Issuu on Google+

LETNIK: V ŠT. 4 SEPTEMBER 2013

NA MISIJI

mladi TRENdi oblikovalEc lETa

V MESTU MODE

JEsEN v PaRizu

BUTIČNO V SLOVENIJI

F I N A N C E

T R E N D I

M O D A

I N

Ž I V L J E N J S K I

S L O G

uNikaTNo s koNcEPTom

sTYliNG

POzOR: VROČA JESEN!


3

ZDAJ GRE ZARES: JESEN BO VROČA!

Aleš Bravničar

pismo urednika

Aleš ČAkš, odgovorni Urednik ales.caks@finance.si

T

RENDI bodo čez dva meseca udarili dvojno – z no­ vembrsko izdajo revije TRENDI (Zimsko razkošje) in modnim dogodkom, kjer bomo sklenili projekt mladi TRENDI oblikovalec leta ter razglasili naj­ obetavnejša imena na slovenskem modnem prizorišču. V vroči jesenski izdaji predstavljamo še zadnje tri kandidate (izmed desetih) za naziv mladi TRENDI oblikovalec leta: Petjo Zorec, Sofijo Urumović in Tineta Kozjaka. Nekateri od kandidatov iščejo priložnosti za uspeh tudi v tujini, kjer je trg precej večji od našega, predvsem pa zavedanje o modi kot industriji močnejše. TRENDI smo drzni. Jesen za nas ni začetek zavijanja v pletenine, nadevanja plaščev, temveč nas zanima tudi, kako jesen narediti tako vročo, da bo na naših telesih čim manj oblačil. Pokazali smo, kaj imamo spodaj, ne zgoraj! Vročico sobotnih noči spreminjamo v vročico jesenskih noči. (Poslovni) moški bo, če bo pogled usmeril na naslovnico revije TRENDI, opazil, kakšne so trendovske nogavice, ženska pa si bo lahko spočila oko na napeti moški ritki. Kar smo obljubili, to smo naredili: TRENDI so vse bolj modni. Čeprav se modne trgovine zapirajo kot po tekočem traku, ne izgubljamo upanja in optimizma. S pravo strategijo, primernim znižanjem cen, spremenjeno filozofijo modnega oblikovanja nekateri znajo preživeti, morda krizo celo izkoristiti sebi v prid. Jelena Pirkmajer, lastnica blagovne znamke Cliché, že več kot 20 let ustvarja modo za ženske. Morda je bila pred krizo pri oblikovanju še bolj drzna, celo futuristična, a tudi zdaj, ko večina obupuje, ne izgublja idej in ve, kakšno modo lahko proda. Pa ne mislim, da izdeluje konfekcijo, sploh ne, le zasukala je prodajno filozofijo. Predvsem pa

je še niti enkrat nisem slišal, da bi stokala, kako se nič ne da. Je dokaz, da se da! Čeprav je začasno nehala prodajati na tujih trgih, je s svojo prepoznavno trgovino Na bregu letos prišla v Wallpaperjev nakupovalni vodnik! Njeno razmišljanje bi morali prevzeti tudi mlajši oblikovalci, ki – še preden zares začnejo – izgubljajo vero v svoje poslanstvo. »Bežanje« v tujino za vsako ceno nima smisla, ker je na veliko večjih trgih, kot je Slovenija, na tisoče prodornih mladih oblikovalcev, ki tudi iščejo svoj prostor pod soncem. In ker TRENDI nikoli ne izgubimo upanja, še vedno verjamemo v sposobnosti naših modnih oblikovalcev in jih tudi z našim projektom spodbujamo, da so kreativni. Do začetka novembra bomo že vedeli, kdo je naredil najboljšo mini kolekcijo oblačil, pri kateri so bili povsem svobodni, saj jih nismo omejili ne s temo ne s sezono. Mladi TRENDI oblikovalec leta bo znan, to zdaj ni več skrivnost, v industrijski dvorani podjetja Riko 28. novembra.

Finance Trendi je revija Časnika Finance, d. o. o.

LETNIK: V ŠT. 04 SEPTEMBER 2013

Odgovorni urednik revije Finance Trendi: ALeŠ ČAKŠ

NA MISIJ I

mladi TRENdi oblikovalEc lETa

V MESTU MODE

UredniŠTVO: Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 552, faks: 01 30 91 545 e-pošta: ales.caks@finance.si

JEsEN v PaRizu

BUTIČNO V SLOVENIJ I

M O D A

I N

Ž I V L J E N J S K I

S L O G

uNikaTNo s koNcEPTom

sTYliNG

POzOR: VROČA JESEN!

On nOgAvice ApOlOn pOlzelA (9,15 evrA)

Aleš Bravničar

T R E N D I

Tehnična urednica in prelom: MAJA VOLK

F I N A N C E

Številka: 4, september 2013

www.ftrendi.si

Fotografi: ALeŠ BenO, irenA HerAK, BArBArA reYA

Oglasno trženje: TinA ČeSen telefon: 01 30 91 533 in 01 30 91 590 POLOnA KOŠTOMAJ, vodja projekta telefon: 01 30 91 532, polona.kostomaj@finance.si Vodja trženja naklade: MiHA eržen telefon: 01 30 91 456, e-pošta: miha.erzen@finance.si naročnine: SVeTLAnA MiTrić telefon: 01 30 91 577, e-pošta: narocnine@finance.si

Obdelava fotografij: SAndi BAUMKirHer, BOrUT SeVer

Tisk: Premiere natisnili smo: 16.000 izvodov iSSn 1855-7422.

Jezikovna urednica: TATJAnA HABinc

redakcijski sistem: Storyeditor

revija Finance Trendi upošteva Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http:// www.finance.si/kodeks). Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji).

izdal in založil: ČASniK FinAnce, d. O. O. Bleiwisova c. 30, 1000 Ljubljana direktor in glavni urednik: PeTer FrAnKL Transakcijski račun pri Unicredit bank: 29000-0059800842


4 kompas

mladi

T R E N D I ,

Š T.

4 ,

S E P T E M B E R

2 0 1 3

Aleš Bravničar

F I N A N C E

oblikovalec leta stYlinG pozor: Vroča jesen! 24–30

v modnem mestu

na misiji mladi trendi

jesen

o b l i ko Va l e c l e ta

V pa r i z u

32–37

44–48

butično v sloveniji u n i k at n o s ko n c e p t o m 38–42

mini je maksi 6–12 usnje: Večno »in« 14–17 m o d n i s l o Va r : p r aV i l a o b l a č e n j a 1 8 – 2 2 modni fetiši: ljubezni na prVi pogled 48 i n t e r Vj u : d i e s l o V m oto r z a aV s t r i j o i n s l o V e n i j o 5 0 – 5 2 a r h i t e k t u r a V m o d i : aVa n t g a r d i s t h u s s e i n c h a l aya n 5 4 – 5 6 o b l i ko Va l s k i f e t i š i : u d o b j e 5 7 m o d n i d o d at k i : t r e n d o V s k i o V i t k i z a e - i g r a č e 5 8 – 6 1 h e d o n i z e m : č a r o b n i k r a j i , k j e r Va s r a z Va j a j o V i n a r j i 6 2 – 6 6 s ta r c k & r i ko : b r e z č a s n i d i z a j n 7 8 V kongu: iz kinšase z ljubeznijo 80–85 umetnost 86


14 usnje

VEČNO

»IN«

Usnje ne gre nikoli iz mode. To jesen in zimo bodo v ospredjU Usnjena krila, oprijeTe hlače in rockovske jakne.

U

snje je že v jesenskih izložbah prodajaln po vsem svetu. Imajo ga zveneča modna imena in »nizkocenovniki«, pa tudi stilisti so že povedali svoje: da nam brez usnja živeti ni.

