni, neverni in nejeverni – mirno jedo pirhe, šunko in potico.« Kot je znano, ima velika noč globoke predkrščanske korenine, sega v obdobje spomladanskega enakonočja, začetka pomladi, ko so stara ljudstva praznovala začetek novega leta, novega cikla in življenja. Pirhi nekoč in danes Od pradavnine je jajce vir in simbol življenja. V naših krajih so

KO NISMO V SLUŽBI

velikonočni pirhi ljudska umetnina, ki ima svojo govorico. Velikonočni pirh je bil darilo dekleta fantu. Dekle, ki ni smelo fantu z besedami povedati, da ga ima rado, je svojo ljubezen »napisalo« na pisanico: Pisanica rdeča – ljubezen goreča. Ti pisanico dam – te rada imam.

V več slovenskih krajih so nekdaj velikonočne jajčne lupine, raztresene okrog hiše, varovale domačijo pred kačami, mravljami in mrčesom. Pirh je tradicionalen velikonočni okrasek, ki ne sme manjkati na nobeni mizi. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo. Barvanje s kuhanjem jajc v čebulnih olupkih je priljubljena tehnika še danes. V Sloveniji se lahko pohvalimo z bogato dediščino barvanja jajc v najrazličnejših tehnikah. Znane so predvsem prekmurske remenke, praskanke in belokranjske pisanice ali pisanke, ki sodijo med najlepša velikonočna jajca v Evropi. V novejšem času se je tradicionalni zbirki pridružil še vrhniški pirh. Sodobne pirhe barvamo na najrazličnejše načine, vse je dovoljeno, pomembni sta le naša domišljija in iznajdljivost. Belokranjske pisanice Najbolj značilna tehnika krašenja belokranjske pisanice je bila batik tehnika, ki se uporablja tudi pri barvanju tkanine. Površine, ki jih ne želimo obarvati, prekrijemo tako, da se barva na teh mestih ne prime. Motivi so zelo različni, pogosto so to cikcakaste črte, spirale, trikotniki. Prekmurske remenice Remenice najdemo v Prekmurju, kjer beseda remen pomeni rdeč. Tudi te remenice so narejene v batik tehniki, torej z voskom. Za pisanje z voskom uporabljajo enak pripomoček kot v Beli krajini, le da ga v Prekmurju imenujejo trajtar ali klükec. Tudi tu so v uporabi tri barve – črna, rdeča in bela. Motivi so predvsem abstraktni okraski z geometričnimi liki in cvetlični motivi. Vrhniški pirhi Vrhniški pirhi so novejšega datuma.

Leta 1995 je ime patentiral Franc Grom. Pirhi so izdelani s prebadanjem jajčne lupine. Posamezen pirh ima do 17000 luknjic. Vrhniški pirh je postal znan tudi v tujini in ga uvrščajo na pomembne svetovne razstave pirhov. Pirhi iz oblancev Družina Mrvar iz Dobrunj pri Ljubljani že več kot 20 let nadaljuje dolgoletno tradicijo izdelovanja “ljubljanskih” butaric iz oblancev. Njihovi znani izdelki so cvetnonedeljske butarice, sčasoma pa so razvili mnoge dekorativne izdelke, kot so pirhi iz oblancev, posodice iz oblancev, dekorativni obeski za božična in novoletna drevesca, darilne embalaže itn.

Takšne pirhe izdelujemo pri nas doma. Najljubši so nam izpihani in poslikani z vodo odbojnimi flomastri. Kar nekaj vztrajnosti in spretnih prstov pa je potrebnih za kvačkane pirhe.

Prvomajsko potepanje Bližajo se prvomajski prazniki in mnogi od vas še ne veste, kam bi odšli. Mogoče vas bo moj potopis navdušil in se boste odpravili po podobni poti, če že ne isti. Dve leti nazaj smo se doma odločili, da v času prvomajskih počitnic obiščemo Provanso. Odločitev je bila prava. Provansa je enkratna. Provanso čutiš z vsemi čutili in zaznavaš vse njene okuse. Vzdušje v Provansi je nekaj, česar ne moreš opisati z besedami. Provansa te začara. Posebna je njena naravna raznolikost, posebni so ljudje, ki tam živijo in te očarajo s svojo prvobitnostjo. Potovanje z avtom je za nas Slovence najboljša izbira, ki ti omogoča svobodno gibanje in ustavljanje po željah vsakega posameznika. Na pot smo se odpravili zelo zgodaj zjutraj. Prečkali smo celo severno Italijo in se ustavili v kneževini Monako. Uau, Monako je res prečudovit. Če ne bi videla na lastne oči, govoricam ne bi verjela. V tunelih je asfalt prevlečen z bleščicami. Monako je druga najmanjša država na svetu, manjša od nje je le še Vatikan. Država velja za davčno oazo in bogataši jo obožujejo. V pristanišču Monte Carla se svetijo več milijonov evrov vredne jahte, v zasebnih klubih, kjer se zbirajo bogataši pa šampanjec teče v potokih. Stran od bleščečega glamurja se skrivajo čudoviti kotički, slikovite sprehajalne poti in morski zalivi. Ker naš cilj ni bil Monako, smo si ogledali samo Oceanografski muzej, ki se nahaja v čudoviti zgradbi, ki se dviga nad pečino. Po le nekaj preživetih urah smo se odpeljali naprej proti Nici.

