Page 1


Drage bralke in bralci, pred dnevi je bil pri nas na obisku dalajlama. Droben možic, ki velja za eno današnjih največjih moralnih avtoritet na svetu. Njegov obisk sem spremljala kot novinarka in bilo je naravnost navdušujoče opazovati njegovo sproščeno dojemanje sveta. Na začetku predavanja v polni dvorani se je nasmehnil in prav po otroško dejal: Veste kaj, najprej se bom udobno namestil. In si je sezul čevlje, spodvil noge na sedežu in si na glavo nataknil kapo s šiltkom. Tako, pa sem, se je namuznil. Govoril je o sočutju, iskanju miru, pomenu izobraževanja o vrednotah in še in še, ampak kar mi je najbolj ostalo v spominu, je bilo to njegovo sezuvanje. Najbolj normalna stvar na svetu zanj je bila, da si je sezul čevlje pred 6.000 ljudmi. Čisto preprosto. Se mi zdi, da smo včasih vsi tako ujeti v ta sistem hitrega tempa, da pozabimo na preproste rešitve problemov, ki nas tarejo. Da rečemo kdaj ne stresu in gremo na sprehod v naravo. Da si ne smemo vsega gnati k srcu, ker je življenje prekratko. Da si kdaj pa kdaj ‘sezujemo čevlje’. Čisto preprosto. V tokratni številki Akademčka sta v ospredju energija in turizem. Prijetno branje! Ksenja Tratnik, urednica Akademčka


Turizem v Sloveniji je v zadnjih letih v velikem vzponu in postaja čedalje bolj pomembna gospodarska panoga, pa se vseeno zdi, da ne znamo izkoristiti vsega potenciala. O izzivih za prihodnost smo se pogovarjali z doc. dr. Heleno Nemec Rudež, predstojnico katedre za management turističnih podjetij na Fakulteti za turistične študije Portorož Turistica. Gospodarski kazalci kažejo, da turizem (p)ostaja ena glavnih gospodarskih panog, je pa, predvsem zaradi recesije, zaznati določene spremembe. Predvsem je očiten porast števila domačih gostov, ki so uspešno nadomestili izpad tujih gostov. Kako pojasnjujete to dejstvo? Je to posledica dobrih trženjskih prijemov s strani ponudnikov storitev ali Slovenci manj odhajajo na počitnice v tujino? V času recesije je pričakovati, da ljudje spremenijo svoje potovalne navade in tako več potujejo v bližnje destinacije. Poleg tega tudi skrajšajo čas počitnic in znižajo potrošnjo na počitnicah. Podatki ankete o turističnih potovanjih domačega prebivalstva SURS-a kažejo, da se število zasebnih potovanj Slovencev v tujino v lanskem letu ni zmanjšalo glede na leto poprej. Hkrati pa podatki kažejo, da se je lani, predvsem v poletnih mesecih, glede na leto 2008 močno povečalo število tistih Slovencev, ki so potovali na zasebno potovanje tako v tujino kot doma. Zakaj se je to dogajalo, pa bi lahko odgovorila le dodatna raziskava. Večina Slovencev ima pri obisku tujcev v Sloveniji podobne izkušnje: vsi so navdušeni nad videnim, večina od njih pa tudi pravi, da premalo izkoriščamo turistični potencial. Je ta ocena pravilna? Kaj je glavni razlog za premajhno prepoznavnost Slovenije? Vsekakor turistični potencial Slovenije ni v celoti izkoriščen. Potrebno bi bilo izboljšati kakovost turistične ponudbe, intenzivirati sodelovanje med turističnimi ponudniki ter razvijati integralne oz. celovite turistične proizvode na ravni destinacije. V Sloveniji imamo veliko naravnih danosti in kulturno-zgodovinskih znamenitosti, ki bi jih lahko vključili v turistično ponudbo, vendar moramo k temu pristopiti preudarno, s skrbjo za trajnostni razvoj.

