Page 1

akademija.finance.si akademija.finance.si 1

AKADEMČEK REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 32, MAJ 2017

5 vodil za dvig prodajne učinkovitosti Kakšna znanja mora imeti energetski menedžer Imate ustrezne digitalne kompetence? Mračne prerokbe za slovenske pokojnine

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


2  

akademija.finance.si

AKADEMČEK Kazalo 4

SALES SUMMIT

8

DNEVI ENERGETIKOV

11

BREZPLAČNI POSVETI

18

FINANČNA KONFERENCA

24

MARKETING SUMMIT BEOGRAD

26

SEMINAR

28

FOTOUTRINKI MINULIH DOGODKOV

Klikni in naroči – 1, 2, 3, Pošta vse dostavi! PAKETNA DOSTAVA

OGLAS

IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM.

Za več informacij poskenirajte QR kodo, pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.posta.si

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

ŠTEVILKA 32, MAJ 2017


akademija.finance.si

Uvodnik:

Z digitalizacijo dobivamo moč bogov

Mateja Bizjak,

urednica in novinarka Poslovne akademije Finance

Komajda v 2016 smo zares odprli razpravo o digitalni preobrazbi oz. digitalizaciji, a v 2017 skorajda ne mine več seminar, okrogla miza, konferenca ali posvet, ki te teme ne bi vsaj v nekem delu naslovil. (Kako hitro bo tematika digitalizacije dogodke zaznamovala tudi skozi sam format?) Izjema seveda niso niti dogodki v organizaciji Akademije Finance. Digitalne kompetence so vse bolj pomembne ne le za prodajnike, ampak tudi za energetske managerje in finančnike, disrupcija je skupni jezik vseh sfer. Prav je, da o digitalizaciji spoznamo čim več in iz najrazličnejših virov. Tudi zato, da se zavemo resnosnosti sprememb, ki jih živimo: »Z digitalizacijo dobivamo moč bogov«, je v uvodu 34. Finančne konference dejal češki ekonomist in filozof Tomáš Sedláček in dodal, da z internetom ustvarjamo nov svet, v katerem si sami določamo pravila igre. Ali prav zares veste, kaj to pomeni in kako lahko vpliva ne le na vaše kariere, ampak prav vse vidike vašega življenja?

Revija Poslovne akademije Finance / št. 32, maj 2017

Urednica in novinarka: Mateja Bizjak Grafična postavitev: Laura Pompe Sterle Fotografije: Nejc Lasič, Aleš Beno, arhiv časnika Finance, Jernej Prelac Časnik Finance, d. o. o., oddelek Poslovne akademije, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 435 Telefaks: (01) 3091 485 Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

3


4  

SALES SUMMIT

akademija.finance.si

»Prodajna ekipa uresniči 50 % svojih prihodkov skozi notranjo prodajo« Intervju s Penny Simmonds, vodjo skupine za trženje in prodajo na partnerskih trgih podjetja Vodafone in govornico na 11. Sales Summitu Vodafone je pred tremi leti vzpostavil notranjo prodajno ekipo. Skozi ta kanal je v podjetje prinesel 350 tisoč EUR pogodbene vrednosti v tem poslovnem letu. Penny Simmonds, vodja skupine za trženje in prodajo na partnerskih trgih podjetja Vodafone, je na 11. Sales Summitu predstavila notranjo prodajo (eng. inside sales), zakaj bi ta morala biti del mešanice kanalov trgovanja med podjetji, kako so sami oblikovali visoko učinkovit kanal ter ključne točke, ki so se jih naučili v tem procesu.

Ga. Simmonds, kaj sploh je notranja prodaja? Notranja prodaja je telefonsko vodena prodaja, ki jo spodbujajo vpogledi, ki jih generira družbena in digitalna prodaja. V nasprotju s teleprodajo, ki je preprost »pokliči-predstavi-zmagaj/izgubi« pristop, se notranja prodaja poslužuje spoznanj, ki jih generirajo spletne, družbene in nasploh vse interakcije s potrošniki, da gradi in neguje odnos s potrošnikom. Je notranja prodaja enako pomembna za vse vrste podjetij? Je pristop, ki deluje za mnoga podjetja. Najpogosteje ga uporabljamo v B2B tehnološkem sektorju. Prodajna ekipa uresniči 50 % svojih prihodkov skozi notranjo prodajo, IBM 20 %.

Kateri so glavni predpogoji za oblikovanje učinkovite notranje prodajne ekipe? 1. Poznavanje potrošnika: posluževanje vseh vpogledov, ki izvirajo iz vseh interakcij, vključno s spletom in družbenimi mediji, ter zagotavljanje, da ima agent relevantne pogovore o potrošnikovih poslovnih prioritetah; 2. Komunikacija in ponudbe, prilagojene kupcem – s potrošniki delimo relevantno vsebino, potrošniki verjamejo, da razumemo njihove potrebe, prodajo rešitve, ne produkt (tj. poudarek na koristi). 3. Sistematični prodajni management – management se vključi zgodaj, če prodaja poteka napačno, podrobna vidnost prodajnega procesa in agentove uspešnosti. Vse to zahteva pomemben vložek v rekrutiranje, tehnologijo in izobraževanje.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

Kaj je bil glavni povod za to, da je Vodafone pred tremi leti organiziral notranjo prodajno ekipo? Prepoznali smo, da se je nakupni način potrošnikov spremenil. Zdaj se vključujejo v pogovore s kolegi na spletu in raziskave nakazujejo, da je 75 % prodajnega procesa že zaključenega, še preden potrošnik govori z Vodafone. To pomeni, da so takrat, ko kontaktirajo nas ali naše konkurente, že sprejeli odločitev, zatorej se moramo vključiti v prodajni proces bolj zgodaj. Naši konkurenti v IT sektorju so že implementirali uspešen notranjeprodajni pristop. Kako pa ste se lotili oblikovanja notranje prodajne ekipe v podjetju Vodafone? Začeli smo z enim »hubom« v Dublinu, kjer smo posvojili pristop testiranja in učenja. Veliko elementov se je od začetka izjemno spremenilo – zdaj na primer namesto izkušenih


SALES SUMMIT

akademija.finance.si

prodajalcev rekrutiramo nove diplomirance z izjemnimi komunikacijskimi spodobnostmi, saj smo ugotovili, da je potrebnega preveč truda, da spremenimo slabe navade. Lahko z nami delite vaša tri ključna spoznanja o notranji prodaji? Moja osebna spoznanja so: Dolgoročna igra: ključno je, da imajo agenti dolgoročen pogled na priložnost, namesto da si prizadevajo za kratkoročne prihodke, saj to prinaša boljšo potrošniško izkušnjo ter večje in pomembnejše priložnosti. Lastništvo: Vsak agent je »lastnik« portfelja potencialnih strank oz. potrošnikov, da z njimi lahko izgradi boljši odnos. To pa znova pomeni, da gledajo na potrošnika/priložnost dolgoročno. Govori z vsemi: Agenti bodo govorili z vsemi, ki delajo na stranki. Pri naših multinacionalnih »accountih« ni nenavadno, če govorijo z do 200 deležniki, od diplomantov, ki raziskujejo potencialne dobavitelje, do CIO-ja.

Penny Simmonds ima dolgoletne izkušnje s področja telekomunikacij. Preden se je pridružila podjetju Vodafone, je bila zaposlena v družbah British Airways in Tesco. Pri Vodafonu se je veliko ukvarjala s področjem trgovanja med podjetji. Dodobra pozna tudi različne trge, kjer je prisoten Vodafone, in sicer Španijo, Grčijo in Združeno kraljestvo, v zadnjem času pa tudi Vodafone Turčijo in Vodacom, kjer je na obeh trgih vzpostavila ekipe za upravljanje z vrednostjo strank in komercialno poročanje. Na teh trgih je vodila programe za zmanjševanje osipa, ki so osip znižali za 7 odstotnih točk, in programe za trženje strankam, ki so prinašali 23 milijonov britanskih funtov dobička na letni ravni.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

5


6  

SALES SUMMIT

akademija.finance.si

»Ugotovili smo, da so različni ljudje dobri za različne faze, in da težko najdemo super prodajalca« Dr. Mark Pleško, ustanovitelj in direktor mednarodnega podjetja Cosylab, vodilnega podjetja na svetu v niši krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike, o njihovem zahtevnem in dolgotrajnem prodajnem procesu tudi udeležencem 11. Sales Summita.

Druga veja dejavnosti Cosylaba, ki po besedah ustanovitelja in direktorja družbe dr. Marka Pleška strmo raste v zadnjem času, so krmilni sistemi za protonsko terapijo raka, kjer so stranke skoraj vsi novi proizvajalci. Kot še dodaja dr. Pleško, je podjetje sodelovalo v petih od šestih največjih raziskovalnih projektov na svetu.