Uporniški duh

Kakorkoli že, usnjena oblačila so ohranila svojo tršo, urbano in uporniško naravo. Usnjene jakne so nosili punkerji in rockerji, še prej pa »uporniki brez razloga«. Z novimi tehnikami obdelave je usnje sicer postalo tanjše, elegantnejše in uporabnejše za vsak dan, usnjena jakna pa je zdaj nepogrešljiv kos garderobe (vsaj) modnih zanesenjakov, saj z njo lahko dopolnimo večino oblačilnih slogov. Med najbolj zaželenimi usnjenimi jaknami so tiste zvenečih imen, kot sta Balmain in Burberry Prorsum. Kdor kaj velja, ima tako jakno v svoji omari ali ogrnjeno čez ramena. Podobno bi lahko napisali za znamko Rick Owens, ki med ljubitelji mode in usnja šteje že za kultno.

Usnjena krila ravnega kroja bodo primerna za poslovne ženske, medtem ko se bodo ljubiteljice retromode prej odločale za midi dolžine (do sredine meč), s tako imenovanim peplumom oziroma grško tuniko. Za drzne in nekoliko mlajše gospodične, predvsem tiste z lepimi in dolgimi nogami, bodo na izbiro usnjena mini krila, ki jih lahko oblečejo k visokim gležnjarjem, supergam s polno peto ter k vojaškim in visokim, jasno, usnjenim škornjem.

Valentino


15 usnje

Diesel Black Gold, jesenzima 2013/14


Diesel Black Gold, jesen-zima 2013/14

16 usnje

Med poznavalci so vse bolj zaželena imena, ki so zadnje čase namenila več poudarka usnju, še Saint Laurent, Maison Martin Margiela, Helmut Lang, Alexander McQueen in Acne. Letos ne boste zgrešili, če si kupite nekoliko bolj škatlaste, preproste usnjene jakne v slogu devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki jih je moda končno znova obudila.

Za alternativce ali za dame

Obutev Marc by Marc Jacobs, usnje in čipka

Balmainov francoski šik za to jesen pomeni kombinacijo leska usnja z belino in kovinskimi detajli. Usnje je v (še) večjih količinah za letošnjo jesen in zimo vključila v svojo kolekcijo tudi Proenza Schouler. Usnjena oblačila – plašči, jakne, krila, topi, hlače – so »prevelikega« kroja ter v kombinaciji z belo, črno in sivo barvo, s strožjimi geometrijskimi linijami in tehniko origami. Tudi znamka Diesel Black Gold postaja čedalje bolj prepoznavna po fetišističnih kosih iz usnja, obogatenega z zakovicami in kovinskimi zadrgami. Za to jesen in zimo so ga predstavili še posebno veliko. Kroji hlač, jaken in oblek so oprijeti ter poudarijo linije telesa. Usnje že dolgo ni več debel in neroden material, ampak je čedalje tanjše. Prava modna uspešnica je postalo tudi perforirano oziroma luknjičasto usnje, v katero so lasersko izrezani geometrijski ali cvetlični vzorci. Ženske so ga vzljubile in ga nosijo celo na delovnem mestu, ne samo v prostem času. Usnje na jaknah in parkah odlično dopolnjuje večino jesenskih modnih zapovedi in že tradicionalno tople jesenske barve, kot so barva konjaka, kamelja, peščena, bordo, gozdno zelena, topla rumena in nevtralna siva barva.

Balmain

Tudi usnjene hlače niso več rezervirane samo za upornike in rockerice. Tako pri moških kot ženskah bodo to jesen zelo zaželene, saj »začinijo« vsako opravo – dodajo ji seksi in poreden pridih. Usnje je moderno tudi pri trendovskih supergah z visoko in polno peto. Letos bodo nekateri vzdihovali nad modeli znamk Nike, Chloé, Marc Jacobs, Giuseppe Zanotti in še vedno tudi Isabel Marant. Kar zadeva vrhnje kose oblačil, so za prihajajočo jesen najboljše pokazali Fendi, Reed Krakoff, Theory in Maiyet. In seveda ni nujno, da je usnje iz živalske kože: oblikovalka Stella McCartney slovi po tem, da nikoli ne uporablja pravega usnja, ampak zgolj umetno, saj je zaprisežena vegetarijanka.


17 usnje

Nelizabeta

Vandalimorale

Fendi

Usnje izpod domačih prstov

Ne le tuji, tudi slovenski oblikovalci slovijo po odličnem krojenju usnjenih oblačil in modnih dodatkov. Med njimi je znamka JSP, ki usnje prepleta z ženstvenimi in nežnimi materiali, kot sta svila in čipka. Še vedno je ena najboljših modnih oblikovalk usnja pri nas Nataša Globočnik z znamko Akultura. V svoje stvaritve usnje občasno vključi tudi Peter Movrin, po uporabi usnja pa slovi še znamka Nelizabeta, pod katero se podpisuje Neli Štrukelj. Med tistimi, ki resno in zelo veliko delajo z usnjem, sta Nataša Kovač z znamko Vandalimorale in Mateja Gornik z znamko MatejaG. »Smernice so se spremenile, a usnje ostaja klasika. Pri torbicah so se spremenile barve, ki so zadnji dve leti bolj vpadljive, močnejše, živahne. Pred leti sta se nosili večinoma črna in rjava barva. Tudi

oblike in velikosti torbic, prav tako nošenje se iz leta v leto spreminjajo, a sama modnim muham ne sledim preveč; v ospredju je praktičnost,« pravi Gornikova. Ko omenjamo torbe, ne moremo mimo prve dame torbic v Sloveniji Marjete Grošelj, ki ponuja brezčasne modele vseh oblik, barv in velikosti. Pri obutvi si priznanje zasluži znamka Butanoga s podpisom Matjaža Vlaha, ki od leta 1996 ustvarja iz najboljših materialov in kož. Drznost, unikatnost in izvirnost teh obuval cenijo vsi nekonvencionalneži, pa tudi tisti, ki ustvarjajo za film in gledališče, saj se Butanoga pojavlja tudi tam.

Dragica Sušnik, finance@finance.si

Asos


24 styling

Pozor:

vroooča jesen! Shutterstock

Kr eat i v n i vo d j a : al e š Č a K š S ti liS t: a l e š Č a K š F oto g ra F: a l e š B rav n i Ča r aS i St e n t F oto g ra Fa : an d ra ž B l azniK l i Čen j e i n Fr i z u ra : an a la z ov S K i ( M a Ke up artiS t Center) Mo d e l a : n e ž a i n an ž e p. ( Mo d e l gro u p ) p roS to r S n e Ma n j a : h ot e l nox v lj u Blj a ni


S p o d nji c e i n mo d r Ä? e k e l e c t ra ( agent p rovo c at e u r , 1 4 0 i n 1 8 0 e v rov ) B i Ä? ( agent p rovo c at e u r , 4 4 0 e v rov )

25 styling


26 styling Ona n O g av i c e Fa l k e ( na m a, 1 4 ,2 0 ev ra ) O g r l i c a ( P e n t l j a Byg Oga , 3 9 9 ev rOv ) On D Olg e s P O D n j e h l a ฤ e ( B j รถ rn B Org, 4 9 ,9 9 ev ra )


27 styling


28 styling

O na naj lOnke C alze d O n i a ( 9 , 9 0 e v ra ) O grli C a CO rne l i a ( C Or n e l i a v e b b , C li Ché, 245 ev rOv ) Č evlji g ues s (ga l e r i j a e m p Or i um , 195 evrOv) On s p Od nji C e s ki n n y ( nam a, 17, 70 ev ra )


29 styling

O na na j lO nke Fa nta s y, POl zel a ( 9 ,6 5 ev ra) na glav na rOža a l – ana lazOvski ( la s t O b likOva lke)


30 styling

Krzneni telov niK ( Krzna rs tvo eber, 5 9 0 ev rov) Pa jKice ca lzed o nia ( 1 9 ,9 0 ev ra)


32

mladi

petja z

P

redstavljamo nove tri zadnje modne tri mooblikovalke: dne oblikovalce: Dajano Ljubičič, Petjo Zorec, Anjo Sofijo Dragan in Anoin Urumović Jelinič, Tineki se ta Kozjaka, potegujejo ki seza naziv mladiza potegujejo TRENnaziv DI oblikovalec mladi TRENDIleta – razglasili ga oblikovalec leta bomo – konec novembra. razglasili ga bomo konec novembra.