Slovenija ima težave s svojo prepoznavnostjo ne le v svetu, temveč tudi znotraj Evropske unije. K izboljšanju prepoznavnosti bi prispevalo oblikovanje jasne identitete in tržne pozicije destinacije ter elementov njene ponudbe, ki bi bili med sabo usklajeni in povezani ter tako delovali kot smiselna celota. Hkrati bi morali oblikovati sporočilo o Sloveniji, ki bi Slovenijo jasno razlikovalo od drugih destinacij z izpostavljanjem prednosti in tipičnih značilnosti Slovenije. V turizmu narašča trend zelenega turizma in tukaj je priložnost za Slovenijo, saj imamo vse potrebe predispozicije. Moramo jih samo izkoristiti. Je Slovenija kot turistična destinacija relativno draga? Po indeksu konkurenčnosti turizma, ki ga vsako leto objavlja Svetovni ekonomski forum, je slovenski turizem z vidika cenovne konkurenčnosti v zelo nezavidljivem položaju. V lanskem letu smo bili na 94. mestu med 133 državami, leta 2008 pa celo na 102. mestu med 130 državami po cenovni konkurenčnosti. Ne moremo se torej pohvaliti s cenovno konkurenčnostjo Slovenije kot destinacije v mednarodnem turizmu. Raziskava, ki smo jo naredili na UP FTŠ Turistici leta 2007 med tujimi turisti v Sloveniji, je takrat pokazala, da so tuji turisti zaznali Slovenijo za dražjo destinacijo, kot so jo zaznavali pred prevzemom evra v Sloveniji. Kje je slovensko trženje v turizmu v primerjavi z evropskim? Slovenija kot majhna destinacija seveda nima tolikšnih sredstev za trženje turizma kot druge velike in bogatejše destinacije v njeni bližini in širše. Problem trženja majhnih destinacij je enak problemu trženja majhnih podjetij nasproti velikim.


Slovenija se še dodatno spopada tudi s problemom neprepoznavnosti in nepovezanosti turistične ponudbe. V Evropi se uspešno tržijo celoviti turistični proizvodi na ravni destinacije, znotraj katerih so povezani turistični proizvodi posameznih ponudnikov. Za razvoj teh proizvodov v Sloveniji je potrebno najprej izboljšati sodelovanje med posameznimi ponudniki v destinaciji in pospešiti razvoj združenj ponudnikov na ravni destinacije. Takšna združenja bi lahko oblikovala skupno promocijo, na primer s skupnim izdajanjem brošur in skupnem nastopanju na sejmih in drugod, kar je nadvse pomembno za majhne turistične ponudnike. Ali slovenski ponudniki turističnih storitev sledijo trendom v trženju? Veliko bolj bi se bilo potrebno usmeriti v trženje zelenega turizma. Posamezni ponudniki so že uspešni na tem področju. Turistični ponudniki bi se morali bolj usmeriti v pridobivanje okoljskih znakov, kot je EU marjetica, ki je namenjen okolju prijaznim turističnim nastanitvenim obratom. V izziv trženju slovenskega turizma bi lahko bil tudi razvoj zelenega turizma oz. trajnostno naravnanega turizma v urbanem okolju. Drugi trend, ki bi mu morali v Sloveniji posvetiti pozornost, je razvoj in uporaba sodobnih elektronskih trženjskih orodij Web 2.0 aplikacij. V tujini se že uveljavlja izraz ‘potovanja 2.0’ oz. v angleščini ‘travel 2.0’, ki predstavlja uporabo Web 2.0 aplikacij v turizmu. Načrtno bi bilo treba pristopiti k raziskovanju vloge in pomena elektronskih in klasičnih distribucijskih kanalov za slovenski turizem, ki so eden ključnih know-how-ov turizma in jih pri nas še ne izkoriščamo dovolj. Kako je z uporabo in vplivom družbenih medijev v trženju v turizmu pri nas?

Za družbene oz. socialne medije velja, da zajemajo vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki sami, kot so spletne skupnosti, forumi, blogi. So zelo dinamičen medij, ki se neprestano razvija. Vloga družbenih medijev lahko postane v času krize še bolj izrazita, saj lahko z njimi nadomestimo druge, dražje oblike komuniciranja. Poleg tega so primerni tudi za izvajanje trženjskih raziskav. Uporaba družbenih medijev predstavlja za trženje v slovenskem turizmu velik potencial, saj izkorišča možnosti odprtega spletnega sodelovanja in povezovanja turističnih ponudnikov s kupci in drugimi deležniki v okolju. S temi orodji ne le pritegnemo pozornost in vzbudimo zanimanje pri potencialnih turistih, ampak jih lahko tudi prepričamo in napeljemo k obisku Slovenije. V slovenskem turizmu se pojavljajo ‘prve lastovke’, ki te tehnologije celovito uporabljajo, medtem ko je to področje v tujini, kot je bilo mogoče videti na turistični borzi ITB v Berlinu, že precej bolj razvito in izkoriščeno. Kje so po vaše največje priložnosti za napredek slovenskega turizma? Na nedavnem gospodarskem forumu o prihodnosti Pomurja so tamkajšnji vodilni turistični delavci opozorili na premajhno sodelovanje hotelov, toplic in drugih velikih akterjev z majhnimi akterji (lokalni vinarji, lončarji, kmetje,...). Oboje predstavlja priložnost za slovenski turizem. Nekatere destinacije v svetu so se zelo uspešno pozicionirale s pomočjo zgodb, ki jih pripovedujejo o sebi. Zelo pogosto potrošniki oz. turisti preferirajo turistične proizvode in destinacije, ki jih lahko povežejo z zgodbami. Zgodbe se lahko navezujejo na naravo, zgodovino, znane osebe, dogodke, skrb za ljudi in okolje in drugo. V Sloveniji se že uspešno trži nekatere takšne zgodbe, vendar bi bilo tega lahko