Izobraževanje za zaupanje Ker gre za izredno specifično področje delovanja v mednarodnem kontekstu, je takšen tudi Cosylabov prodajni pristop. »Prodajamo velike in drage kompleksne softverske sisteme za naprave, ki stanejo nekaj 100

milijonov do milijarde evrov«, pravi dr. Pleško in dodaja, da je pri tako kompleksnih projektih ključno zaupanje, saj je tudi v primeru razpisa skoraj nemogoče primerjati različne ponudbe. »Pogosto stranka niti ne zna napisati zahtevnika, neodvisnih strokovnjakov in inženiringa, kot je v gradbeništvu, pa ni, ker je niša tako specifična.« Tako v kontekstu zaupanja ustanovitelj in direktor Cosylaba izpostavlja pomen izobraževanja: »Zato je zelo pomembno, da sproti izobražujemo stranko. Ne samo, da spozna probleme in vidi, da imamo rešitev zanje, temveč tudi zato, da vzpostavimo zaupanje, saj stranka že iz pogovora prepozna, da smo res eksperti na svojem področju reference seveda pri tem tudi zelo pomagajo.«

Prodajni cikel, ki traja 2 leti in več Temu primerno njihov prodajni cikel traja dve leti in več. »Uporabljamo mešanico metod solution selling, consultative selling, SPIN selling, in kar smo se sami naučili iz prakse. Po številnih izkušnjah, smo prodajne faze razdelili na pet, imenovane z oslovskim mostom “5C: connect, convince, collaborate, close ter contract«, pojasnjuje

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

doktor fizike jedra in osnovnih delcev ter nagrajenec Evropskega društva za fiziko za nadzorne sisteme v eksperimentalni fiziki.

Različni ljudje za različne faze Dr. Pleško, tudi nominiranec za podjetnika leta 2014, ob tem izpostavlja pomembno ugotovitev: »Ugotovili smo, da so različni ljudje dobri za različne faze, in da težko najdemo super prodajalca, ki bi obvladal vseh pet, zato vedno damo človeka z ustreznim karakterjem na določeno fazo.« Kot pomembno opredeljuje tudi zadnjo fazo – »contract«, ki se dogaja po podpisani pogodbi, ko se projekt že izvaja: »Tedaj imajo naši inženirji reden stik s stranko, kar nas postavi v idealen položaj, da stranki predstavijo dodatne storitve in produkte.« Pri tem pa prepoznava tudi pomemben izziv: »Izziv je v tem, da večina inženirjev ni ravno spretna pri prodaji, če jo že ne prav sovražijo.«

Foto Mark Pleško

Podjetje Cosylab je bilo ustanovljeno leta 2001, do danes pa je zraslo v mednarodno podjetje s preko 100 zaposlenimi in je vodilno na svetu v svoji niši krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike. Podjetje ima podružnice v Švici, ZDA, na Japonskem, Kitajskem in Švedskem, med njegove stranke na petih celinah pa sodijo največji svetovni nacionalni laboratoriji. Sodelujejo v mednarodnih projektih, kot so CERN, mednarodni fuzijski projekt ITER, SLAC na Stanfordu in KEK na Japonskem.


SALES SUMMIT

7

akademija.finance.si

5 vodil za dvig prodajne učinkovitosti

Nikola Vuković, ki je v globalni svetovalni družbi The Boston Consulting Group član vodstvenega tima za Jugovzhodno Evropo, se pri svojem v zadnjem času trenutno osredotoča predvsem na uspešne primere t.i. Go-To-Market transformacij, v okviru katerih uspešna podjetja preoblikujejo svoje komercialne funkcije – prodajo, marketing, cenovno strategijo, upravljanje z blagovnimi znamkami ter upravljanje podatkov o potrošnikih – s ciljem ustvarjanja vzdržne dobičkonosne rasti. Vuković je na 11. Sales Summitu spregovoril o tem, kako doseči dvig prodajne učinkovitosti v praksi oz. kako do spremembe v 12 tednih, nam pa je že pred tem zaupal ključnih 5 vodil za uspeh.

» Razmišljajte vizionarsko, a najprej poskrbite za osnove« Kot pojasnjuje Vuković, je »pri razvoju programa izboljšanja prodajne učinkovitosti (t.i. SFE programu) ključno, da si postavite visoke, ambiciozne cilje, a začeti morate z zelo fokusiranimi in vidnimi spremembami, ki bodo zagotovile, da vaše prodajne osnove ‘štimajo’. Uspešno upravljanje s spremembami bo pomenilo razumeti, kaj resnično motivira vaš komercialni tim. Zakaj bi sledili

Foto Vukovic

Nikola Vuković iz svetovalne družbe The Boston Consulting Group o tem, kako v praksi povečati prodajno učinkovitost

in se zavezali visokim ciljem? Zakaj bi verjeli v spremembo?«

5 vodil uspešnega programa dviga prodajne učinkovitosti Vuković podaja naslednjih 5 vodil za v praksi uspešno povečanje prodajne učinkovitosti: 1. Razmišljajte celostno, glejte ‘preko’ vašega prodajnega tima, razmišljajte o vseh mogočih prodajnih poteh/kanalih, da bi lahko resnično maksimirali prodajno uspešnost in učinkovitost. 2. Določitev potenciala izboljšanja prodaje bo postavila steber vašega razloga za spremembe (t.i. “case for change”), je osnova za “buy-in” vseh sodelujočih in je temelj vašega načrta prodajne transformacije. Zato poskrbite, da boste postavili ambicijo, ki za vašo organizacijo in vaš tim pomeni veliko priložnost in je pravi “game changer”.

3. Dobro razumevanje potreb in percepcije vaših kupcev mora biti osnovni element SFE (op.ur. »sales force effectiveness« oz. v prevodu učinkovitost prodajnega tima) programa. Prinaša namreč odločilno kredibilnost zastavljenim ciljem dviga prodaje in posledično zagotavlja visoko angažiranost in predanost prodajnega vodstva in ključnih deležnikov SFE programa. 4. SFE programa ne morete ‘prinesti’ v organizacijo od zunaj, lahko ga kvečjemu soustvarite z ekipo, ki ga bo implementirala in stala za rezultati, sicer pozabite na “buy-in”. Uspešen dvig prodajne učinkovitosti ni nič drugega, kot uspešno upravljanje sprememb. 5.  Najprej poskrbite za ukrepe in spremembe, ki bodo zagotovili “da prodajne osnove štimajo”. Ti ukrepi vam bodo prinesli hitre stroškovne in prihodkovne učinke, ki vam bodo omogočili financiranje dolgoročnejše prodajne transformacije in utrjevali kredibilnost SFE programa.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


8  

DNEVI ENERGETIKOV

akademija.finance.si

Prejemniki energetskih nagrad 2017 Časnik Finance je v sklopu Dnevov energetikov, osrednjega energetskega dogodka leta, podelil tudi energetske nagrade, s katerim si prizadeva opozarjati na dobre domače energetske prakse. Nagrade so prejeli Društvo za spodbujanje energetske pismenosti, podjetje Avantcar, podjetje Borzen ter Šolski center Kranj. Na razpis za nagrade je prispelo 16 prijav, med katerimi je zmagovalce izbrala strokovna komisija, najboljše pa so izmed finalistov po izboru komisije izbrali tudi spletni uporabniki. Strokovna komisija, ki ji je predsedoval mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu »Jožef Stefan«, je za najboljši promocijski projekt URE/OVE izbrala projekt EN-LITE Društva za spodbujanje energetske pismenosti, za najboljši energetsko učinkovit projekt pa Avant2Go podjetja Avantcar. Spletni uporabniki so za najboljši promocijski projekt URE/OVE izbrali projekt Eko utrinki podjetja Borzen, za najboljši energetsko učinkovit projekt pa projekt energetsko učinkovite prenove stopniščne razsvetljave v večstanovanjski stavbi v Kranju prijavitelja Šolski center Kranj.

Nagrade strokovne komisije

so globalni energetsko-podnebni kalkulator, izdali pa so tudi knjižico intervjujev Energija in mi – pogovori s strokovnjaki. S projektom Avant2Go, energetsko učinkovitim projektom leta 2017 po izboru strokovne komisije, uvajajo v podjetju Avantcar souporabo vozil po načelih delitvene ekonomije in širijo uporabo električnih vozil. Gradijo tudi sistem povezanih polnilnih postaj, postavili pa so tudi sončno elektrarno, s katero polnijo vozila. Doslej so vključili 64 vozil, do konca leta jih bo med 150 in 200. Projekt je rezultat slovenskega znanja, ima pa tudi ozaveščevalno vrednost.

Izbor spletnih uporabnikov V Borzenu, operaterju trga z elektriko, so v sodelovanju z RTV Slovenija pripravili serijo 15

Snovalci projekta EN-LITE, promocijskega projekta URE/OVE leta 2017 po izboru strokovne komisije, so se organizirali v obliki neprofitnega društva. Pripravili so več izobraževalnih gradiv in v povezavi z njimi organizirali dogodke. Med drugim so izdali knjigo Trajnostna energija – brez razgretega ozračja, priročnik Energetska pismenost, izdelali Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

izobraževalnih oddaj o trajnostni energiji, ki so jo spletni uporabniki izbrali za promocijski projekt URE/OVE leta 2017. V oddajah o učinkoviti rabi energije (URE) in obnovljivih virih energije (OVE) so predstavili ključna dejstva in dobre prakse v Sloveniji in tujini. Oddaje, poimenovane Eko utrinki, so dolge od pet do deset minut, skupaj jih je 15. V večstanovanjski stavbi v Kranju so učinkovito prenovili razsvetljavo, pri prenovi so sodelovali tudi dijaki programa elektroenergetike v Šolskem centru Kranj, projekt pa so spletni uporabniki Financ izbrali za energetsko učinkovit projekt leta 2017. Prihranek znaša 2.766,7 kilovatne ure na leto, izpuste toplogrednih plinov pa so zmanjšali za 1.356 kilogramov na leto. Z zamenjavo so dosegli priporočeno vrednost osvetljenosti stopnišča.