Dragica Sušnik

Moda Petje Zorec

Peter Giodani

finance@finance.si


c

oblikovalec leta

zore Vsega lepega je enkrat ... začetek

Petja Zorec je tista mlada oblikovalka, ki se nam je vtisnila v spomin tudi zaradi lanskega sodelovanja na TRENDI Glamour Nightu, minimalistično-ekstravagantnem modno-umetniškem dogodku revije TRENDI v Narodni galeriji. Predstavila se je skupaj s Petrom Movrinom, pod sloganom Vsega lepega je enkrat ... začetek. Junija lani se je s svojimi oblačili predstavila še na modnem performansu Projekt Radar v organizaciji spletnega portala Projekt27. Znana nam je kot nepogrešljiva članica skupine mladih modnih oblikovalcev Young@Squat. Pred nedavnim se je podpisala kot kostumografinja predstave Ona Jeana Geneta. Njene stvaritve smo občudovali na Philips Fashion Weeku. Mlada Radovljičanka, ki je, kot pravi, obsedena s številkami, njena srečna pa je petica, je večkrat izrazila željo, da bi Ljubljana končno pristala na modnem zemljevidu, v modi pa jo moti predvsem preveč množične proizvodnje. Sodelovala je na številnih dogodkih, začenši z BMW Fashion & Art Weekom leta 2008. Končala je magistrski študij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, bila na študijski izmenjavi na oblikovalski šoli Designskolen Kolding na Danskem, pohvali se lahko z več nagradami in priznanji: od Prešernove nagrade za delo Urbana kolekcija iz tehnološko naprednih materialov do nagrade za trajnostni razvoj Republike Slovenije.

Njene kolekcije so osebno izpovedne

PA RT N E R J I

Zakaj je šla v modo? »Bolj kot za odločitev gre za pot, ki me je nekako spontano vodila do zdajšnjega poklica. Od nekdaj sem čutila potrebo po uresničitvi zamisli, ki so se mi porajale. Študij mi je zagotovil neko širino tako v praksi kot teoriji. Najpomembneje pa se mi zdi, da v tem času ugotoviš, na katerem področju se res najbolje znajdeš in uživaš. S pomočjo izjemnih mentorjev, seveda.« Njene kolekcije so vedno zelo osebno izpovedne. Izvirajo iz njenega čustvenega razpoloženja, zato se rada prepusti trenutnemu navdihu. »Od mene tako lahko vedno pričakujete iskrenost,« pravi Petja Zorec, ki ji vsaka prejeta nagrada daje polet za nadaljnje projekte. »Največja nagrada pa je videti nekoga, ki se v tvojem oblačilu sprehaja po mestu,« doda. Nikoli ne dela dolgoročnih načrtov, zato na vprašanje o prihodnosti ne odgovarja obširno: »Želim pa si, da bi še imela možnost razvoja v oblikovanju in veliko dela pri različnih projektih.«

»Eksperimentiranje in novosti se najprej pokažejo v skrajni obliki, a brez njih ni nadgradnje v izdelkih za vsakdanjo rabo,« razmišlja o modi kot o umetnosti. Ko primerja slovensko modno pokrajino s tujo, opaža, da »slovenska še ni dovolj razvita, kar je za nas oblikovalce po eni strani zelo dobro, saj imamo še kar nekaj prostora za razvoj. Tujina – ali že Evropa, če hočete – je v tem pogledu precej zasičena. Problematične pa se mi zdijo majhnost slovenskega trga, modna neozaveščenost in nedovzetnost za sprejemanje drugačnega.«

Primož Predalič

Nerazvitost je priložnost


mladi

sofija ur Dizajn je njen boljši jaz

Na lanskem mednarodnem natečaju Mlad Ustvarjalen Chevrolet (Young Creative Chevrolet – YCC) smo jo spoznali kot sozmagovalko z moško kreacijo, ki jo je ustvarila skupaj z Nastjo Bric. Aprila letos je sodelovala na modni reviji tretjih letnikov Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) Univerze v Ljubljani v okviru Philipsovega tedna mode in navdušila s kolekcijo, ki jo je izdelala pod mentorstvom Almire Sadar. O mladi oblikovalki Sofiji Urumović bomo zanesljivo še veliko slišali. Pravi, da je njen dizajn podaljšek njene osebnosti, njen boljši jaz in hkrati način vzpostavljanja odnosa do sveta, ki jo obkroža, ter primerno orodje za izražanje stališč in čustvenih vzgibov. »Moja vizija je prenesti podobe, slike, zvoke in občutja v nosljive oblačilne kose. S premišljenim poigravanjem z materiali in formo želim osebna doživljanja, izkušnje, preteklost, sedanjost in prihodnost pretočiti v oblačila.«

Jakob Jurkošek

Razmišlja z vidika prodaje

Moda kot umetnost se ji zdi neizmerno zanimiva zaradi posebnih tradicionalnih in sodobnih tehnik, ki jih uporabljajo ustvarjalci, zaradi česar je končni izdelek ponavadi osupljiv. Oblikovalce, ki se mode in snovanja oblačil lotevajo po tej poti, občuduje in zelo spoštuje. Njen pristop k oblikovanju pa je drugačen, saj je naravnan bolj prodajno. »Trudim se oblikovati estetsko dovršene izdelke, ki so nosljivi, in med ustvarjanjem nezavedno razmišljam o tem, da so moja oblačila zanimiva s prodajnega vidika,« prizna Urumovićeva, za katero je bila odločitev za svet mode nekaj samoumevnega, saj je od nekdaj čutila potrebo po ustvarjalni dejavnosti. »Kot otrok sem lahko dolge ure presedela za mizo ali ležala na tleh in risala. Fazi risanja živali, rastlin in hiš je sledilo obdobje risanja oblačil, ki traja še danes. Ko sem v četrtem letniku gimnazije imela pred sabo vpisni list za fakulteto, sem si rekla zdaj ali nikoli in tako začrtala svojo pot.«

Jakob Jurkošek

Izkušnje iz tujine so nujne

Študij na NTF je pod mentorstvom odličnih profesorjev in tehničnih sodelavcev, ki na študente prenašajo svoje znanje in izkušnje, že prvi dan sesul njeno nekoliko naivno podobo o modnem svetu, a ji hkrati odprl obzorja. Naučila se je gledati na stvari z različnih zornih kotov, jih podrobneje analizirati ter začela raziskovati tekstilne in oblačilne tehnike. »Poleg tega mi je študij dal veliko tehničnega znanja iz različnih vej oblikovanja, saj je obsegal vse, od tehnoloških postopkov v tekstilni industriji do grafičnega oblikovanja, ter v meni zbudil še večjo radovednost in željo po odkrivanju večplastnosti oblikovanja.« Nagrade so ji vse po vrsti ljube, saj gre za potrditev njenega dela in tega, da je na pravi poti, ter ji dajo zagon, da dela še bolj predano. »Morda bi vseeno poudarila posebno nagrado strokovne žirije na lanski sklepni modni reviji NTF, s katero sem 'prebila led'. Sledila je kopica drugih nagrad in priznanj,« pravi oblikovalka. Zdaj načrtuje nekajmesečno prakso v tujini, saj meni, da mora vsak mlad oblikovalec na lastni koži občutiti, kako v resnici poteka delo v modni industriji. Ob vrnitvi v Slovenijo pa se namerava posvetiti intenzivnemu raziskovanju v okviru diplomske naloge.


o

oblikovalec leta

Jakob JurkoĹĄek

rum vić

Modna kolekcija Omnia Mea


tine ko

Moda Tineta Kozjaka

Jo탑e Kozjak

36

mladi


a

oblikovalec leta

ozj k Neodvisen od modnih smernic

Za modo se je odločil, ker želi prek te izražati lastno ustvarjalnost in stališča do dogajanj okrog sebe. Spoznali smo ga tudi pri projektu Call me by the Name, v katerem se je povezal z oblikovalci mlajše generacije: Anjo Dragan (tudi kandidatko za mladega TRENDI oblikovalca leta), Janjo Videc in Matjažem Komelom. Za Tineta Kozjaka je značilno, da prisega na visoka estetska merila in svež konceptualni pristop. Njegova zaščitna znaka sta subtilnost in minimalizem prečiščenih linij.