bistveno več. Ravno tako je pomembno za razvoj slovenskega turizma sodelovanje med ponudniki, saj se lahko le tako razvijejo integralni turistični proizvodi destinacije. Kaj bi še lahko ‘izkoristili’, da bi privabili še več tujih gostov? Povečanje števila tujih gostov bi dosegli ne le s privabljanjem novih gostov, ampak tudi s tem, da se obstoječi gostje v čim večji meri vračajo k nam. Oboje pa zahteva večjo inovativnost v turizmu in ponudbo vedno ‘svežih’ turističnih proizvodov. Turisti, ki se vračajo in so zadovoljni, so pomembni tudi za ustvarjanje, širjenje in uporabo informacij o slovenskem turizmu, čemur dajejo sodobna trženjska orodja še dodatno proaktivno vlogo. Vendar tu ne gre samo za povečanje števila turistov, ampak tudi za vprašanje ciljnih trgov, na katere naj se slovenski turizem usmeri. OGLASNO SPOROČILO

Ti ciljni trgi morajo biti skladni z viri in usmeritvami slovenskega turizma ter imeti pričakovano visoko rast povpraševanja. Tu pa ima zeleni turizem nedvomno pomembno vlogo. Turizem velja za eno najbolj perspektivnih panog, ki naj bi v prihodnje igrala še večjo vlogo. Se to odraža tudi v povečanem vpisu na vašo fakulteto? Za redni študij na FTŠ Turistici se zanimanje povečuje, za izredni študij pa se, skladno s trendom v visokošolskem prostoru, zmanjšuje. Trenutno smo v postopku akreditacije doktorskega študijskega programa, pripravljamo pa tudi druge nove bolonjske študijske programe. Novost v naslednjem študijskem letu na FTŠ Turistica je, da prvič vpisujemo v bolonjski interdisciplinarni magistrski študijski program Dediščinski turizem.


e. Ko govorimo o turistični destinaciji, s tem razumemo splet turističnih proizvodov na nekem geografskem območju (mestu, pokrajini, državi), ki jih turisti doživljajo kot celovito izkušnjo in tolmačijo glede na svoje kulturno ozadje, namen obiska, pretekle izkušnje ipd. Na zaznavo destinacije in zadovoljstvo turistov poleg ugleda destinacije in zaznane vrednosti v veliki meri vpliva kakovost storitev v izbrani destinaciji. Kakovost v turizmu razumemo kot odličnost posameznih elementov ponudbe, tako procesov izvajanja storitev (kako turisti zaznavajo ponudbo, npr. prijaznost, kompetentnost osebja) in rezultatov (kaj turisti dobijo, npr. namestitev, hrano ipd.). Verjetno najširše uporabljan instrument za ovrednotenje kakovosti v storitvenih dejavnostih je SERVQUAL, ki so ga razvili Parasuraman, Zeithaml in Berry že v 80ih letih, vendar je njegova uporabnost za ocenjevanje kakovosti storitev turističnih destinacij omejena. Večina študij v turizmu uporablja seznam značilnosti turistične ponudbe kot osnovo za merjenje kakovosti, npr. štiri A (angl. attractions, accessibility, amenities and ancillary services), ki sta jim bila dodana še dva (angl. available packages, activities), tako da v zvezi s kakovostjo storitev v destinaciji govorimo o znamenitostih, dostopnosti, prijetnostih, dosegljivih paketih, aktivnostih in pomožnih storitvah. V okviru projekta, katerega namen je bil po naročilu Ministrstva za gospodarstvo razviti celovit in univerzalen model merjenja zadovoljstva turistov v Sloveniji za turistične ponudnike, smo merili tudi kakovost storitev na ravni turističnega kraja kot pomembne določljivke zadovoljstva. V raziskavo smo vključili štiri destinacije (glavno mesto, obmorsko mesto, visokogorski kraj in zdravilišče) in skupaj več kot tisoč gostov na ulicah izbranih mest. Vzorec je bil reprezentativen glede na strukturo turistov po nacionalnosti. Zaznana kakovost je zajela vrsto značilnosti ponudbe, npr: • Dostopnost turističnega kraja, • Čistoča turističnega kraja, • Raznovrstnost kulturne dediščine, • Kakovost namestitve (hotel, motel, apartma), • Gostoljubnost domačega prebivalstva, • Ponudba zabave in nočno življenje, • Možnost za počitek, • Razpoložljivost športne infrastrukture, • Zdraviliška ponudba.