DNEVI ENERGETIKOV

akademija.finance.si

Energetski menedžer: vrhunski strokovnjak za dva tisočaka na mesec Borut Hočevar

Kakšna znanja mora imeti energetski menedžer, je na konferenci Dnevi energetikov povedal Robert Schmidt iz nürmberške gospodarske zbornice, vodja konzorcija Eurem, ki se ukvarja z usposabljanjem energetskih menedžerjev.

»Na splošno postajajo energetski menedžerji integratorji, ki morajo združevati vrsto znanj,«

Poleg izvrstnega strokovnega znanja potrebuje energetski menedžer v industriji tudi dobre sposobnosti mreženja in komuniciranja, biti mora promotor za prenašanje znanja in poznavalec tehnologije, naklonjen mora biti zaščiti podnebja in zniževanju stroškov, je razložil Robert Schmidt. Pomen energetskih menedžerjev v podjetju raste zaradi vse višjih stroškov energije. Odpirajo se potrebe po novih opravilih na različnih ravneh vodenj v podjetju. Takšni kadri so ključni pri doseganju kombiniranih ciljev pri energetiki in digitalizaciji. Postavljati morajo cilje za porabo energije, v podjetju pa so vse bolj pomembni strateški vidiki pri upravljanju z energijo. Energetski menedžerji v nemški industriji morajo dobro poznati

standarde, veliko je namreč pravil in predpisov. Njihov izziv je defosilizacija oziroma zmanjšanje porabe nafte, premoga in plina. Organizacija Eurem (European Energy Managers) je organizirala usposabljanje za več kot šest tisoč energetskih menedžerjev po vsem svetu, v njenem okvirju deluje okoli 850 predavateljev in 60 ponudnikov takšnega izobraževanja. »V prihodnje bomo potrebovali večjo vlogo energetskih menedžerjev v industriji. Postati morajo nadzorniki kakovosti energije,« je povedal Schmidt. V Nemčiji sodelujejo energetski menedžerji v velikih in srednjih družbah tudi z zunanjimi izvajalci, v manjših podjetjih pa njihova vloga ni zelo pomembna.

je dodal Stane Merše z Instituta Jožef Stefan, kjer organizirajo usposabljanje za energetske menedžerje po modelu Eurem. Kakšna pa naj bo plača energetskega menedžerja v Sloveniji, je vprašal generalnega direktorja Danfossa Trate Aleksandra Zalaznika Peter Frankl, direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl. Okoli dva tisoč evrov neto, odvisno od velikosti podjetja, je po krajšem oklevanju odgovoril Zalaznik.

Izčrpen pregled 19. Dnevov energetikov najdete na portalu Financ Okolje&Energija: https://oe.finance.si

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

9


10   akademija.finance.si

Pred širitvijo na tuje trge si natočite čistega vina Tuji trgi le redke prišleke sprejmejo odprtih rok. Večina podjetij, ki se odloči za širitev v tujino, se sreča z ostro konkurenco, mnogimi neznankami delovanja trgov v posameznih državah ter presenečenji, na katera pred širitvijo morda sploh niso pomislili. Ključno vlogo ima zato temeljita priprava na nov trg ter pomoč ljudi, ki okolje, v katerega namerava podjetje vstopiti, odlično poznajo. Pri Brinox d.o.o., inovativnem evropskem družinskem podjetje, ki je specializirano za področje personaliziranih procesnih rešitev in izdelavo vrhunske strojne opreme za farmacevtsko, prehrambno in kemijsko industrije, podjetjem, ki načrtujejo širitev v tujino, svetujejo: »Izdelati morate previdno oceno trga in pred odločitvijo zbrati čim več informacij. Dobra naložba so tudi osebni posveti s potencialnimi strankami in njihovi odzivi. Natančno je treba poznati odgovore na vprašanja: kaj, kako, s kom, kdaj in zakaj. Pomembno je, da si natočite čistega vina, pa čeprav so dejstva neprijetna, ob tem pa moramo izpostaviti tudi pomembnost ravnotežja med vizijo in poslanstvom. Na koncu je odločitev vedno veliko lažja, če že imamo konkretno povpraševanje iz tujine.« Več v Poslovnem Azimutu, ki nastaja pod okriljem UniCredit Bank: www.poslovni.azimut360.si

Dana - Cristina Nedelcu,

vodja oddelka Globalno transakcijsko bančništvo, UniCredit Banka Slovenija d.d.:

OGLAS

»Še tako dobra ekonomska, poslovna, pravna in finančna priprava podjetju malo koristi, če nima pomoči lokalcev, ki poznajo mikrorazmere, razmišljanje ljudi, kulturo, zgodovino in druge značilnosti izbranega trga. Skupina UniCredit omogoča dostop do znanja o 14 ključnih trgih in dodatnih 18 državah po vsem svetu 25 milijonom strankam.« Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


BREZPLAČNI POSVETI

akademija.finance.si

»Danes papir ni problem« Na brezplačnem marčevskem posvetu Akademije Finance o brezpapirnem poslovanju so strokovnjaki iz podjetij Madwise, Avtenta, Marg, ZZI, Cetis ter Telekom Slovenije poudarili pomen uporabniške izkušnje in poznavanja strank ter predstavili rešitve.

Sergej Nejc Gorišek iz podjetja Madwise je uvodoma spregovoril o pomenu uporabniške izkušnje in tem, kaj lahko mi naredimo za boljšo uporabniško izkušnjo (UX): »Preverite, ali vaša programska oprema podpira delovne procese v podjetju. So zaposleni zadovoljni z aplikacijo ali jim povzroča več stresa kot koristi? Ali čutijo težnjo po avtomatizaciji in optimizaciji delovnih procesov za boljše doseganje njihovih in poslovnih ciljev?«

Najtežje je prepričati stranko, da nečesa ne potrebuje

Po prepričanju Darka Jagarinca iz podjetja Aventa se danes na trgu dogajajo velike stvari, ki so zelo razburljive. V zadnjih letih se je zgodilo veliko novega: regulativa na področju osebnih podatkov je postala ostrejša, vse večje je zaupanje v tehnologije, uvedba e-računov pa je vsa podjetja prisilila v e-poslovanje. “Pred desetimi leti smo govorili o brezpapirnem poslovanju, kot da je problem v papirju. Danes papir v resnici ni problem,” je poudaril in izpostavil izzive, kot jih vidijo v podjetju: kako še dodano optimizirati delovanje, kako zbirati vedno več podatkov o poslovanju, jih razumeti in uporabiti za preboj doma in v tujini, ter kako doseči, da zaposleni še bolje uporabljajo in nove tehnologije in posežejo po novih priložnostih . Ta vprašanja pa se dotikajo tudi izziva, kako sobivati v času mešanega dokumentnega poslovanja in kako se popolnoma zanesti na digitalni svet, na pravi način, brez podvajanj, ozkih grl ali izgub. Mojca Skok, ki v Avtenti vodi načrtovanje in izvedbo dokumentnih sistemov je predstavila rešitev podjetja za brezpapirno poslovanje ter izpostavila stranko, na katero so še posebej ponosni: »V Adriatic Slovenica so prešli na brezpapirno poslovanje v celoti, niso le kupili tehnologijo, ampak ljudem dejansko spremenili tudi na navade.« Na izziv Petra Frankla, direktorja in glavnega urednika Časnika Financ, o

tem, kaj je pri njihovem delu najpomembnejše, je Skokova izpostavila poznavanje kupca in dodala: “Najtežje je prepričati stranko, da nečesa ne potrebuje.«

Na svetu je nekaj bilijonov mobilnih telefonov

Grega Bernard iz podjetja Marg je predstavil novosti in obete s področja mobilne digitalizacije in postregel z nekaj podatki: “Zadnje raziskave kažejo, da je na svetu 80% ‘deskless workerjev’, ki pa nimajo ustrezne informacijske podpore. Na svetu je nekaj bilijonov mobilnih telefonov.« Izpostavil je tudi, da uporabniki pričakujemo, da bomo v službi delali na način in s tehnologijo, ki jo poznamo doma, na družbenih omrežjih, ter predstavil mobilno rešitev podjetja Marg.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

11


12   akademija.finance.si Kot Google Translate

Rok Bojanc iz podjetja ZZI je izpostavil potrebe in izzive pri uvedbi digitalnega povezovanja s partnerji in dolgoročne elektronske hrambe. »Samo za področje e-računov obstaja več kot 400 standardov,« je pomen standardov med drugimi izzivi poudaril Bojanc. Kot še pravi, je vloga regulatorja in različnih panožnih združenj, da predstavljajo standarde. Vendar pa je težava v tem, da je standardov veliko. Rešitev so po njegovem mnenju koncepti skupnih rešitev, v katerih ponudnik izvaja konverzije standardov – kot npr. Google translate.

Nič več zgolj tiskarji

Simon Golob iz Cetisa, podjetja, ki ga poznamo predvsem kot

BREZPLAČNI POSVETI tiskarno, a je še marsikaj drugega, je predstavil glavne razloge za pretvorbo papirja v elektronsko obliko, digitalno vložišče ter glavne prednosti zajema dokumentov na točki vstopa. V zvezi s slednjimi je izpostavil hitrejši sprejem oz. predajo informacij, izboljšanje kakovosti informacij, manjše operativne stroške ter omogočeno sledljivost in skladnost s predpisi – tak zajem namreč ohranja revizijsko sled dokumenta skozi celoten proces.

IT kot mesečna naročnina?