Žarišče Kozjakovega dela je minimalizem, kjer poskuša s kombinacijo kakovostnih materialov in klasičnih krojev ustvariti podobo posameznika (ponavadi ženske), ki ni odvisen od modnih smernic in se ne identificira kot »to« ali »ono«, ampak ostaja svobodomiseln in nezavezan predpisom. Tine Kozjak je zvest monotonim odtenkom in le redko meša različne vzorce, oblike in teksture. »V prihodnje bom to poskušal preseči in svoji ustaljeni silhueti dodati rahlo drugačno formo,« napoveduje mladi oblikovalec, za katerega je vsaka pozitivna izkušnja, s katero se približa svojim ciljem, že sama po sebi nagrada. Ob oblikovanju se trenutno posveča administrativnemu delu modnega posla in prodaji. Sodeluje pri večjih modnih projektih po svetu na mednarodnih tednih mode (predvsem v Aziji), kjer svetuje lokalnim organizatorjem in jih seznanja z vplivnimi kupci prestižnih trgovin, kot so Browns, Liberty, Selfridges, Harvey Nichols, Joyce, Isetan, Galeries Lafayette in drugi.

Jože Kozjak

Cilj: preseči zdajšnjo formo

Slovenski trg je premajhen, da bi lahko konkuriral tujim prestolnicam, zato je temu primerno tudi povpraševanje, in modnemu oblikovalcu le redko omogoča preživetje zgolj z oblikovanjem, razmišlja Kozjak. »Slovenija tudi nima izrazite vizije, s katero bi se lahko ločila od tujine; ob tem ne moremo govoriti o tipičnem slovenskem dizajnu z enakim zanosom, kot to počnemo ob omenjanju skandinavskega, japonskega ali belgijskega oblikovanja,« dodaja Kozjak. »Zanesljivo pa se dogajajo spremembe; pojavljajo se posamezniki in skupine, ki poskušajo osvežiti slovenski modni oziroma nasploh oblikovalski trg.« Moda kot oblikovalski izdelek po njegovem mnenju ne more biti umetnost, ker je v ozadju vselej ideja – banalno – dobička. »Moda v umetniškem smislu je čisti in nepretenciozni haute couture, kjer silhuete nastajajo ne glede na prodajo, da bi zadovoljile kupca. Kolekcije visoke mode – kot prikaz umetniškega pristopa k modnemu oblikovanju – so svet zase, medtem ko množična moda, ki sledi smernicam in se ravna po določenih oblikovalskih merilih, zmeraj ohranja v mislih končnega porabnika in kaj mu bo všeč ali ne. Bistvo mode je oblikovalski proces, v katerem oblikovalec pride do inovacij, ki niso pretirane, temveč zgolj drugačne, sodobne, in jih oblikuje za kupca.« Študij je Kozjaku, kot pravi, dal predvsem splošno, formalno znanje in možnost, da najde samega sebe. Spodbujal je njegov ustvarjalni razvoj in praktično miselnost ter krepil vizualiziranje in njegovo odzivanje na takratna dogajanja. »Bil je odskočna deska – kot nekakšno vodilo osnovnih pojmov, ki sem jih nato sam raziskoval in se poglabljal vanje – ter delno pripomogel k temu, da sem danes to, kar sem,« je jasen Tine Kozjak.

Jože Kozjak

Tipičnega slovenskega dizajna (še) ni


44 v modnem mestu

Jesen v Parizu Le Marais – pariško dizajnersko »Močvirje«

N N’krumah Lawson Daku

Restavracija Pramil v četrti Le Marais

ekoč aristokratska, nato židovska, zdaj pa umetniška, dizajnerska in gejevska četrt je nastala na močvirnatem desnem bregu reke Sene in tako dobila tudi svoje ime – La Marais, močvirje. Slovi po trendovskih butikih, postmodernističnih umetnostnih galerijah, norih zabavah in pekarnah, kjer prodajajo slaščice, tudi v obliki penisa. Le Marais je v tretjem in četrtem okrožju, in čeprav tu ne najdemo najprepoznavnejših pariških znamenitosti, kot so Slavolok zmage, Eifflov stolp in bazilika Sacré-Coeur, je ta predel na seznamu številnih turistov. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvila gejevska skupnost in z njo, ne glede na predsodke o vedno lepo urejenih homoseksualcih, številne dizajnerske trgovine in trendovski lokali.

Trgovina Muskhane

Manja Kovačič

Alternativna moda in alternativa visoki modi

Čeprav Le Marais šteje za modno četrt, tu ne boste našli Chanela in Diorja, temveč vintage trgovine in različne manjše oblikovalce. Coton Doux, nosljiva znamka srajc za moške in ženske, dobro povzema duh četrti. Letošnja kolekcija za jesen in zimo temelji na ulični umetnosti in vintage potiskih. »Osredotočamo se na sodobno umetnost, iščemo inovativne potiske in vzdržujemo raven krojenja. Naše srajce so narejene za vsakogar, ki ima rad oblikovanje in umetnost,« pravijo pri Coton Douxu, ki med drugim z razstavami in partnerstvi podpira sodobne umetnike. Umetniško navdihnjene so tudi stvaritve Pierra Talamona, ki se zgleduje po dekorativni umetnosti, predvsem art decoju iz dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ter po filmih šestdesetih let, znanih po vsakodnevni eleganci ameriških filmskih zvezd. Zase pravi, da želi osvežiti tradicijo in povezati eleganco z vsakdanjim življenjem. Njegove kreacije bi lahko opisali kot igrive, s pridihom pariškega šika. Svojo trgovino v Le Maraisu je odprl leta 2002, pred tem pa veliko sodeloval z modnima hišama Saint Laurent in Hermes. Oblačila in dekorativni predmeti z več detajli in barvnim navdihom Nepala se skrivajo v prodajalni Muskhane. Solastnica Valerie Billot tam namreč preživi skoraj toliko časa kot v


45

Le Marais

Manja KovaÄ?iÄ?

v modnem mestu


46 v modnem mestu

Trgovina za otroke Bonton Parizu. Ljubke barvite pletenine iz kašmirja so tople in mehke ter primerne za vse sezone. Kroji so klasični, a moderni. Blazine, košarice, lončki in druga dekoracija so izdelani iz klobučevine. Zaveznice pariškega šika in vintagea pa se zgrinjajo v Paule Ka. Preproste linije z vintage dodatki odlikujejo vselej elegantno modo oblikovalca Sergea Cajfingerja.

Pierre Talamon

Na svoj račun v Le Marais pridejo tudi otroci. Bonton je znan po pisanih otroških oblačilih, modnih dodatkih in kolekciji pohištva, predvsem pa po večletnih izkušnjah z naravnim barvanjem oblačil. Na vsako kolekcijo predstavijo 20 novih barvnih odtenkov, ki jih pridobijo s tradicionalnim postopkom barvanja v Bretaniji. Klasični kroji iz brušenega bombaža, lana, filca in velurja so primerni za vsak dan.