Značilnosti turistične ponudbe, ki so pomembne za ocenjevanje kakovosti na posamezni destinaciji, so bile v veliki meri odvisne od destinacije same: • Za turiste v glavnem mestu je bila pomembna čistost destinacije, kulturna dediščina in tudi možnosti za počitek. • Za goste obmorskega mesta je bila pomembnejša gostoljubnost domačega prebivalstva, razpoložljivost športne infrastrukture in možnosti za nakupovanje. • V zdraviliškem kraju pa je bila v ospredju kakovost namestitve, ponudba lokalnih jedi in prav tako možnosti za nakupovanje. Merjenje kakovosti je omogočilo ugotavljanje dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo in vračanje gostov tako z vidika ponudnikov kot destinacije. Ponudniki turističnih storitev na posamezni destinaciji so namreč medsebojno odvisni pri doseganju splošne ocene kakovosti in zadovoljstva turistov, iz posamičnih anket o zadovoljstvu svojih gostov pa ne morejo zaznati problematičnih področij v celoti oz. dobiti celovitega pogleda na zaznano kakovost storitev v destinaciji. Ta pa ključno vpliva na zadovoljstvo turistov in na uspeh trženja destinacije kot celote. INFO Vsebinske ugotovitve primerjave bo Vesna Žabkar predstavila na 43. Marketinškem fokusu, namenjenemu trženju v turizmu, ki bo 15. aprila v Ljubljani. 4www.finance-akademija.si/mf43


Za nami je velikonočni konec vikenda, ki je dolga leta veljal za prvi test turistične sezone, zdaj pa se trendi hitro spreminjajo. Kako so zadovoljni z zimsko sezono in kakšni so načrti za naprej, smo povprašali v Termah Krka in Sava Hotels & Resorts. Ali ste v času krize zmanjšali proračun za trženje oz. marketinške aktivnosti? Kako ste prilagodili trženjske aktivnosti težkim gospodarskim časom? Sava TMC: Marketinškega proračuna glede na preteklo leto nismo zmanjšali, pač pa smo v obstoječih okvirih bistveno okrepili svoje aktivnosti. Prav tako uporabljamo nove trženjske prijeme in orodja od katerih pričakujemo predvsem večjo učinkovitost. Ker smo v preteklem letu beležili velik upad gostov z nekaterih tradicionalnih trgov, smo naše trženjske aktivnosti letos zastavili povsem na novo. V drugi polovici lanskega leta smo ustanovili novo družbo Sava TMC, d.o.o., ki je med drugim zadolžena za izvajanje skupnega trženja celotne dejavnosti Turizem v tujini. V tem letu se tako usmerjamo na bližnja geografska območja (od Italije, Avstrije, preko celotnega Balkana do širšega območja vzhodne Evrope), kjer s skupnimi trženjskimi nastopi dosegamo večje prodajne učinke. Terme Krka: Dejavnost Term Krka – zdraviliška z dopolnjujočimi sprostitvenimi programi in programi za krepitev in ohranjanje zdravja, pestra športna ter