Primož Kučič iz Telekoma Slovenije je predstavil vizijo Telekoma Slovenije o IT-ju kot mesečni naročnini: »Želeli

smo uvesti nov pristop do IT-ja na slovenskem trgu in v tem pogledu smo bili kar ‘disruptor’. Seveda nismo odkrili tople vode, a imamo kakovostno infrastrukturo«. Predstavil je tudi nekaj merljivih prednosti upravljanih tehnologij: glede na raziskavo analitske hiše IDC uporaba upravljanih storitev lahko pripelje tudi do 88-odstotnega zmanjšanja nenačrtovanih izpadov strežnikov in omrežne infrastrukture, 21-odstotnega zmanjšanja stroškov IT infrastrukture, ter 42-odstotnega povečanja produktivnosti IT osebja. Ob tem naj bi se vložek povrnil zgolj v petih mesecih in pol. Kučič je izpostavil tudi nekaj ključnih trendov, ki jih za prihodnjih 5 let napoveduje analitska hiša Gartner, med njimi tudi napoved, da bo leta 2020 internet stvari povečal potrebo po shranjevanju le za tri odstotke. To pomeni, da bodo podatki z visoko poslovno vrednostjo, zbrani prek interneta stvari, s stališča shranjevanja ostali povsem obvladljivi. Zaključil je s poudarkom in hkrati nasvetom, da morajo podjetja že danes razmišljati o tem, kakšno bo njihovo poslovanje čez 20 let.

Dogodek je organizirala Akademija Finance v sodelovanju s podjetji Avtenta, Cetis, Marg, ZZI in Telekom Slovenije.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


BREZPLAČNI POSVETI

akademija.finance.si

13

Imate ustrezne digitalne kompetence? Pomen kompetenc je bil eden od poudarkov posveta o digitalizaciji poslovanja, ki je potekal ob 25-letnici SID banke v začetku aprila.

Brez primerjav Osrednji govorec posveta je bil strokovnjak za inovacije in nekdanji glavni tehnolog pri IBM Nemčija, prof dr. Gunter Dueck. Dueck je med ključnimi besedami digitalne preobrazbe izpostavil odkritja (v primerjavi s performanco), priložnost (v primerjavi z zahtevami), od spodaj navzgor (namesto od zgoraj navzdol), agilnost (namesto predlog in ponovne uporabe) ter poslovno inoviranje (namesto optimiziranja). Poudaril je, da moramo razmišljati izven okvirjev, da – »to bo težko« - ne smemo primerjati ter izpostavil pomen kompetenc.

Kateri poklici bodo ostali?

pri tem opozarja, da bodo pod velikim pritiskom tudi precej intelektualna dela. Kateri poklici pa bodo ostali? »Tisti, ki imajo opravka z ljudmi,« odgovarja Gams. Kot možno rešitev je omenil Billa Gatesa, ki je predlagal obdavčenje robotov.

Odgovor sindikalistov Ravno strah pred roboti je na posvetu nagovoril tudi Achim Vanselow, vodja oddelka za ekonomsko in regionalno politiko pri Zvezi nemških sindikatov, Severno Porenje-Vestfalija. Vanselow je s statističnimi podatki dodatno podkrepil Gamsovo tezo o ‘(ne)varnih službah’, hkrati pa izpostavil, da digitalizacija ne le odpira nova delovna mesta, temveč jih hkra-

ti tudi dela boljša. Negotovosti je veliko, a kot je dejal Vanselow, ki je na posvetu predstavil projekt »Arbeit 2020«, so skozi svoje aktivnosti ugotovili, »da nihče nima načrta«. Pred tremi do štirimi leto so začeli ukrepi – sodelovati s podjetji in drugimi deležniki. Pogovarjali so se v skupinah, ki prej niso obstajali, je razlagal Vanselow in dodal, da ta dialog zdaj dvigujejo na novo raven, na raven zveznih držav.

Slovenija kljub drugačnim ambicijam v ozadju »54 % velikih podjetij in 17 % SME v EU je visoko digitaliziranih. Več kot 50 % podjetij s področij IKT, telekomunikacij

OGLAS

O vplivu umetne inteligence na svet je spregovoril prof.dr. Matjaž Gams, vodja odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Na primeru šaha je prikazal napredek umetne inteligence: »Danes tekma med računalnikom in človekom sploh ni več zanimiva.« Računalniki opravljajo čedalje več čedalje bolj zahtevnih opravil. Počasi se stapljamo z digitalno dimenzijo, pravi Gams, kar nam prinaša veliko prednosti, a tudi negativnih posledic. »Vse več bomo naredili, a potrebovali bomo čedalje manj ljudi. Kdo bo izgubil službo? Tisti, ki opravljajo dolgočasna vsakdanja opravila.« Ker so računalniki v njih preprosto boljši. Gams Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


14   akademija.finance.si

BREZPLAČNI POSVETI

in medijev je visoko digitaliziranih, a le okoli 10 % podjetij v gradbeništvu, kovinarstvu in živilsko-predelovalni industriji,« je s podatki postregla Colette Maloney, vodja enote za konkurenčno elektronsko industrijo, Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo pri Evropski komisiji. In kje je Slovenija? 18.5 % slovenskih podjetij je visoko digitaliziranih, kar nas uvršča v zadnjo tretjino. Vodilna je Danska s 47 %, povsem na repu pa je Grčija z 12 %. Maloneyeva je predstavila prizadevanja Evropske komisije na področju digitalizacije ter posebej izpostavila pomen kibervarnosti in novih digitalnih veščin, saj digitalna preobrazba zadeva vsakogar. V tem kontekstu pa je opozorila tudi na potrebno skrb, ki jo je potrebno nameniti z digitalizacijo povezanim strahovom prebivalcem EU.

prof dr Guenter Dueck

Achim Vanselow

Veščine! Pomen veščin je v svojem zaključnem govoru poudaril tudi Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke ter dodal, da digitalizacija ni sama sebi namen, temveč sredstvo za dosego cilja – cilja boljšega življenja, do katerega nam bo pomagala tehnologija.

Naročite se na pismo urednice in bodite obveščeni o aktualnih vsebinah Poslovne akademije. akademija.finance.si/bilten Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


BREZPLAČNI POSVETI

akademija.finance.si

Kaj bo skrajšalo čakalne vrste, če ne denar? Na aprilskem posvetu s pomenljivim naslovom »Zdravje v čakalni vrsti« so strokovnjaki ugotavljali, da je za pozitivne spremembe v slovenskem zdravstvu potrebno predvsem kaj drugega kot denar.

Čakalne liste kot stanje duha Osrednji govornik prof. dr. Arne Björnberg, predsednik in glavni partner švedske Health Consumer Powerhouse, je predstavil raziskavo Euro Health Consumer Index (EHCI), ki primerja zdravstvene sisteme 35-ih držav z vidika uporabnikov oz. pacientov. Nekateri vzorci so skozi čas izjemno stabilni, pravi, in se sprašuje, ali niso čakalne liste stanje duha. Poudarja, da glede na raziskavo dostopnost zdravstva nima povezave s financami (ali številom zdravnikov) – tudi ali predvsem zato, ker je delovanje zdravstvenega sistema brez čakalnih dob inherentno cenejše, kot je z njimi. Skorajda vse države, zajete v raziskavi, izkazujejo pozitiven trend, med njimi je tudi Slovenija, ki npr. že vse od leta 2008 zaseda 5. oziroma 6. mesto indeksa Euro Heart Index.

“Stvari so takšne, kakršne so, ker so takšne, kot so vedno bile” Sloveniji svetuje, naj ne centralizira financiranja. Naj na primer uvede financiranje in upravljanje glede na rezultate, ne glede na stroške, naj loči odločanje o financiranju od odločanja o delovanju zdravstvenih institucij in naj uvede jasno hierarhijo v sistemu zdravstvene oskrbe, pri čemer morajo biti institucije zavarovane pred mikro-managementom finančnih teles, je le nekaj smernic, ki jih je podal Björnberg. Švedski strokovnjak je tudi mnenja, da doktorji lahko in morajo postati dobri menedžerji, da pa je velik problem kontinuiteta oz. cona udobja: »Stvari so takšne, kakršne so, ker so takšne, kot so vedno bile.«

Manjka odločnost Tudi v zdravju aktualno tematiko digitalizacije je nagovoril soustanovitelj in direktor Maranda Tomaž Gornik. Uporabniki si želijo enako izkušnjo kot pri uporabi aplikacij in orodij v zasebnem življenju ter več časa neposredno s pacientom, pravi Gornik, in podobno si želijo pacienti: enostavnih aplikacij, dostopa do vseh podatkov, zaupanje, da do pravih podatkov dostopa zdravstveno osebje ... Tega pa današnji IT sistemi

pogosto ne nudijo. Zdravstvo se spreminja, današnje informacijske rešitve pa temu ne sledijo. »Slovenija sploh ni v tako slabi kondiciji«, pravi Gornik. Zelo zgodaj smo digitalizirali administrativne procese, že v 90-ih letih. Več težav je bilo z zakonodajo – torej dovoljenji, da sploh lahko zbiramo podatke. »Veliko potujem, spoznavam različne sisteme in lahko rečem, da naš sistem ni v ničemer slabši.« Gornik je predstavil tudi nekaj primerov dobrih praks. Moskovski Simi projekt si je na primer za cilj zadal, da uresniči prvi obisk zdravnika v največ 48 urah in da nihče ne čaka več kot 20 minut. »Tehnološko gledano, to ni nič posebnega. A šlo je za zelo ekspliciten ‘ukaz’.« Gornik meni, da pri nas manjka ravno to. Tehnološko so stvari dobro podprte, manjka pa ‘odločnost’. Predanost vodstva je izpostavil tudi na primeru Pediatrične klinike UKC Ljubljana, katere informatizacijo so osvojili na razpisu. » Opravili smo več kot 500 sestankov s samim vodstvom klinike. Če ni podpore vodstva, vsi ti projekti niso možni«, je povedal in dodal, da so z informatizacijo odpravili 4-6 ur dnevno dela medicinskih sester, danes pa jim projekt služi kot vzorčni primer.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