Paule Ka

47 v modnem mestu

Gurmanska četrt

»Močvirje« je dom tudi več trendovskih restavracij. Francozi so znani po vrhunski kulinariki in vinih. V Maraisu najdete vse jedi, značilne za francosko kuhinjo. Za precej neopazno fasado se skriva majhna, a lična restavracija Pramil s pristno domačo hrano iz svežih sestavin po razumni ceni. »Naši gostje so turisti in domačini, in če v francoski restavraciji jedo pravi Francozi, potem veste, da je dobra,« pravi malo za šalo in malo za res lastnik in glavni kuhar Alain Pramil. Če je Pramil zaseden, so tukaj še druge restavracije, na primer Le Dôme du Marais. Restavracija je v nekdanji zastavljalnici iz leta 1777. V zimskem vrtu z antičnim pohištvom strežejo francosko hrano, pripravljeno po sodobnih postopkih. Le Marais je preplavljen tudi z najrazličnejšimi pekarnami, čokoladnicami in slaščičarnami. Legay Choc je pekarna, znana po svojem »la baguette magique«, kruhu v obliki dilda. Seveda so na voljo tudi »normalne« bagete, štručke in različne pite. Po sveže makarone in sadne torte pa zavijte k Chez Manon.

»Samo za fante!«

To bo slišalo marsikatero dekle na vhodu v gejevske bare. Predvsem v jugozahodnem delu Le Maraisa, v bližini ulice Sainte Croix de la Bretonnerie in Rue des Archives, je največ gejevskih lokalov, nočnih klubov in kabaretov. Zelo obiskan je L'Open Café, dobrodošli so vsi, ne glede na spol ali spolno usmerjenost. »Nekoč so bili gejevski lokali zaprti in skriti pred očmi javnosti, L'Open Café je nasprotje temu,« pravi Olivier Saillant. »Čez dan je terasa ob pločniku primerna za kosilo s prijatelji in opazovanje mimoidočih, zvečer pa se zabava začne v notranjosti.« Priljubljen je tudi Les Agites, ki temelji na podobnem konceptu – čez dan je namenjen druženju s prijatelji na kosilu, zvečer pa zabavi v vinskem baru. Za željne res divjih zabav je na voljo še Spyce Bar, ki je odprt le ponoči. Le Marais pa ni kraj le za modne navdušence ali zagrete žurerje. Pisatelj John Baxter je sprehod skozi četrt opisal za najlepšega na svetu. Tukaj je namreč največ ohranjenih stavb iz predrevolucionarne dobe, veliko muzejev, cerkva in galerij, očarljive pa so tudi stare ozke ulice.

Manja Kovačič, finance@finance.si

Moška srajca Coton Doux


72 Limuzine

slavospev KovINI IN UsNJU Mercedes-benz razreda s, audi a8, bMW serije 7, jaguar Xj in leXus gs

Z

ačne se čisto potihoma, z nezmotljivo ravno, le nežno poudarjeno silhueto z boka. Nadaljuje se z dolgim in ravnim motornim pokrovom, sledijo dvoje dolgih stranskih vrat, dolga streha in spet klasični limuzinski zadek.

Mercedes-benz S 350

Vse drugo je stvar navdiha – se bo streha v zadnjem delu po kupejevsko spuščala, bo zadek raven ali prav tako nekoliko kupejevski? Bo sprednji del klasičen, ponosno in baročno okrašen s kromom ali bolj minimalističen?

Pogon je vselej speljan prek zadnjih ali vseh štirih koles, izjema so osnovne različice audija A8. Jasno je tudi, da je cena limuzin v vsakem primeru neusmiljena, vsaj 80 tisočakov za limuzino višjega razreda in okoli 60 tisočakov za razred manjšega lexusa GS. Roko na srce – pri tradicionalnih prestižnih limuzinah prav velikih odmikov od zgoraj orisanih pravil ni. Audi, mercedes-benz in BMW so klasiki v pravem po-


73 Limuzine

menu besede. Vsi po vrsti imajo sicer zglajene in sodobne karoserijske robove, vsi po vrsti kljub koži tradicionalistov delujejo sveže, a se osnovnih klasičnih potez in razmerij med tremi karoserijskimi deli (prednjega, kabine in zadka) vseeno držijo kot pijanec plota. Jaguar XJ je za odtenek bolj drzen, tradicionalist se je v zadnjih letih pod novo indijsko lastniško roko spremenil v modernista. Celotna znamka je zamenjala kožo in rezultati so dobri, kupcem je smer všeč, kažejo prodajne in poslovne številke. Lexus GS, edini za razred manjši od opisanih limuzin, pa je nekakšna mešanica med klasično limuzino z nekoliko vsiljeno športnostjo agresivnega prednjega dela. Lexusu se vidi, da ima razmeroma kratko zgodovino, da se oblikovno še išče. Smer dinamike, pomešane s klasiko, se sicer zdi prava, le nekaj piljenja podrobnosti bo še potrebno. Zakaj nismo izbrali večjega lexusa LS? Ker je manjši tako prepričljiv, da ga v tej zgodbi brez težav zamenja. To mu ne uspeva le pri razkošju in udobju zadnje klopi.

Sveži, čeprav ne vedno najnovejšega datuma

Peterica sicer ni povsem sveža, vsaj ne v celoti. Je pa vsak izmed njih svež po tehnični plati, vgrajene ima najnovejše sisteme, ki jih premore posamezna avtomobilska znamka. Življenjski cikel velikih limuzin je nekoliko daljši kot pri manjših in bolj množičnih avtomobilih, zaradi že omenjene sodobnosti, ki jim podaljšuje življenjsko dobo, in tudi statusa njihovih lastnikov, ki mora prav tako trajati dlje. Med limuzinami je povsem vroč novi mercedes-benz razreda S, lexus GS je star dobro leto dni, audi A8 se je pred dvema tednoma razkril z rahlo oblikovno in tehnično osvežitvijo, sicer

šteje že tri leta, podobno je z jaguarjem XJ.

Razred S drugim postavlja merila

Začnimo z najbolj vročim, v teoriji in praksi tudi najsodobnejšim mercedes-benzom S, ki tudi v zadnji, šesti generaciji tekmecem postavlja merila. Novi S je ponos znamke in tudi Slovencev, saj je njegovo telo oblikoval in nadziral Robert Lešnik. Vdahnil mu je čiste linije, odstranil kičaste izbokline predhodnika in potlačil zadek v kupejevskega. »Razred S mora biti natančno takšen, kakršen je,« je prepričan Lešnik. Vse drugo je delo inženirjev te znamke. Ti so svoje delo prav tako opravili temeljito ter avtomobilu nadeli tehnično in varnostno izjemnost. Le v nekaj številkah to pomeni prek deset varnostnih sistemov, tudi nekaj edinstvenih. Denimo magic body control, ki s kamerami, vgrajenimi v vetrobransko steklo, vseskozi spremlja podlago pred avtom. Sliko v obdelavo pošiljajo vsakih šest stotink. Če zaznajo spremembo, luknjo, grbino ali kaj drugega, nemudoma, še preden zapeljete na grbino, prilagodijo zračno vzmetenje. V praksi sistem deluje izjemno, čez »ležečega policaja« se denimo zapelješ nevede, kot da se je zlil v ravnino asfalta. Drug poudarek gre udobju 5,25 metra dolge podaljšane različice razreda S. Če ima ta dva ločena sedeža, sta ta ločena s široko sredinsko konzolo. Lahko se raztegneta v ležalnik z oporo za noge, potnika pa dobita še masažo, ki jo povzroča napihovanje 14 zračnih blazinic, hlajenje in gretje tudi za naslon za

Audi A8


74 Limuzine

BMW serije 7

Jaguar XJ

roke. Glava počiva na blazinici, komolec pa na sredinski konzoli, iz katere lahko potegnemo zložljivo mizico, ki zadnji del kabine S spremeni v mobilno pisarno. Po motorni plati S ponuja vse, od super varčnega dizelskega hibrida S 300 hybrid s tovarniško obljubljeno porabo 4,4 litra (mi smo namerili 6,2 litra) do super zmogljivega S 63 AMG s skoraj 600 konji.