kulinarična ponudba - je aktualna vse dni v letu in primerna za vse generacije. Svojo prepoznavnost gradimo s kakovostno in edinstveno ponudbo, zelo pomembno trženjsko orodje pa so za nas zadovoljni gostje, ki se vedno znova radi vračajo v naše poslovne enote v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, v Strunjanu, na Otočcu in v Novem mestu. Pri trženju programov in storitev dajemo v zadnjem času poudarek oglaševanju preko spleta, še vedno pa so pri seznanjanju potencialnih gostov z našimi ponudbami v ospredju tudi tiskani mediji in radio. Delež sredstev, namenjenih trženju v tekočem letu, se v primerjavi s preteklimi leti ni zmanjšal, se pa odločamo za bolj ciljano in usmerjeno komunikacijo z želenimi skupinami gostov. Za redno komunikacijo s kupci uporabljamo tudi revijo Vrelci zdravja, ki temelji na koristnih in poučnih prispevkih na temo zdravstva, sprostitve, lepote, športa in kulinarike. V Krkinih termah si bomo tudi v prihodnosti prizadevali ohraniti položaj, ki ga imamo v slovenskem turizmu. S potencialnimi gosti – tako domačimi kot tujimi – bomo razvijali odnos, ki bo poglabljal obojestransko zaupanje in zadovoljstvo. Kako ste zadovoljni z zimsko sezono in kakšno poletno sezono pričakujete? Sava TMC: V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo na ravni celotne dejavnosti Turizem za 6% odstotkov povečali število nočitev. Pri tem opažamo veliko rast nočitev s trgov, kjer smo v zadnjem obdobju bistveno povečali svojo prisotnost, zlasti iz Srbije in Italije, ter rast nočitev z nekaterih novih trgov vzhodne in severne Evrope, kjer nova družba Sava TMC že od lani izvaja številne aktivnosti. Veseli nas tudi rast domačih nočitev. Z nadaljevanjem intenzivnih prodajnih aktivnosti tako v Sloveniji kot v tujini in številnimi novimi projekti na področju trženja pa pričakujemo, da bomo trend rasti nočitev v prihodnjih mesecih še okrepili. Terme Krka: Z obiskom v preteklih mesecih smo v Termah Krka zadovoljni. Upoštevajoč zaprtje Krkinega obmorskega centra Talaso Strunjan zaradi investicijskih del, je bila zasedenost naših hotelskih zmogljivosti v prvih dveh mesecih letošnjega leta zelo dobra in v skladu z načrtom, optimistični pa so tudi obeti za poletje. Na ugodne ponudbe za zgodnje rezervacije poletnih počitnic, t. i. »first minute« ponudbe, smo v Krkinih termah že zabeležili ugoden odziv. Poleg domačih gostov so počitnikovanje v termah napovedali tudi italijanski in ruski gostje. Glede na trend v zadnjih letih, ko se večina gostov odloča za počitnice v zadnjem hipu, pa je več rezervacij pričakovati v poletnem času.


Na letošnjih 12. Dnevih energetikov bo v ospredju energetski menedžment, v katerem ključno vlogo igra energetski menedžer. O tej odgovorni nalogi smo se pogovarjali z lanskim prejemnikom nagrade za energetskega menedžerja, Andrejem Paternostom, ki je vodja Službe primarne energetike v novomeški Krki.

Na sliki: Ekipa novomeške Krke, ki je lani prejela nagrado za energetsko učinkovito podjetje leta 2009. Andrej Paternost (na desni) je bil eden od prejemnikov nagrade za energetskega menedžerja leta.

Lansko leto ste prejeli nagrado za energetskega menedžerja. Kako vlogo ima energetski menedžer v podjetju? Energetski menedžer ima pomembno vlogo in hkrati tudi odgovornost za racionalno in učinkovito upravljanje sistema z energijo v podjetju, ki predstavlja kompleksen sistem energetskih aktivnosti, katerega končni cilj je trajnostna energetska, okoljska ter tudi stroškovna strategija. Del te vloge je tudi sodelovanje pri načrtovanju in uvajanju energetsko učinkovitih tehnologij in naprav, svetovanje in izobraževanje sodelavcev ter ozaveščanje vseh zaposlenih za racionalno in učinkovito rabo energije. Kakšna znanja mora imeti po vaše uspešen energetski menedžer? Jih je moč v prvi vrsti črpati iz prakse? Se izobražujete doma, v tujini? Uspešen energetski menedžer ima pomemben vpliv na rabo energije ter posledično na stroške in vplive na okolje, zato so zelo pomembni njegovo znanje in izkušnje na strokovnem in organizacijskem področju. Ni dovolj, da ima le ustrezno formalno izobrazbo, pomembno je tudi nenehno izpopolnjevanje znanja na tem področju, da je lahko kos vsem izzivom tako na strokovnem kot organizacijskem področju. Del znanj je možno črpati iz prakse, še bolj pomembno pa je, da nova znanja in spoznanja prenašamo v prakso in si tako zagotavljamo razvoj in ne nazadnje konkurenčno prednost. Izobražujemo se tako doma kot v tujini, saj je le tako možno zagotavljati dolgoročno uresničevanje ciljev na področju učinkovite rabe energije in trajnostnega razvoja.