15


16   akademija.finance.si Je krivo to, da je država lastnik? Marko Bitenc, direktor in kirurg Kirurgije Bitenc, je izpostavil vidik učinkovitejše uporabe sredstev za izvajanje javne zdravstvene službe. »Za zdravstveno reformo ni potrebno spremeniti niti enega člena zdravstvene zakonodaje«, je prepričan Bitanc in dodal, da pa je sistem plačevanja po storitvenem modelu že ob uvedbi predvideval nadgradnjo, ki se ni zgodila. »Smo tudi Slovenci tako bogati kot Švedi«, se je Bitenc navezal na uvodno predavanje Björnberga, »da raje financiramo hospitalno kot ambulantno obravnavo bolnikov?« Kako torej učinkoviteje nagovoriti »čakalne vrste«? »Podizvajalci, ki dosegamo in celo presegamo pogodbeni volumen, ne moremo biti razlog za čakalne vrste«, je prepričan Bitenc, ki ne vidi nobenega razloga, da ne bi na enak način kot zasebne upravljali tudi javne zavode, razen če »je edini pravi razlog, da temu ni tako, ta, da je država lastnik.«

Potrebno je spremeniti modele preteklosti Kdaj primeri, kot so preplačane žilne opornice, ne bi nastajali sistematično, je opozorila doc. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri tem je poudarila, da se z nobeno od teh točk zdravstvena reforma zares ne ukvarja. Če ne bomo spremenili modelov, ki smo jih imeli v preteklosti, tudi slovenskega zdravstva ne bomo uspešno prilagodili, je prepričana.

BREZPLAČNI POSVETI

Potrebujemo znanje »od spodaj navzgor« pa tudi denar Okrogla miza posveta se je vrtela med mnenji o premalo sredstvih in nepomembnosti dodatnih finančnih sredstev za krajšanje čakalnih vrst. Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, meni, da so čakalne vrste simptom nekega stanja. Imajo jih vse države, ki imajo strukturo oz. red, pri čemer pa presežne čakalne dobe ne bi smele obstajati. »Denar, ki je bil v preteklosti namenjen skrajšanju čakalnih dob, ni imel učinka, kar pomeni, da neobstoječa korelacija med denarjem in krajšanjem čakalnih vrst verjetno drži«, je še povedal in se navezal na uvodno predavanje Björnberga. Pa vendar je prepričan, da bomo morali za zdravstvo v naslednjih letih dajati več – zaradi staranja, novih načinov zdravljenja ... Tudi nekdanji minister za zdravje prim. mag. Dorjan Marušič se strinja, da sredstva niso nujni pogoj za rešitev čakalnih dob, temveč je to znanje. In naš genom: »Mi imamo v svojem genomu nekaj, kar nam zavida cel svet, leta 2030 bomo v povprečju najstarejši narod. Začeti moramo iskati rešitve doma, izhajajoč iz svojega genoma.« Prof. dr. Stjepan Orešković, Harvard Medical School, direktor kolaborativnega centra za nadzor HIV Svetovne zdravstvene organizacije ter vodja katedre za medicinsko sociologijo in ekonomiko zdravstva Medicinske fakultete v Zagrebu, je znanje podrobneje opredelil kot znanje znanstvenikov in politikov, v enačbo rešitve pa

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

dodal tudi etiko in »pošten pristop brez populizma«. Tudi Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, meni, da zdravstvena reforma ni samo financiranje zdravstva. Ne moremo je izvesti v šestih mesecih in v njej ni prostora za politiko in populizem. Prepričan je, da je v Sloveniji dovolj znanja, da se tega lotimo na pravi način. Dodatno dimenzijo problematike je odstrla dr. Tina Bregant, specialistka pediatrije in specializantka FRM: »Kultura, v kateri živimo, ne omogoča dobre organizacije«, je prepričana: »Eden od mehanizmov, ki ga jaz vidim pa danes ni bil omenjen, je povrniti avtonomijo zdravnikom.« Pristopi od zgoraj navzdol ne delujejo in morda je čas, da se spremeni način razmišljanja, da se povrne avtonomija zdravnikov. Zdravje pa je potrebno začeti reševati tudi v primarni družini, pravi Bergantova, ki si želi, da bi bilo zdravje Slovencev prioriteta na nacionalni ravni – ne le politikov, ampak tudi vseh ostalih.


akademija.finance.si

Revija Poslovne akademije Finance, Å¡t. 32, maj 2017

17

OGLAS

Z DIGITALIZACIJO POSLOVANJA DO PREBOJA NA TRGU


18   akademija.finance.si

FINANČNA KONFERENCA

Smo Evropejci v postkoitalnem stanju, zdolgočaseni od blaginje?

Češki ekonomist in eden najplivnejših svetovnih mislecev Tomaš Sedlaček o brezciljnosti zahodnih politikov in o tem, zakaj vseeno verjame v prihodnost Evropske unije in celo v nujnost svetovne unije.

Tomaš Sedlaček je bil glavni govornik na 23. Finančni konferenci, pred konferenco se je z njim za Manager (20.4.2017) pogovarjal Gorazd Suhadolnik. Tomaš Sedlaček, makroekonomski strateg v ČSOB banke (hčerinske banke Skupine KBC)) in predavatelj na Karlovi univerzi v Pragi, tudi nekdanji svetovalec Vacláva Havla, meni, da je prišel čas za nadnacionalne, planetarne voditelje, ki lahko potegnejo svet iz idejnega vakuuma in krize kapitalizma. Sedlaček se je s knjigo Ekonomija dobrega in zla (izšla je tudi v slovenskem prevodu) povzpel med izvirne promotorje razumevanja ekonomije ne le kot vrednostno nevtralnega matematičnega modeliranja, ampak kot vede, ki mora upoštevati tudi družbene vrednote in kulturne fenomene v tesni povezavi s filozofijo, vero, antropologijo in umetnostjo.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


FINANČNA KONFERENCA Očitno v Sloveniji postajate zelo priljubljeni kot govorec in pisec. Res? Povejte več. Gostovali ste že v Ljubljani, prihajate v Portorož, kjer boste 10. maja glavni govorec na Finančni konferenci, ki jo organizira Poslovna akademija Časnika Finance, vaša knjiga Ekonomija dobrega in zla je precej poznana in brana, mogoče ste že malo siti novinarjev, ki vam stalno težimo za intervjuje … To me preseneča, nič ni bilo načrtovano, zato sem tega, kar pravite, vesel. Slovenija je po številu prebivalcev najmanjša država, v kateri je bila prevedena moja knjiga, in moram reči, da ste v tem smislu najbolj zainteresirani bralci. Sicer pa imam rad kakršenkoli izgovor, da pridem k vam, češka in slovenska družba sta precej podobni, zato mi je všeč, če je moje delo nekakšen most med nami. Mislite, da bi se morali vzhodni Evropejci, Slovani, kulturno in družbeno, tudi politično, bolj povezati? Naši državi vidim bolj kot srednjo Evropo, zame je vzhodna Evropa bolj Rusija, tudi Moskva je v Evropi. Nisem pa velik navdušenec nad panslavizmom. Verjamem, da je zdaj bolj čas, da se slovanski narodi osredotočajo na to, da smo Evropejci. Kaj menite o Evropi več hitrosti in drugih štirih scenarijih za prihodnost Evrope, ki jih je Jean-Claude Juncker predstavil v začetku marca?

akademija.finance.si

Mislim, da gre za nekaj, o čemer se je zagotovo treba pogovarjati. Fino je videti, da imajo evroskeptične države, med njimi je žal tudi Češka, izbiro, ali želijo hitro ali počasno pot sodelovanja v Uniji, in da lahko ugotovijo, zakaj je veliko bolje biti na hitri progi. Lahko to razumemo tudi tako, kot da komisija vrača žogico nacionalnim elitam, naj se same odločijo, kaj želijo, oziroma da Bruselj ne želi biti več grešni kozel za vse, kar gre v EU narobe? Sam od nekdaj raje gledam na EU kot na zbirko držav, v kateri ključne odločitve sprejemajo predsedniki vlad in finančni ministri. Vendar se mi zdi v tem primeru veliko pomembneje, da se odpira razprava, saj po brexitu pa tudi po parlamentarnih volitvah na Nizozemskem v Evropi dobivamo mešana znamenja in ne vemo, kaj storiti. Brexit seveda ni bil prvi tak primer, že prej se je denimo zgodila nizozemska zavrnitev lizbonske pogodbe. Nič ni več tako čudovito, kot je bilo videti pred desetimi leti. Mislim, da pri tem ne gre toliko za evropsko težavo kot za zahodno, saj muči tudi ZDA, gre pa predvsem za vprašanje filozofije: brez jasne filozofske smeri je zelo težko usmerjati ljudi in v ospredje pridejo nacionalisti z zelo preprostimi rešitvami. Mislim, da gre predvsem za zahodnjaško izčrpanost. Če ne veš, kam in s kakšnim namenom greš, je težko imeti kakršnokoli smer, celotna ideja svobode postane nesmiselna, vse je isto, vse enako (ne)pomembno. Kako komentirate tri milijone beguncev in migrantov v Turčiji, ki jih turški predsednik