Ko pomislim na Nico, mi misli uidejo na promenado pod palmami ob Sredozemski obali in na knjižnega ali filmskega junaka pisateljice Agathe Christie – na Poirota. Nica je bila Poirotov najljubši letoviščni kraj. Tako kot v Monaku se tukaj bohotijo prekrasni hoteli, čudovita peščena plaža. Proti večeru smo se sprehodili po mestu in začutili vrvež v njem. Naslednji dan smo pot nadaljevali do kanjona Verdon. Kanjon Verdon je za Francijo podobno, kot je Grand Canyon za Ameriko. Spotoma smo se ustavili še v vasici Grasse, ki slovi po izdelavi parfumov. V mestu so tri parfumske hiše. Mi smo si ogledali hišo parfumov Fragonard. Brez nakupa seveda ni šlo. Ko smo zapuščali kanjon, se nam je pričela odpirati prava Provansa. Neskončno dolga polja sivke, dolgi drevoredi in vinska trta. Pogled je bil natančno takšen, kot ga prikazuje meni zelo všečen film Čudovito leto (A Good Year). Glavno vlogo je odigral Russell Crowe. Prav ta film je bil sneman v Provansi, bolj natančno v okolici mesta Aix-EnProvanse, v dolini Luberon. Pred nami je bil že tretji dan. Jutranjo kavo smo si privoščili pod vznožjem malega mesteca Roussilon. Mesto slovi po hišah iz oker barve. Vsaj 17 odtenkov jih je. Pot smo nadaljevali do muzeja sivke. V muzeju so nam predstavili film o gojenju in predelavi sivke in nas popeljali po muzeju. Ob izhodu iz muzeja nas je pričakala očarljiva trgovina z vonjem po sivki. Človek se ne more upreti vsaj malenkostnemu nakupu. Slika 2: Muzej sivke

Slika 1: Monako, Oceanografski muzej

Urška Sušnik Pivk

Nadaljevali smo do papeškega mesta Avignon. O papeškem Avi-

gnonu le toliko, da je tu bivalo sedem francoskih papežev med 1309 in 1377. Papeško palačo in ostali del mesta si je vredno ogledati. V Provansi kar ni in ni konec znamenitosti. Odpeljala smo se naprej proti znanemu rimskemu akvaduktu Pont du Gard. Graditi so ga pričeli okrog leta 19 pr. n. št. Prinašal je vodo od izvira pri mestu Uzes do mesta Nimes. Za vse nas, ljubitelje zgodovine, je sprehod preko akvadukta resnično nekaj veličastnega. Slika 3: Pont du Gard

Bil je kar natrpan dan, ki pa ga še ni konec. Če si v teh krajih in še z otroki, se nikakor ne sme izpustiti Haribo muzej. Prava paša in poslastica za otroke in tudi odrasle. Dan smo zaključili v Arlesu. Jutranja kavica in rogljiček v kavarni v starem mestnem jedru… Le kaj si lahko želimo še lepšega. Sledil je ogled starega dela mesta z rimsko areno, romansko katedralo in Espace van Gogh. Arles je že v srednjem veku slovel po bogato založeni tržnici. Ta je ob sobotah še vedno zelo slikovita in privlačna. Mesto smo peš zapustili po obrežju delte reke Rone. Poleg mnogih naravnih lepot, zgodovine, sivke, vina pa ne smemo pozabiti, da sta v Provansi ustvarjala dva velika impresionista: Van Gogh in Cezanne. Za vedno sta ovekoočila dele Provanse, ki jih ni moč pozabiti. V parih dneh smo si ogledali košček Provanse, še mnogo smo pustili neodkritega. Mogoče za kdaj prihodnjič. Polni prelepih vtisov smo se ustavili še v Cannesu, ki slovi po filmskem festivalu. Sledili so še dolgi kilometri nazaj domov. Sklenili smo, da se v Provanso zagotovo še vrnemo. Urška Sušnik Pivk


12

Skriti predmet V tokratni številki vam predstavljamo skriti predmet. Pravilni odgovor s svojim imenom pošljite do 12.04.2013 na elektronski naslov urska.susnik-pivk@tuba.si ali ga oddajte v za to pripravljeno škatlo pri vratarju. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel Mercatorjev bon v vrednosti 20 EUR. Skriti predmet je ....................................................... Ime in priimek ...........................................................

Tubica 1/2013  

Glasilo podjetja Lajovic Tuba 1/2013

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you