Številna slovenska podjetja se šele začenjajo zavedati pomena učinkovite rabe energije in nenazadnje tudi ekonomskega vidika URE-ja (prihranki). Se vam zdi, da se slovenska podjetja dovolj zavedajo pomena dobrega energetskega menedžmenta? Kakšen nasvet bi jim dali, kako naj se lotijo reorganizacije na tem področju? Zdi se mi, da se slovenska podjetja vse bolj zavedajo pomena dobrega energetskega menedžmenta, dodatna spodbuda temu pa so še visoki stroški energije in vse zahtevnejša zakonodaja na področju učinkovite rabe energije in varovanja okolja. Dobre osnove, kako je potrebno zastaviti energetski menedžment oz. sistem upravljanja z energijo v podjetju, so v standardu SIST EN 16001 – Sistem upravljanja z energijo, v katerem so podrobno opredeljene odgovornosti za področje energije v celotni organizacijski strukturi podjetja. Odgovorno ravnanje z energijo je že dolga leta eno od vodil Krke. Kakšne so vaše trenutne aktivnosti na tem področju in kaj načrtujete v prihodnosti? Se pri tem zgledujete tudi v tujini? Aktivnosti na področju odgovornega ravnanja z energijo je mnogo. Med drugim trenutno dokončujemo krovni sistem ciljnega spremljanja rabe energije, ki nam omogoča spremljanje učinkovitosti rabe energije skladno s postavljenimi cilji. Ker je Krka družbeno odgovorno podjetje, kjer se zavedamo pomena trajnostnega razvoja in obnovljivih virov energije, med drugim načrtujemo tudi postavitev lastne sončne elektrarne. Seveda se pri tem zgledujemo tudi v tujini, vendar bi želel poudariti, da se zanašamo predvsem na lastno znanje, ki je povsem enakovredno tujemu.


in približno eno sedmino vseh potreb po toploti (14,4%). Če predvidevamo, da je scenarij strokovne organizacije pravilen, potem bi vsako četrto kilovatno uro ekološko pridobljene električne energije in vsako osmo kilovatno uro ekološko pridobljene toplote v desetih letih proizvedli v bioplinarni. Ker se bo v prihodnosti populacija zmanjšala, izkoristki pa se s časom povečujejo, se lahko (po nekaterih ocenah) zgodi, da bo do leta 2020 od 17. mio. ha celotnih površin (12 mio. ha njiv, 4,8 mio. ha zelenih površin) na razpolago za pridelovanje energijskih rastlin do 4,2 mio ha površin. Za primerjavo: Danes je za pridobivanje surovin, ki se pridobivajo na zemlji, uporabljenih 1,8 mio. ha površin. Energija, pridobljena iz bioplina, ki spada med obnovljive vire, prinaša številne prednosti na področju gnojenja, ravnanja z odpadki in pridobivanja toplotne in električne energije. Razvite EU države že vrsto let spodbujajo gradnjo bioplinskih naprav, opozarja Marjan Kolar iz Keter Investa. “Pri tem izstopa Nemčija, kjer je inštaliranih okrog 4.200 bioplinarn, s skupno zmogljivostjo 1600 mega vatov elektrike in toplote, do leta 2020 pa nameravajo zgraditi še dodatnih 12.000 bioplinskih naprav s skupno zmogljivostjo 4800 megavatov”. Bioplinske naprave so tako v najbolj razviti državi, na področju vlaganj v obnovljive vire energije, torej Nemčiji, glavni spodbujevalec oživljanja kmetijstva, saj kmetom omogočajo prihodek iz naslova prodaje gnojevke živali, ki jih imajo in prihodek iz naslova prodaje pridelkov na obdelovalnih površinah. Švedska je visoko ozaveščena na področju pridobivanju zelene energije iz bioplina – vse, kar je organskega, predelajo v bioplin. Na Švedskem se bioplin prodaja tudi kot plin v plinsko omrežje ali kot skladiščen plin za pogon vlakov, avtobusov in avtomobilov. Tudi ostale razvite države vzorno sledijo najrazvitejšim po pridobljeni energiji iz bioplina. V Avstriji je 400 BPE (bioolinskih elektrarn). Avstrija je tudi sicer prva izvoznica zelene energije. “EU pridela dovolj hrane za svoje potrebe in viške le-te pretopi v zeleno energijo. Na ta način se ohranjajo delovna mesta v kmetijskem sektorju in zemlja v funkciji,” poudarja Kolar. Najpogosteje se za namene proizvodnje bioplina uporablja gojena biomasa (koruza in sirek), saj je tehnologija pridelave koruze in sirka najbolj dovršena in prav tako je najbolj dovršen njun sortni izbor. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo vse nove energije skupaj v letu 2020 pokrile tretjino vseh potreb po električni energiji (30%)