Erdogan uporablja kot vzvod za izsiljevanje EU? Gre za zanimivo etično situacijo. Zgodovina tujcev v Nemčiji se ni začela z vojno v Siriji in njenimi begunci, začela se je pred dvema generacijama, ko je Nemčija rade volje sprejela turške »gastarbajterje«. Prišlo jih je na milijone, vsaj 90 odstotkov je bilo dosledno ekonomskih beguncev in nihče ni imel nič proti. Zdaj, ko prihajajo tudi zaradi političnih razlogov in v bistvu prosijo za našo pomoč, jim to odrekamo. Pred 30, 40 leti, ko je šlo za ekonomske migracije v Evropo, se nihče ni pritoževal, niso bili posiljevalci, teroristi, zdaj, ko so nas prosili za pomoč - zaradi popolnoma konfuzne vojne, iz katere je treba najprej spraviti matere z otroki in starej­še -, smo se mi odzvali s stališčem, da to ni mogoče, da je ta zemlja naša … Od kod torej ta nenadni izbruh sovraštva, skoraj histeričnega strahu? Meni se zdi to sramotno. Tudi na Češkem smo imeli velik val beguncev iz nekdanje Sovjetske zveze, še posebej iz Ukrajine, med vojno v Jugoslaviji pa tudi iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Pri nas živi tudi velika vietnamska skupnost iz časa ameriške vojne z Vietnamom. Nihče ni iz tega delal težav, živeli smo v sožitju, zelo majhno število Sircev, ki so zaprosili pomoč, pa je kar naenkrat postalo velika težava. Kje vidite prave razloge za propad »eksperimenta« Angele Merkel z dobrodošlico beguncem? Mislim, da ni šlo za nikakršen eksperiment, ampak za voditel-

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

19


20   akademija.finance.si jsko odločitev. Mogoče malo brutalno: Evropa se je pritoževala, da nima poenotenega vodenja, vendar ga mogoče niti nikoli nismo želeli. Angela Merkel je prevzela pobudo, ne zato, ker je Nemka, ampak zato, ker drugim nacionalnim voditeljem ustreza, da so vodeni. Nobene resne opozicije ni proti njej, nobenega drugega vodje z drugačnimi stališči. Vsi drugi, v veliki večini moški, so tiho, nazadnjaški ali irelevantni, kot na primer - z dolžnim spoštovanjem - Francois Holland, tipični simbol povsem irelevantnega evropskega politika, takšna sta, žal, tudi češki premier in zunanji minister. »Situacija Merkel« se je zgodila zaradi pomanjkanja voditeljstva v drugih evropskih državah pa tudi zaradi pomanjkanja filozofskih voditeljev. Zdajšnji voditelji so tukaj le zato, da uresničujejo želje svojih narodov. Obenem mislim, da sploh niso politiki tisti, ki bi nam morali določati vrednote v prihodnosti držav in EU, to bi morali biti znanstveniki, filozofi, umetniki, učitelji, ljudje iz drugih sfer. Ali vidite realno, izvedljivo migrantsko politiko v EU? Zame je to eno od najpomembnejših vprašanj za Združene narode, saj je to prvi razlog, zaradi katerega jih imamo. Ta problematika nima nič več opravka z Evropsko unijo, kot ga ima z Avstralijo in ZDA. Zakaj torej za vse kriviti evropske strukture? Ko se zgodi nekaj takšnega, bi morali natančno vedeti, kaj je treba storiti. Če naletite na otroka na cesti, veste, katero telefonsko številko morate poklicati in potem sistem poskrbi za tega otroka do njegovega 18. leta. O tem vam ni treba posebej premišlje-

FINANČNA KONFERENCA vati, to je nekakšna samodejna pomoč, jaz temu pravim moralni eksoskelet. Zakaj torej v letu 2017 nimamo delujočega sistema pri vprašanju beguncev in migrantov, zakaj so bili ob lanskem begunskem valu v Evropi Združeni narodi tako nevidni in presenečeni? V taki situaciji bi morali uveljaviti cono prepovedi letenja, vzpostaviti zračni most za reševanje žensk in otrok ter starejših in jih spraviti ven, jim zagotoviti azil in neko delo, oziroma da nekako sodelujejo v družbi, po koncu konflikta pa bi se lahko vrnili domov. Tako pa so morali zato, da so lahko ob velikem tveganju prišli do Evrope, na primer plačati pet tisoč dolarjev za prevoz z gumijastimi čolni. Ste kadarkoli plačali pet tisoč dolarjev za letalsko karto v poslovnem razredu za en samcat let? Kaj pa v prihodnosti, kaj bomo naredili čez nekaj let, ko bodo predvidoma začeli prihajati tisoči beguncev zaradi posledic podnebnih sprememb? Seveda se bodo v prihodnosti takšne stvari še dogajale in tudi zato bi morali tako situacijo imeti za nekakšen študijski primer. Vzemimo grško krizo - zgodila se je, nihče je ni pričakoval: ali zdaj vemo, kako bomo takšno situacijo razrešili prihodnjič, če se ena od držav znajde v

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

takšnih težavah? Ne, še vedno bi bila kriza. Dokler torej ne oblikujemo moralnega ekoskeleta, se bo vedno razpletlo v neobvladljivo krizo. Zdaj je vroča točka Francija. Kdorkoli bo zmagal na predsedniških volitvah, očitno ne bo imel možnosti, da bi se uveljavil kot močen voditelj. Prva težava pri tem je, da je vloga voditeljev omejena na politike. Oni niso filozofi in zelo težko ugotovijo, kaj je resnično pomembno za državo. Odkrivanje novih vizij ni v njihovi pristojnosti, njihova odgovornost je, da jih uresničujejo. Politiki so v službi, saj veste, pomen besede minister je služabnik. Težava je v tem, da zdaj sledimo idejam mrtvih ljudi, ki so nas vodili in še vedno živijo v momentumu zgodovine - Platona, Jezusa ali pa Miterranda in Kohla. Ali pa Vaclava Havla. Hvala, da ste se spomnili nanj, da, tudi Havlovim idejam. Mislim, da bi bili lahko zdaj voditelji ljudje, kot je Bono ali kakšen drug umetnik, ali pa poslovneži, kot sta Bill in Melinda Gates. Politiki bi se lahko z veseljem navdihovali pri njih.


FINANČNA KONFERENCA

akademija.finance.si

OGLAS

To je vakuum voditeljstva. Živimo v času izginjanja nacionalne države, zaradi dobro znanih pritiskov se ta ideja razblinja, teme, s katerimi so nacionalni politiki obvladovali svoje prostore, postajajo nepomembne. Zato morajo politiki postati supernacio­nalni, nadnacionalni, razmišljati morajo o celini, o celotnem svetu. Primer političarke, ki je transcenirala v supernacionalnega politika, je Merklova in avtomatično bi to moral biti tudi ameriški predsednik. V tem smislu je Donald Trump v predvolilnem boju naredil krasno potezo s sloganom Naredimo Ameriko spet veliko (Make America Great Again). Nazadnje, ko sem preverjal, ni bilo nobene države, ki bi se imenovala Amerika, to je ime celine, zato sem bil zelo vesel, da je končno Donald Trump politik, ki se vsaj malo ozira okoli sebe in skrbi, da bi tudi Mehika, Kuba in Kanada ter seveda ZDA postale spet velike. Verjamem, da je s sloganom imel v mislih le ZDA, da je šlo le za jezikovni spodrsljaj, vendar pa je edina možnost, da naredi ZDA spet velike, da naredi veliko Ameriko kot celino, edina možnost, da razvija ameriško celino, pa je, da razvija celotni svet. Mogoče bomo že v tej generaciji imeli politika, ki bo poskušal osvojiti glasove volivcev tako, da bo želel narediti spet velik celoten svet - namesto ene države proti drugi. Mislim, da živimo v času, ko je to že predstavljivo. Ob tem pa še to: ali ni smešno in čudno, da v tem smislu edina supersila na svetu, ki jo še imamo, nima imena? To se mi zdi čudovit lacanovski primer praznine v simbolnem, preseneča me, da ga Slavoj Žižek še ni uporabil.

OGLAS

In druga težava?