Audi mu sledi, po zasnovi karoserije pa prehiteva

Čas prihoda mercedesa S na trg je Audi izkoristil za prenovo največje limuzine A8 s karoserijo, v celoti izdelano iz aluminija – tudi zato je A8 lažji od razreda S in BMW serije 7. Polepšal jo je s skladnejšimi lučmi na prednjem delu in številnimi manjšimi posodobitvami.


Lexus GS

Med drugim je zadnji del kabine po receptu razreda S spremenil v center dobrega počutja ali mobilno pisarno. Na hrbtišče desnega prednjega sedeža je vgradil polico, ki je lahko podlaga za prenosni računalnik ali potnikove noge, ko je prednji sedež pomaknjen povsem naprej. Po motorni plati se A8 baha z bencinskim hibridom 2.0 TFSI s porabo dobrih šest litrov, že znanima dizloma 3.0 TDI in brutalnim 4.2 TDI z 283 kilovati, na vrhu pa ima v ponudbi klasičen 12-valjni stroj ali pa štirilitrski biturboosemvaljnik.

BMW s športnim in razkošnim značajem

BMW serije 7 je starejši od obeh, v zadnjem delu kabine je zato morda za odtenek manj imeniten, a v podaljšani različici vseeno ponuja razkošje, vredno limuzine tega razreda. Poleg tega se hvali z udobjem in dinamiko, značilno za to znamko, s širokim razponom motorjev, od trilitrskega dizla, enako velikega bencinskega hibrida do 5,5-litrskega 12-valjnega stroja z dvema turbopolnilnikoma in močjo prek 400 kilovatov.

Jaguar je klasik le v kabini

Jaguar je drugačen od zgoraj omenjenih. Klasiko oblike zamenjujejo sodobne in drzne kupejevske poteze v celoti aluminijaste karoserije. Sodobni so tudi stroji, sicer le trije (trilitrski dizel in dva osemvaljna bencinarja), klasika pa se izrazi v razkošni kabini z velikimi kosi lesa na vratih in armaturni plošči, usnjem, ki pokriva skoraj vse dele kabine, in tudi s prostorskim

razkošjem na zadnji klopi, a le v podaljšani različici.

Lexus se je stvari lotil po svoje

Tako drugačen kot jaguar od nemške trojice je tudi japonski predstavnik razkošnega razreda – lexus. Znamka, ki se je kalila na ameriškem trgu, je doslej sodila med oblikovno bolj konservativne, manj opazne in nikakor ne vsiljive. Novi lexus GS pa se želi razkazovati z agresivnim prednjim delom, škoda, da drznosti ne sledijo drugi karoserijski deli. V kabini je GS bahav z dimenzijami sredinske konzole, kar 12,3-palčnim zaslonom (tako velikega ima le mercedes-benz razreda S, večjega pa tesla model S) in bogato opremo, kakovost plastike pa razkošju ne sledi prav na vseh delih. Tudi v vožnji je novi GS mešanica starih in novih vrednot lexusa – zato precej uspešno združuje udobje in odlično zvočno izolacijo z dinamičnim podvozjem in pogonom. Bencinski šestvaljnik s 3,5 litra prostornine v tandemu z elektromotorjem zmore skupno moč 254 kilovatov (345 konjskih moči), ki so zvočno uglašeni in tudi varčni. Nežna noga prinese dizelsko porabo pod sedem litrov, brez posebnega naprezanja pa se po svetu premikate z devetimi litri.

Miloš Milač

milos.milac@finance.si


78 Starck & riko

arhiv Rika

Hiša P. A. T. H.

BREZČASNE ZElENE hišE

Arhitekt PhiliPPe StArck in SlovenSko Podjetje riko StA uStvArilA 34 rAzličic trAjnoStnih hiš, ki So tehnološko dovršene, Sodobne, večnegA dizAjnA in PrijAzne do okoljA.

P

o nekaj letih tehnološkega razvoja je dvojica Starck & Riko poleti na trg poslala 34 različnih in težko pričakovanih trajnostnih hiš iz linije P. A. T. H. (Prefabricated Accessible Technological Homes).

Arhitekt svetovnega slovesa Philippe Starck in eden največjih evropskih izdelovalcev lesenih hiš Riko sta združila moči, da bi ustvarila svojevrstne, večne in udobne hiše. Nastala je linija P. A. T. H. – hiše, ki delno sestavljene pridejo že iz tovarne, so sodobnega dizajna, prostorne in udobne, predvsem pa prijazne do okolja (www. starckwithriko.com).

Za najzahtevnejše kupce

Hiše se prilagajajo željam kupcev in okolju,

kjer bodo postavljene, imajo lahko zelo veliko sten ali komaj kakšno, več nadstropij ali nobeno, veliko sob ali le eno. Hiše iz linije P. A. T. H. so ekološko napredne – kupci se lahko odločajo za vgraditev sončnih panelov, vetrnic in toplotnih črpalk – ter zelo hitro narejene: od naročila do izdelave mine komaj šest mesecev. Kvadratni meter takšne hiše stane od 1.700 pa vse do šest tisoč evrov. Kaj o njih pravi direktor Rika Janez Škrabec: »Uporabili smo najnaprednejše inženirsko znanje za sodobno življenje v ekoloških stavbah«. Philippe Starck pa je prepričan, da gre za »zanesljivo in pametno rešitev ter za okoljski, ekonomski in energetski izziv«.

Aleš čakš, ales.caks@finance.si


79 Starck in riko

Po vikendu se teden pozna.

Petek, 13. septembra 2013, št. 31

specialka

SLOVENSKI

" Pet najbolje plačanih košarkarjev na Eurobasketu 2013 bi lahko skupaj kupilo Gorenje in NKBM.

▶▶ 8, 9

▶▶ 12, 13

tERSt Saška

" Trup, jambor, jadra. Krmar in flokist. Voda in veter. In nič več. V zraku je vonj po prvinskem jadranju.

Za koga?

▶▶ 16, 17

Sponzor 9. 9.:

Slovenec bo varil pivo za Joeja

Statusni simboli na preizkušnji

▶▶ 8, 9

▶▶ 10

Mož, ki analizira tekmeca do kosti

▶▶ 2, 3

Nepopisan list

▶▶ 13

▶▶ 18, 19

Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga Sponzor 10. 9.:

Boris Eifman

Medijski sponzor:

" Boris Mušič v Clevelandu gradi pivovarno, iz katere bo tekel zvarek po recepturi Laščanov.

" Kakšne so izkušnje ponudnikov luksuza, ki se odločijo tudi za cenejše izdelke.

" Ne zmagaš le z intuicijo, pravi Chris Thomas iz slovenske košarkarske ekipe.

IREna HERak

Koreograf, režiser:

IREna HERak

Vstopnice: www.ljubljanafestival.si, blagajna Križank, Info točka Ljubljana Festivala (Mestni trg 17), prodajna mesta Eventima, Petrolovi servisi, poslovalnice Pošte Slovenije.