Slovenija V Sloveniji je instaliranih bioplinskih naprav v skupni moči le 12,7 MW. S to proizvodnjo se trenutno oskrbuje čez 40.000 gospodinjstev. Po strokovnih analizah bi lahko v Sloveniji, ne da bi posegali v oskrbo s hrano in pri tem uporabili le 3 % kmetijskih površin za proizvodnjo biomase, inštalirali za 63 MW ali oskrbovali z električno energijo čez 234.000 gospodinjstev, hkrati pa nam ostaja skoraj enak delež termične energije. Bioplinske naprave ne morejo nadomestiti drugih virov električne energije, so pa med obnovljivimi viri najzanesljiveljši proizvajalec, saj omogočajo pasovno proizvodnjo vse dni v letu in niso odvisne od vremena - kot sončne ali hidro elektrarne. Istočasno z bioplinskimi napravami rešujemo organske odpadke, kar je izjemnega pomena. Z bioplinskimi napravami nikakor ne moremo v celoti nadomestiti drugih virov energije, določen delež le-teh pa lahko. Slovenija mora izpolniti zahtevo, da do leta 2010 doseže 12 % delež energije iz obnovljivih virov in je zato dopolnila in spremenila Energetski zakon (Uradni list RS št.70), v katerem zmanjšuje administrativne ovire, točno opredeljuje vrste obnovljivih virov ter se zavezuje k prednostnemu obravnavanju projektov na osnovi obnovljivih virov energije. Slovenija bo morala glede na evropski energetsko-podnebni paket do leta 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 6% in povečati delež obnovljivih virov energije s 16% na 25%. Za uresničevanje nacionalnega načrta za energetsko učinkovitost bo morala do leta 2016 za prihranek 9% energije zagotoviti 380 milijonov evrov. K povečevanju ekološke proizvodnje energije zavezuje Slovenijo Direktiva EU o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu električne energije (3001/77/EC).


Dnevi energetikov 2010 Marjan Kolar (Keter Invest) bo tudi eden od predavateljev na 12. Dnevih energetikov, ki bodo potekali 19. in 20. aprila v Portorožu. Po besedah predsednika letošnjega programskega sveta Staneta Meršeta je moto letošnje konference Energetika na razvojnem prelomu, eden od glavni poudarkov pa je zagotoviti udeležencem novice glede zakonodajnih sprememb na tem področju, ki jih je v zadnjih letih zelo veliko. “Energetskim menedžerjem želimo dati nova znanja, pomemben dejavnik srečanja pa je tudi izmenjava izkušenj in znanj.” Kot vsako leto bosta Časnik Finance in Ministrstvo za gospodarstvo podelila nagrade v treh kategorijah: energetsko učinkovit projekt, energetsko učinkovito podjetje in projekt uporabe OVE 2010. Komisija, v kateri so Boris Selan, ministrstvo za gospodarstvo, Stane Merše, Institut Jožefa

Stefana, Dušan Novković, Acroni , Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK, in Bojan Grobovšek, energetski svetovalec, je izbrala po tri finaliste v vsaki kategoriji: • energetsko učinkovito podjetje: Bohinj Park EKO Hotel, Danfoss Compressors d.o.o. in Premogovnik Velenje. • energetsko učinkovit projekt: Energetska agencija za Podravje, Lumar IG, d.o.o. in Center za ekonomijo transporta, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru. • sonaravno izkoriščanje obnovljivih virov energije: Bioplin Gjerkeš, Lido in Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. INFO 4http://www.financ-akademija.si/energetiki10

OGLASNO SPOROČILO

Bioplinske elektrarne

Member of Keter Group


Slovenija se je zavezala do leta 2020 doseči 25-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije. A do tja jo čaka še dolga pot. Lansko poročilo o napredku Evropske komisije pri razvoju in rabi obnovljivih virov energije je pokazalo, da je Slovenija na tem področju ena najmanj uspešnih članic EU. A kot zatrjujejo na ministrstvu za gospodarstvo, ki je pristojno za področje učinkovito rabe in obnovljivih virov energije, je Slovenija ena od držav članic EU z največjim deležem rabe obnovljivih virov energije, predvsem zahvaljujoč hidroelektrarnam. »V lanskem letu smo uvedli zelo stimulativno shemo za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje, ki sta se odrazili v skokoviti rasti števila sončnih in bioplinskih elektrarn.» Težavno usklajevanje interesov Na vprašanja, kateri so glavni razlogi za nedoseganje zastavljenih ciljev, na ministrstvu odgovarjajo, da je ključni problem pri še večjem razmahu rabe teh virov energije problematično usklajevanje interesov v prostoru, saj je v Sloveniji zdaj stanje tako, da se vedno najde zadostna medijska in zatem še politična podpora nasprotovanju vsakršnemu večjemu projektu npr. vetrnim, hidro, celo bioplinskim elektrarnam. Ovira sta tudi prostorska zakonodaja in ravnanje ministrstva za okolje in prostor v skladu s to zakonodajo, še pravijo. Slovenija bo morala v prihodnje zavihati rokave: delež proizvodnje električne energije bomo morali do leta 2020 dvigniti iz sedanjih približno 27% na 35%, delež ogrevanja iz obnovljivih virov iz sedanjih približnih 20% na približno 40%, delež pogona motornih vozil na obnovljive vire pa z zdajšnjega približno 1% na 10%. Vse več podjetij v Sloveniji sprejema različne ukrepe za učinkovito rabo energije, kamor spada tudi večja uporaba obnovljivih virov energije.