21

Mesečno za vas pripravljamo vrhunske dogodke in izobraževanja akademija.finance.si Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


22   akademija.finance.si

FINANČNA KONFERENCA

Mračne prerokbe za slovenske pokojnine

Rok Pikon, Jurij Šimac

Kako nizke so slovenske pokojnine danes, kako nizke bodo v prihodnosti in kaj se napoveduje slovenskemu pokojninskemu sistemu »Čaka nas kolaps pokojninskega sistema,« je na Finančni konferenci v Portorožu napovedal Anton Rop, častni podpredsednik Evropske investicijske banke. S tem se je pridružil seriji opozoril o nevzdržnosti pokojninskega sistema in neugodnih demografskih gibanjih. Prečesali smo številke in ugotovili: 80 odstotkov upokojencev že zdaj prejema manj kot 800 evrov pokojnine. Kako bo v prihodnje? »Kdor za pokojnino ne varčuje zasebno, bo imel 400 ali 500 evrov pokojnine,« napoveduje Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. »Kar zadeva prihodnost, je slovenski pokojninski sistem eden najbolj nestabilnih v Evropi. Je najbolj iz ravnotežja. To ni moja ugotovitev, to ugotavljajo tako evropska komisija kot specializirane ustanove,« pravi Rop. Slovenske pokojnine po višini sicer menda niso nič posebnega, niti previsoke niti prenizke. »Po izdatkih za pokojnine pa imamo v Sloveniji daleč najslabši položaj v vsej EU, tudi po tem, ko smo izpeljali pokojninske reforme.« Na drugi strani smo po dolžini obdobja, ko smo v pokoju, Slovenci v evropskem vrhu, kar seveda zvišuje stroške. Kaj nam napoveduje evropska komisija? Na komisiji so izračunali, da je Slovenija v letu 2013 za pokojnine namenila 11,8 odstotka BDP, s čimer smo se med 28 državami EU uvrstili na deveto mesto. Je pa skrb zbujajoča napoved evropske komisije za Slovenijo za leto 2060. Tedaj naj bi za pokojnine namenili 15,3 odstotka vsega, kar bomo ustvarili tisto leto, kar je najslabša napoved v EU. Povprečje EU za to leto znaša 11,2 odstotka.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


FINANČNA KONFERENCA Kakšne so pokojnine danes in kakšne bodo v prihodnje? Napoved šefinje Pokojninske družbe A Karmen Dietner je: »Kdor ne varčuje zasebno za pokojnino, bo imel 400 ali 500 evrov pokojnine.« Še vedno veliko ljudi misli, da mora za pokojnino poskrbeti država, ugotavlja Dietnerjeva in dodaja: »V drugi steber je vključenih okoli 550 tisoč ljudi, kar ni slabo, vendar je varčevanje preskromno. Premalo plačujemo. Naslednja reforma mora iti v smer, kako povečati varčevanje.« Kakšno je življenje s 400 ali 500 evri pokojnine? Pravzaprav je že tu, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). Marca je povprečna starostna pokojnina znašala 616 evrov. Glede na izračune Zpiza je marca 80 odstotkov upokojencev, ki prejemajo polno pokojnino, prejemalo manj kot 800 evrov pokojnine. Kako hitro se staramo? Hitro! Slovenija poleg Cipra, Češke, Grčije, Madžarske in Portugalske sodi v skupino šestih članic

akademija.finance.si

EU, v katerih bodo dolgoročni javnofinančni izzivi zaradi staranja prebivalstva največji. Slovenija bo po letu 2025 sodila med članice z nadpovprečnim deležem ljudi, starejših od 65 let. Njihov delež naj bi po opozorilih Umarja leta 2030 dosegel 24,8 odstotka (se pa zlasti krepi delež ljudi, ki so starejši od 80 let). Kako se bo sprememba v starostni sestavi prebivalstva poznala na trgu dela (brez upoštevanja migracij) v obdobju 2006–2026? •

180 tisoč več starejših od 65 let bo leta 2026 glede na leto 2006.

• 150 tisoč manj delovno sposobnih bo leta 2026. • 10 tisoč manj otrok in mladih bo v Sloveniji v letu 2026. Ob predpostavki, da bo priseljevanje skromno, bi krčenje števila delovno aktivnega prebivalstva lahko zmanjšalo rast produktivnosti, okrnilo porabo, to pa bi omejevalo gospodarsko rast, menijo pri Umarju. Rast pa je pomembna, saj je po ugotovitvah OECD blaginja prebival-

stva močno povezana z gospodarsko razvitostjo. »Nobena država, ki je nizko razvita, nima dobrih blaginjskih kazalcev (stanje v sistemih social­nega zavarovanja, izobraževalnih, zdravstvenih sistemih),« je pred kratkim povedal Boštjan Vasle, direktor vladnega urada Umar. Nova bomba v prihodnosti? Obstaja pa težava tudi na strani vstopanja na trg dela, je na Finančni konferenci opozoril Bachtiar Djalil, predsednik uprave Kada: »Zaposleni se zelo hitro umaknejo s trga dela, po drugi strani pa se mladi najpozneje v EU vključujejo v trg dela. To je povezano tudi z izobraževalnim sistemom in delodajalci. Ali delodajalci prepogosto zahtevamo univerzitetno izobrazbo za delovno mesto, kjer ta ni potrebna? Potem je še težava prekarnih zaposlitev. Ti mladi plačujejo zelo nizke prispevke in lahko se zgodi, da bodo v starosti socialni problem.« Članek je bil prvič objavljen 10.5.2017 na finance.si, kjer je dosegljiv v celoti in s spremljevalnimi grafikami.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

23


24   akademija.finance.si

MARKETING SUMMIT BEOGRAD

»3D-tiskanje ni postalo tako popularno, kot smo pričakovali, da bo« Trendi so samo katalizator, ki vam pomaga najti vpogled ali priložnost, generirati prave zamisli in jih potem na ustrezen način izvesti, pravi Victoria Foster, direktorica TW:Academy, Trendwatching programa, ki znamkam pomaga razumeti, oceniti in implementirati trende, hkrati pa bo tudi uvodna govornica konference 4. Marketing Summit Belgrade, ki bo 23. maja v Beogradu, kar je bil povod, da smo nanjo naslovili nekaj »trendovskih« vprašanj. Med drugim nam je zaupala tudi, s čim trenutno najraje hrani svoj navdih. Gospa Foster, kakšen je TrendWatching proces? Nam lahko poveste kaj več o tem, kako zaznavate trende? Kaj iščete in kje? Naša metodologija pravi, da lahko veš, kaj bodo potrošniki želeli, ne tako, da jih to vprašaš, opazuješ ali premlevaš podatke o njih, temveč tako, da spremljaš inovacije, ki jim zdaj namenjajo največ pozornosti. Za nas je ključno, da spremljamo izjemne inovacije – nove znamke, izdelke, storitve, kampanje, izkušnje in drugo – ki vznikajo iz vseh kotičkov sveta, vsak dan. Z opazovanjem inovacij lahko vsakdo preuči, kako bolje odgovarjajo na osnovne potrebe potrošnikov in kako oblikujejo pričakovanja. To je v osrčju naših trendov, analiza obstoječih inovacij pa spodbuja ta celoten proces. Kdaj nekaj kategorizirate kot trend, katere pogoje mora izpolnjevati? Za nas se trend razvije, ko inovatorji naslovijo osnovne potrebe in želje potrošnikov na nove in vznemirljive načine. Trend mora torej izpolnjevati Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


MARKETING SUMMIT BEOGRAD osnovne potrebe in želje na nov način, upoštevati mora zunanje sile, ki se odvijajo v svetu, pri tem pa ustvarjati nova pričakovanja potrošnikov. Ko vsebuje vse te točke, potem je trend. Ste kdaj napovedali trend, ki se je izkazal zgolj za modno muho? Modne muhe pridejo in grejo, trendi se pojavijo in razvijajo. S tem, ko smo delovali znotraj omejitev te trditve, smo se uspeli izogniti spremljanju modnih muh in smo jih namesto tega uporabili kot signale pri identificiranju naslednje evolucije trenda. Toda nekateri naši trendi so krajšega trajanja kot drugi. Leta 2014 smo imeli trend »Takojšnji ustvarjalci« (orig. Instant makers), ki je bil osnovan na gibanju, ki smo ga prepoznali okoli 3D-tiskanja, in povečanemu povpraševanju po kustomizaciji, ki bi jo potrošniki pričakovali zahvaljujoč tej tehnologiji. Želja po kustomizaciji še obstaja, a 3D-tiskanje ni nikoli postalo tako popularno, kot smo pričakovali, da bo :)

akademija.finance.si

nenehno spreminjajo vedenje potrošnikov. AI (umetna inteligenca) je največja, o kateri poslušamo letos, predvsem v tem, kako bo še naprej prevzemala opravila od ljudi. Od iskanja zmenkov na Tinderju, do prevajanja jezikov v realnem času in več, ta dolgočasna opravila opravljajo stroji, kar kot rezultat spreminja tudi vedenje potrošnikov. Ali obstajajo razlike v trendih med regijami, industrijami ali skupinami potrošnikov? Da – potrebe in želje potrošnikov – čeprav v splošnem univerzalne – variirajo med regijami in skupinami potrošnikov, kar drugače oblikuje trende. Če vzamemo za primer potrošnike v Mumbaju in potrošnike v ruralni Srbiji, bodo ti imeli iste osnovne potrebe, na primer po varnosti, povezovanju z drugimi, toda soočajo se z različnimi dnevnimi izzivi in okolji, izpostavljeni so drugim dejavnikom življenjskega stila. To pomeni, da so tudi trendi, ki so zanje najbolj relevantni, drugačni.

Kako bi morala podjetja oz. znamke uporabljati vaša spoznanja? Kot direktorica naše Akademije, mesta, kjer se znamke in podjetja učijo, kako uporabiti trende, ki jih objavljamo, sem pristranska ;) Branje o trendih in deljenje tega znanja s kolegi je odlično, toda prava moč je v razmisleku, kako vplivajo na vaše potrošnike. Trendi so samo katalizator, ki vam pomaga najti vpogled ali priložnost, generirati prave zamisli in jih potem na ustrezen način izvesti. Kaj pa vi spremljate za vaš navdih in seme idej o trendih? Med mojimi viri so trenutno Fast Company, serija podkastov Debbie Millman Design Thinking, L2 za vpogled v specifične industrije ter Netflixova dokumentarna serija Abstract. Hkrati mi komedija služi kot odličen vir za kulturna opazovanja - John Oliver in Louis CK sta trenutno moja dva najljubša.