ODKLJUKANA

kriza

Leteči mladeniči jadranja

BLOOMBERG

▶▶ 16, 17 " S kolesom od Novega mesta do Ptuja, na poti pa lepa pokrajina, ljudje, znamenitosti in dobrote.

erVIN ZuPANČIČ

▶▶ 10, 11 " Kompliment, ki ga zlepa ne slišiš, pravi Tomaž Pengov. Njegova Odpotovanja praznujejo 40 let.

BArBArA reYA

Častni pokrovitelj Ljubljana Festivala 2013 je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

" Steve Ballmer je v 13 letih podvojil rast Microsofta. Kljub temu je trg pozdravil njegov odhod.

Milijonarji v kratkih hlačah

" Kje smo po petih letih svetovnega finančnega kolapsa in kaj se dogaja s tistimi, ki so ga zakuhali.

Bratje Karamazovi

▶▶ 8

▶▶ 4, 5

▶▶ 2–4

Bankrot Lehmana – pet let pozneje

9. in 10. 9., 20.00, Cankarjev dom

odhaja revolucionar, »ob tvojih pesmih Vzhodna Slovenija, ki to ni bil se tako dobro ljubi« terra incognita

" Izvoz na večino trgov Bližnjega vzhoda se povečuje. Na kaj je treba biti pozoren?

" Braziliji, Rusiji, Indiji in Kitajski pojema sapa. Na katerih trgih pa je pričakovati gospodarski bum?

katRIn HuELS HILdEBRand

SHuttERStOck

Upehani tigri – so res zreli za odpis?

OGLaS

posel v senci nemirov

SHut

▶▶ 10, 11

hlastajo ZA ZRAKOM ▶▶ 2, 3

SHuttERStOck

DINOZAVRI

Ock

objem NA ŠRILANKI

ShutterStock

prodaja

BLooMBerG

weekend

weekend

Petek, 6. septembra 2013, št. 30

Petek, 30. avgusta 2013, št. 29

ShutterStock

Aktiven

weekend

weekend

" O tem, zakaj je bela srajca najboljša stvar, ki jo boste kadarkoli imeli v lasti.


80 V KONGU

Iz KInšase z ljubeznIjo

Kongo Demokratična republika Kongo je obmorska država v srednji Afriki. Na severu meji na Srednjeafriško republiko, na severovzhodu na Sudan, na vzhodu na Ugando, Ruando, Burundi in prek jezera Tanganjika na Tanzanijo, na jugovzhodu na Zambijo, na jugozahodu na Angolo, na zahodu ima pri kraju Banana izhod na morje Južnega Atlantskega oceana, prav tako na zahodu pa meji še na angolsko esklavo Cabinda in Republiko Kongo, s katero ga ne smemo zamešati. Med 27. oktobrom 1971 in 17. majem 1997 se je ta država imenovala Zair in se občasno še vedno uporablja kot poimenovanje za Demokratično republiko Kongo. Demokratični republiki Kongo včasih pravijo tudi Kongo-Kinšasa, po njenem glavnem mestu, da jo laže ločijo od Republike Kongo, ki ji pravijo Kongo-Brazzaville.


82 V KONGU

Kinšasa v Kongu? afrišKi new YorK!

B

eseda Kongo mi zveni precej skrivnostno. Ob mojih pripravah na poslovno potovanje – šla sem na festival sodobnega afriškega plesa in sestanek mreže partnerjev Shared Spaces – je bil odmev zelo različen. Kongo? »Tam je džungla, s sabo vzemi mrežo proti komarjem,« je bil eden izmed odzivov. »Ne, ne, grem v Kinšaso, ne v džunglo,« sem odgovarjala. Nekje sem prebrala, da je to afriški New York. Torej, kaj naj počnem z mrežo za komarje sredi velemesta? Uradne informacije o Kongu so bolj neposredne. Vsa potovanja v to državo, če niso nujna, odsvetujejo, obvezna so cepljenja proti rumeni mrzlici in zdravila proti malariji, brez vizuma ni vstopa v državo. Od organizatorjev festivala sem dobila še navodila, da se ne smem pogovarjati s tujci, s taksisti, ne smem hoditi sama po mestu, fotografiranje odpade.

Destinacija – Kongo

Znamenita Ma-ma

Po vsem tem Kongo res ne sodi med pet naj destinacij na svetu. A vznemirjenje ni bilo nič manjše. Polet čez pol mogočne afriške celine je bil preprosto lep. Začne se s skrivnostnimi vzorci v pesku, ki se vidijo le s ptičje perspektive, in konča v meglicah, ki se raztezajo skozi vso obekvatorialno Afriko. Pristanek mehak, administrativne zadeve na letališču brez zapletov, kovčki na mestu. In nato – Kinšasa.

Stroga varnost

Veliko, razpotegnjeno mesto s poslovnim centrom La Gombe, s širokimi avenijami, poslovnimi stavbami, veleposlaništvi, bankami, trgovinami, torej z vsem, kar nam je Evropejcem znano. Tuje pa nam je, da so vse te pomembne stavb-e zastražene in obdane z zidovi, skrite pred javnostjo. Kinšaso lahko razdelimo na zastraženi in nezastraženi del. Vse, kar diši po pomembnosti, svetovljanskosti, je zastraženo, vse lokalno, domače je – odprto. Denimo vstop v manjšo Zarino trgovino varujeta oborožena policista. Iz prodajalne sem prišla ogorčena, saj tako slabih oblačil


83 V KONGU

kongo-kinšasa Kinšasa, znana tudi kot Kongo-Kinšasa (prej francosko Léopoldville in nizozemsko Leopoldstad), je glavno mesto Demokratične republike Kongo in s skoraj osmimi milijoni prebivalcev največje mesto v državi. Leži na bregu reke Kongo ob zahodni meji države, neposredno nasproti Brazzavilla, prestolnice Republike Kongo. Z Johannesburgom si deli status tretjega največjega mesta v Afriki (za Kairom in Lagosom). Somestje Kinšasa-Brazzaville ima skupaj več kot 11 milijonov prebivalcev. Administrativno območje mesta je še mnogo širše kot dejansko mesto, tako da je več kot 60 odstotkov površin kmetijskih. Kinšasa je drugo največje francosko govoreče mesto na svetu (za Parizom), a v njem prevladujejo govorci afriških jezikov, posebej lingale.

še nisem videla v nobeni Zari po svetu; kot da so zbrali vse neprodane obleke in jih poslali v Kinšaso. Cene visoke, sploh za raven Zarinih trgovin. Še dobro, da je v Kinšasi odprta velika tržnica, kjer v labirintih prodajalnic, stojnic lahko kupiš vse: obleke, pohištvo, zlato, zelenjavo. Tu nakupujejo domačini. Za belce veljajo malo višje cene, očitno davek na barvo kože.

Šik domačini

Domačini so preprosto radi lepo oblečeni. Skrbijo za svoj videz – ženske v pisanih oblekah z lokalnimi vzorci in različnih krojev, moški v klasičnih oblekah s srajcami. Lokalna navada je, da kupujejo blago, obleke pa jim sešijejo krojači. Blaga vseh vrst in vzorcev je na kupe po stojnicah in trgovinah. Vzorci so včasih res »nemogoči«, denimo vzorci igralnih domin. Osebna urejenost in čistoča padeta v oči. Še otroci, ki se igrajo na prašnih ulicah, so čisti. Kako to uspeva mamam, mi ni jasno. Namreč, poleg zastražene La Gombe je v Kinšasi še 23 občin, kjer je življenje bolj preprosto. Vsaka občina ima svoj lokalni center, odvisno od njenega standarda, in svoje značilnosti. V teh predelih mesta sta kanalizacija in infrastruktura bolj neurejeni, sprehod v visokih petah pa rahlo boleč. Domačinkam še uspeva, sama pa sem obupala že po prvem dnevu, ko sva se s fotografom Borutom znašla v četrti Matonge.