Država na tem področju nudi tudi različne spodbude in subvencije. »Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije je zagotovljeno preko podporne sheme na osnovi Energetskega zakona, ki jo je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo in se izvaja v sodelovanju z Agencijo za energijo in Centrom za podpore pri Borzen-u,« pojasnjujejo na ministrstvu. Sredstva za spodbujanje obnovljivih virov, ki jih ima na voljo ministrstvo za gospodarstvo, so sredstva kohezijskega sklada, sofinancirajo pa se projekti, ki proizvajajo toploto iz obnovljivih virov energije, predvsem biomase pa tudi geotermalne energije. »Gre za manjše ali večje ogrevalne sisteme, kjer iz ene kotlarne oz. postrojenja oskrbujemo s toploto enega ali več uporabnikov. Taka dva razpisa sta bila objavljena maja 2009 in sta že zaključena, v aprilu pričakujemo objavo podobnih dveh razpisov za dve oz. tri leta.« Ob tem na ministrstvu dodajajo, da so nepovratna sredstva zagotavljali tudi na ministrstvu za kmetijstvo, na tem področju pa je aktiven tudi Ekosklad, ki dodeljuje tako nepovratna sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije kot ugodne kredite.

4Eden od glavnih poudarkov na 12. Dnevih energetikov, ki bodo 19. in 20. aprila v Portorožu, bo seznanitev udeležencev z novostmi glede zakonodajnih sprememb na področju obnovljivih virov.


3Časnik Finance se je konec marca ustavil v Termah 3000, kjer je skupaj s predstavniki državnih in lokalnih oblasti, predstavniki civilne družbe in številnimi podjetniki razpravljali o razvojnih priložnostih Pomurja.

4 Andrej Horvat, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja projektne pisarne za Pomurje, in Peter Ribarič, direktor direktorata za podjetništvo in konkurenčnost na ministrstvu za gospodarstvo, sta bila zelo zaželena sogovornika.

3 Več kot 150 udeležencev popoldanskega srečanja je odmore izkoristilo za krepitev že obstoječih poznanstev in sklepanje novih.

Naslednji forum bo 22. aprila na Koroškem.

Foto: Urban Štebljaj

4 Pomurski forum se je končal z okroglo mizo, na kateri so sodelovali Stanko Polanič (Panvita), Cveto Žalik (Nafta Lendava), Branko Drvarič (Kema Puconci), Štefan Pavlinjek (Roto) in Ivanka Ajlec (Terme 3000).


OGLASNO SPOROČILO


4 14.4.

Evropsko projektno računovodstvo Info: http://www.finance-akademija.si/racunovodstvo

4 15.4.

Trženje turizma - Praktični nasveti, kaj spremeniti v trženju in turistični ponudbi Info: http://www.finance-akademija.si/mf43

4 19.4.

12. Dnevi energetikov Info: http://www.finance-akademija.si/energetiki10

4 20.4.

Kadrovski outsourcing - kako se ga lotiti in na kaj moramo biti pozorni Info: http://www.finance-akademija.si/hrmciklus

4 20.4.

Učinkovita telefonska izterjava v praksi Info: http://www.finance-akademija.si/telefonska

4 21.4.

Kako iz bilanc pridobiti prave informacije Info: http://www.finance-akademija.si/praveinformacije

4 21.4.

Uspešen marketing mix prodaje proizvodov v lekarnah Info: http://www.finance-akademija.si/marketing

4 22.4.

Koroški forum Info: http://www.finance-akademija.si/forum

4 22.4.

Kako tržiti preko novih spletnih medijev Info: http://www.finance-akademija.si/spletnimediji

4 22.4.

Kako meriti kakovost prodajne izkušnje - standardi vedenja na prodajnih mestih Info: http://www.finance-akademija.si/standardi

4 22.4.

Kako izkoristiti davčne in poslovne ugodnosti zakona o Pomurju Info: http://www.finance-akademija.si/pomurje

4 23.4.

Obvladovanje stroškov in finančni kontroling Info: http://www.finance-akademija.si/kontroling

Obiščite nas na spletni strani Poslovne akademije http://www.finance-akademija.si

Naslednja številka Akademčka izide maja!

Akademček 4  

Revija Poslovne akademije, 4. številka, april 2010