Da bi lahko predvideli, kaj bodo ljudje želeli v prihodnosti, moramo nehati gledati potrošnike in začeti opazovati podjetja, pravite. Kaj vam današnja podjetja sporočajo? Kateri ključni trendi bodo oblikovali vedenje potrošnikov v prihodnosti? Današnja podjetja nam povedo, da je ritem sprememb vse hitrejši in da lahko inovacije, ki lahko oblikujejo pričakovanja potrošnikov, pridejo od kjerkoli na svetu. Razen tega vidimo, da nove tehnologije Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

25


26   akademija.finance.si

Najpogostejše napake slovenskih podjetij na področju spletnega komuniciranja Tamara Langus je komunikologinja, ki se zadnjih deset let ukvarja predvsem s spletnim marketingom, zadnja štiri leta tudi za Turizem Ljubljana, s katerim dosega odlične rezultate. Marsikdo jo pozna tudi pod spletnim vzdevkom @centrifuzija. Konec marca je vodila novi seminar, ki ga organizira Akademija Finance in nosi naslov: Spletno komuniciranje - kako najbolje izkoristiti družbena omrežja za poslovne namene? Kako pa jih izkorišča ona sama? »Ker sem samozaposlena, moram hkrati skrbeti za svojo strokovno podkovanost, za svojo blagovno znamko in svojo pojavnost. Spremljati moram trende in biti prisotna. Nočem si privoščiti, da bi v strokovnem smislu zaspala, saj se v pol leta v svetu družbenih omrežij zgodi toliko novega, da se je težje učiti kot sproti spremljati. In ko spremljaš, tudi poskušaš. Moji kanali na družbenih omrežjih so zato že od nekdaj poligon, kjer najprej testiram novosti. Zaradi tega sem začela pisati blog, odprla Twitter račun, odprla Snapchat profil ... In ko zadeve dodobra spoznam tudi s praktičnega vidika, jih lahko ponudim naročniku ali pa o tem nekaj povem ali napišem. Obenem pa z objavljanjem bolj ali manj strokovnih zadev skrbim za svojo blagovno znamko. Uporaba družbenih omrežij se je zato v mojem primeru zgodila čisto spontano in ne kaže, da se bo glede tega kaj spremenilo.«

Tudi delo na družbenih omrežjih je delo O najpogostejših napakah slovenskih podjetij na področju spletnega komuniciranja pravi, da jih je kar nekaj. Na marčevskem seminarju jih bodo temeljito obdelali. »Pogosto podjetjem manjka jasna strategija, ki pove, kako in zakaj sploh nastopajo na družbenih omrežjih. Tam so zato, ker se jim zdi, da morajo biti. Kaj bi tam zares počeli, pa ni čisto jasno. Četudi se morda to komu zdi trivialno, je tudi delo na družbenih omrežjih delo. Kdorkoli v podjetju se bo že ukvarjal s tem, mora biti motiviran, mora vedeti, kaj počne, in za delo potrebuje določen čas. Nenazadnje je v neposrednem stiku s (potencialnimi) strankami in slaba komunikacija lahko naredi več škode kot koristi. Spletno komuniciranje je velika odgovornost! Še kar nekaj težav se najde: slovnična pravilnost, krizno komuniciranje, odzivnost, uporaba angleškega jezika, če ciljamo na mednarodni trg. Kar nekaj je teh vidikov, ki se jih zanemarja«, našteva Langusova. Na Facebook in Twitter, ker je »treba biti« tam? Na vprašanje, ali slovenska podjetja vedo, zakaj so prisotna na Facebooku, odgovarja, da mnoga podjetja to zelo dobro vedo in so vzorna v svoji komunikaciji, mnoga pa so tam zato, ker je “treba biti”: »Zdi se mi, da je precej odvisno od tega, kako veliko in kako sodobno je podjetje.«

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

Vlaganje v Twitter priporoča »podjetjem, ki ciljajo na mednarodni trg in je njihova ciljna skupina na tem omrežju. Takim, ki delajo z informacijami. Takim, ki želijo imeti neposreden stik z večjim številom strank in so jim prek omrežja Twitter pripravljena nuditi podporo. Večkrat se je že pokazalo, kako koristen je Twitter za letalske družbe, telekomunikacijska podjetja, novičarske portale in info oddaje ali pa trgovske verige«. To je le nekaj primerov podjetij, ki bi Twitter skorajda morala uporabljala, koristil pa bi lahko še mnogim drugim, pravi Langusova. In najboljši so ... Tamaro Langus smo prosili, da z nami deli tudi svojo lestvico slovenskih podjetij, ki najbolje izkoriščajo družbena omrežja za poslovne namene: »Simobil je od že nekdaj odličen na Twitterju njihova podpora uporabnikom je prek Twitterja postavila nove zahteve in pričakovanja do vseh ostalih. Res so zgledni. Včasih je bil Mercator številka 1 na Facebooku, v zadnjih letih pa je njegovo mesto prevzel Lidl, ki je dvignil vsebinsko raven objav na tem omrežju. Val 202 in 24ur.com pa na Snapchatu uspešno vzpostavljata stik z mlajšo generacijo medijskih potrošnikov. Vse to so čudoviti primeri, od katerih se lahko vsi česa naučimo.« Ob tem pa seveda poudarja, da se njena lestvica včasih tudi malce spreminja.


akademija.finance.si

27

2.000.000 KG MANJ EMISIJ CO2 NA LETO

AVTOMOBILOV, KI PREVOZIJO 35 km/DAN

Družba BTC s čisto energijo do prihrankov in zelene prihodnosti Družbena odgovornost in trajnostna rast prihajata v ospredje delovanja organizacij po vsem svetu. S tem postaja izboljševanje učinkovitosti energetske verige čedalje večja priložnost za ustvarjanje konkurenčne prednosti. Možnosti za ustvarjanje energetskih prihrankov in razbremenitev okolja se zavedajo tudi v družbi BTC. Samo v 2016 so izvedli 21 energetskih projektov in zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida za skupno 4.868.345 kilogramov. V družbi BTC si prizadevajo za delovanje, ki je hkrati poslovno uspešno, pa tudi okoljsko in družbeno odgovorno. »Energija se pretvarja iz ene oblike v drugo, dobro pa se vrača z dobrim. To dobesedno drži za učinkovito rabo energije. V družbi BTC zato nenehno iščemo možnosti za energetske izboljšave, prihranke in nadaljnji razvoj« pojasnjuje Miha Mermal, direktor poslovne enote Misija: Zeleno.

OGLAS

V 2016 je družba BTC s tremi sončnimi elektrarnami in soproizvodnjo toplotne energije proizvedla 1.760.760 kWh zelene energije. Poleg tega je s projekti s področja učinkovite rabe energije prihranila 9.044.876 kWh energije. Od tega je tri četrtine prihrankov prispeval sistem izkoriščanja presežne toplotne energije družbe AquafilSLO za ogrevanje Vodnega mesta Atlantis. Ta projekt poteka od decembra 2015 in si je na 18. Dnevnih energetikov prislužil Energetsko nagrado 2016. Po enakem sistemu se od konca leta 2016 ogreva tudi Športni center Millenium, ki obeta razbremenitev okolja za dodatnih 201.000 kilogramov ogljikovega dioksida letno. Čista energija, ki je rdeča nit letošnjih 19. Dnevov energetike, se že dodobra pretaka po družbi BTC. Podpora konferenci je tako priložnost za seznanitev z najnovejšimi tehnološkimi trendi in iskanje navdiha, ki ga poganja zelena energija. Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


28   akademija.finance.si

FOTOUTRINKI MINULIH DOGODKOV

SALES SUMMIT

FINANČNA KONFERENCA

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017


FOTOUTRINKI MINULIH DOGODKOV

akademija.finance.si

DNEVI ENERGETIKOV

BREZPLAČNI POSVETI

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

29


30   akademija.finance.si

NAPOVED DOGODKOV 2017 23. MAJ

30. - 31. MAJ

30. MAJ

1. JUN

KONFERENCA

KONFERENCA

SEAMINAR

SEMINAR - DRF

7. JUN

8. JUN

8. JUN

9. JUN

KONFERENCA

KONFERENCA

SEMINAR

SEMINAR

14. jun 15. NOV

14. JUN

15. JUN

16. JUN

SEMINAR DRF

FORUM

KONFERENCA

SEMINAR

19. SEP

20. SEP

3. OKT

26. OKT

FORUM

FOKUS

9. NOV

14. NOV

28. NOV

KONFERENCA

IZBOR

FOKUS

4. Marketing Summit Belgrade: Izkoristite cunami v marketingu

4. konferenca slovenskih izvoznikov

Kako se izogniti dvojni obdavčiti in optimizirati mednarodne davke?

Ptujski forum

Okoljsko srečanje

22. Slovenska marketinška konferenca (SMK): Marketing Feedforward

Družinsko podjetništvo 2017

Kamniški forum

11. Izvozni fokus

Najboljše letno poročilo

Revija Poslovne akademije Finance, št. 32, maj 2017

Strateški pristop k velikim kupcem

Pravne dileme hrambe in obdelave osebnih podatkov v oblaku

4. Agrobiznis konferenca

KONFERENCA

Marketing in prodaja na policah

12. Izvozni fokus

Najpodjetniška ideja 2016/2017

Računovodstvo, transakcije in obdavčitev podružnic

Kako s petimi koraki pripoznati prihodke po novem MSRP 15 in prehod?

KONFERENCA

Marketing Summit Sarajevo

21. NOV - 1. DEC KONFERENCA

PKP: Poslovna konferenca Portorož

Izberite svoj dogodek in se prijavite na: akademija.finance.si

Profile for Dejan P.

Akademček 32  

https://akademija.finance.si/akademcek

Akademček 32  

https://akademija.finance.si/akademcek

Profile for multidejo
Advertisement