Čar matong

Pisana Afrika

V nasprotju z istoimensko bruseljsko četrtjo je Matonge v Kinšasi dosti večji, barvit, kaotičen in prijazen. Nešteto trgovinic, malih obrti in malih barov. Zvok ulice sestavlja nešteto posebnih zvokov, prodajalci vsega mogočega vabijo z zvočnimi signali, tolkali, posebnimi zvoki poljubov.Mestni promet je urejen s kombiji in taksiji. Vse brez posebnega voznega reda, domačini pač mahajo in skačejo, a vse poteka brez panike, promet je tekoč. Ni veliko signalizacije, volan imajo na levi ali na desni strani, prehiteva se po levi in desni. Po navdihu.

Podjetnost

Prav podjetni so pri zbiranju sredstev za novo letališče, vsak potnik mora namreč plačati 50 dolarjev ob odhodu. To morda ni slaba ideja, a me domačin opomni, da Kongo tako zbira že več let, o gradnji pa ni ne duha ne sluha. Kinšasa se počasi razvija, infrastruktura se gradi – spet počasi –, seveda ob pomoči tujih zahodnih družb. Poleg intimnega vložka always na primer dobiš še vlažilni robček. Praktično, čeprav so sanitarije v Kinšasi pogosto bolj čiste kot v Bruslju, kjer tudi precej »uradujem«. Kava ima povsem drugačen okus, boljši seveda, tudi sladkor je precej slajši kot pri nas.

Beli poslovneži

Matonge

Ma-ma

Na poti v službo

Belci, ki prihajajo v Kinšaso, so poslovneži ali pa zaposleni v različnih predstavništvih in diplomaciji. Predstavnik brazilskega veleposlaništva, ki se vrača v Brazilijo, mi je povedal, da mu v dveh letih ni uspelo obiskati nobenega drugega predela Kinšase, ker da ima v pogodbi napisano, da sam brez spremstva ne sme hoditi nikamor, zgolj v avtu od enega zastraženega mesta do drugega.

Lagala bi, če bi rekla, da sama nisem šla v zaprt in zastražen »raj«, šla sem, na kavo s sladoledom v francoski center. V lokalnem baru je posedanje »posebno« doživetje. Najprej se je bilo treba s tremi ženskami pogoditi za ceno. V Kongu so ženske res odločne in beseda ma-ma je ena najpogostejših. Ma-ma je s spoštovanjem in komplimentom naslovljena oseba ženskega spola. No, ko smo se zmenile, koliko ničel je zraven petice, sem izvedela še življenjsko zgodbo uradnika, ki je izgubil službo in odhaja k ma-ma v Francijo.


84 V KONGU


»Velika« Slovenija

Kinšasa seveda ni raj za vse domačine. Po hudi zgodovini se zdaj spopadajo s skorumpiranostjo, iz vasi se priseljujejo v mesto, kjer vsem ne uspe, življenjski stroški so visoki, cene približno enake kot pri nas, standard precej nižji za večino. Ker se vasi praznijo, ne morejo prehraniti mesta, cene hrane so zato visoke.

Kitajci tudi v Kongu

Moški, ki mu v mestu ne uspe, se ne vrne v vas, ker je poraženec. Absurd te države je, da bi bila lahko zaradi naravnih surovin in danosti ena najbogatejših, a to bogastvo gre k tujim družbam in domačim veljakom, ki jih 22-milijonski narod ne zanima kaj prida. Spremljanje nacionalnega televizijskega programa je, kot da bi gledal poročila iz drugega sveta. V zadnjem času je čedalje več tudi Kitajcev, ki obvladujejo rudnike in se ne obremenjujejo z razvojem Konga ali blaginjo domačinov. Ključ do razvoja so mladi izobraženci, ki so odprti, imajo ideje za razvijanje gospodarstva, kmetijstva in turizma. Verjamem, da jim bo uspelo, čeprav so v napačni državi s predobrimi naravnimi danostmi in krvavo zgodovino.

85

Med drugim sem si v Kinšasi ogledala razstavo V KONGU lokalnega fotografa. Velike fotografije so bile razdeljene na dva dela. Prvega so sestavljale fotografije rudnikov, kjer domačini v nemogočih razmerah kopljejo diamante, drugi del pa fotografije – raja. Onemela sem, ko sem ugotovila, da je ena fotografija raja iz Slovenije. Gore, hiše, kozolec, podalpski svet. Fotograf je te slike raja, večinoma s kitajskih koledarjev, naredil v bornih barakah rudarjev, kjer so jih imeli obešene za okrasitev svojih prebivališč.

Prijazni ljudje

Fotografije:

Borut Bučinel

Kinšasa, Kongo

KaKo do KiNšase? Z letališča Marco Polo v Benetkah je bila cena za povratni let Benetke-Istanbul-Kinšasa s Turkish airlines 710 evrov. Let iz Istanbula do Kinšaše traja osem ur. Po vizo za Kongo je treba v Rim, z uradnim vabilom, viza stane 88 evrov. Obvezno je cepljenje proti rumeni mrzlici.

Čeprav so bila navodila za potovanje v Kinšaso stroga, polna prepovedi, moram napisati, da so me ljudje v Kinšasi – osvojili. So prijazni, sicer se belcem ne klanjajo, saj imajo preveč bolečo zgodovino z nami, pa preprosto dovolj imajo stoletnih prepričevanj, da so belci boljši od njih, in nimajo nikakršne želje pobegniti v Evropo. Večina mojih sogovornikov si želi le dobre življenjske razmere doma. Želijo si boljše povezanosti med afriškimi državami in v svoji državi. V Kongu namreč ni niti cest po vsej državi, tako da je osnovno prevozno sredstvo ali letalski ali ladijski prevoz po reki Kongo. Ta pomeni povezavo s preostalim svetom in vir zaslužka, tako ribičem kot tudi delavcem, ki iz reke pridobivajo gradbeni material za ceste in hiše. Seveda smo ljudje, kjerkoli že, drugačni. In priznam, že dolgo nisem videla toliko lepih ljudi kot v Kinšasi. Njihov ritem in sproščenost nista ravno belski lastnosti in zanimivo je, da so to ohranili kljub velikemu vplivu krščanstva. V središču Kinšase je velika cerkev, nekakšna oaza pred zunanjim svetom, kjer je v senci dreves mogoče počivati, moliti, obiskati zdravnika. Ta cerkev je ena izmed najpreprostejših, kar sem jih kdaj videla. Brez blišča in fresk. Posvečena veliki ma-ma. Nirvana. Na drugi strani sem nekaj dni pozneje opazovala živahno mašo pod drevesi ob mali reki sredi Konga. Zelo živahno. Tudi v najrevnejšem predelu Kinšase imajo lepo urejen prostor, ki je namenjen molitvi in družabnemu življenju prebivalcev tega naselja. Zelo preprosto. Različni pristopi k isti stvari.

In umetnost …

In če se od religije sprehodim še do umetnosti, saj zato sem bila tam, me je sodobna umetnost presenetila. Gre za družbeno aktivno, za reflektivno umetnost. Umetniki presprašujejo zgodovino, kažejo stvari, ki bi jih večina želela pozabiti. Kipi umetnika Freddyja Tsimbe, izdelani iz delov orožja, najdenega v Kongu, šokirajo, ko se zaveš, da je bil to del krute resničnosti, a hkrati spoznaš, da je to le kip v opomin in da umetnik verjame v svetlejše čase, kar pokaže na drugem kipu. Ne živijo za preteklost. Ali pa odlična zbirka umetniških del v parku umetniške akademije v Kinšasi. Kakšen ustvarjalen potencial ima ta država! Afrika je posebna in topla. O njeni kulturi se boste prepričali na festivalu sodobnih odrskih umetnosti Exodos 2015, ko bo v središču prav afriška umetnost.

Nataša Zavolovšek, finance@finance.si


Trendi 04