Page 1

AKADEMČEK REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 22, JUNIJ 2014

WWW.FINANCE-AKADEMIJA.SI


OGLASI

AKADEMČEK ŠTEVILKA 22, JUNIJ 2014

INTERVJU 3 - 4

BANČNIKI, PRED OČMI IMEJTE DAVKOPLAČEVALCE

19. SMK 5 - 6

...SE VIDIMO NA JUBILEJNI 20. SMK

izbor npi 7 orodJE V OBLAKU BCSOCIAL JE NAJPODJETNIŠKA IDEJA 2014 NAPOVEDUJEMO 8 - 11 KONFERENCA O DRUŽINSKEM PODJETNIŠTVU, KONFERENCA E-RAČUNIH, AGROBIZNIS

Primož Kozmus, Hostel Kozmus

OKOLJSKO SREČANJE 15 PRED OSREDNJIM ENERGETSKIM DOGODKOM

www.geoplin.si

“Samo predanost, trud in zanesljivost zagotavljajo veliki met.”

ZANESLJIVOST USTVARJA ZADOVOLJSTVO! Geoplin. Dokazano najzanesljivejši dobavitelj plina za Slovenijo že več kot 35 let.

FOTO 13 19. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA KOZMUS_oglasi ljudje_118x95_pravi_1.indd FOTO 14 31. FINANČNA KONFERENCA

1

02/04/2013 09:44

Kdo bo dobil nagrado Werner von Siemens 2014? Vabimo vas k sodelovanju, rok za prijave: 15.9.2014. Za nagrado Werner von Siemens se lahko potegujejo tista podjetja, ki so s Siemensovo tehnološko opremo povečala učinkovitost porabe virov in s tem prispevala k boljši produktivnosti, kakovosti, fleksibilnosti in konkurenčnosti svojega podjetja.

Priklikajte na www.siemens.si/nagrada, oglejte si primere lanskih finalistov in zmagovalca, ter nam zaupajte, kako ste v svoji organizaciji zmanjšali porabo virov. Rok za prijave: 15.9.2014


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

UVODNIK

Nasvidenje pomlad, pozdravljeno poletje! Zdi se, da se je leto komaj začelo in vendar ga je že polovica za nami. Vsako leto je mesec maj izjemno pester in poln številnih dogodkov. In tudi letošnji maj je bil takšen. Za nami sta zelo dobro obiskani 31. Finančna konferenca in 19. Slovenska marketinška konferenca, razglasili smo zmagovalce Najpodjetniške ideje in Poslovnega avta leta. Preden se odpravimo na zasluženi dopust, pa bomo izpeljali še tri pomembne dogodke. Med njimi velja opozoriti na letošnjo že drugo konferenco o družinskem podjetništvu in konferenco o uvajanju elektronskih računov. Pri Časniku Finance bomo prvič pripravili konferenco, ki smo jo poimenovali Agrobiznis, in s katero spodbujamo podjetništvo na področju prehranske samooskrbe, in konferenco za izvozna podjetja. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi na junijskih dogodkih! Želimo vam prijetno branje! Manja Pušnik, urednica

Revija Poslovne akademije Finance // številka 22, junij 2014 4 4 4 4

Urednica in novinarka: Manja Pušnik Grafična postavitev: Dejan Pehlić Fotografije: arhiv Časnika Finance Časnik Finance, d.o.o., Oddelek Poslovne akademije, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 435 Telefaks: (01) 3091 485

www.finance-akademija.si  2


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

INTERVJU

Intervju: Bančniki, pred očmi imejte davkoplačevalce

Jurij Šimac, Jure Ugovšek

»Pomembno se nam zdi, da so naši vlagatelji zadovoljni. Da zaslužijo denar z našimi vrednostnimi papirji. Tako bodo tudi v prihodnje radi investirali v nas, kar je zelo pomembno, saj bomo imeli dostop do virov financiranja.« rativnega upravljanja po tem, ko vas je rešila država? Ali so uprave ostale iste?

Tako preprosto je lahko bančništvo, če o njem govori Richie Boucher, prvi človek Bank of Ireland. Banke, ki ji je morala na vrhuncu krize pomagati država. Boucher se tega zaveda. »Ves čas se trudimo čim večji delež pomoči vrniti davkoplačevalcem,« je povedal v okviru predavanja na Finančni konferenci, ki sta jo organizirala Ljubljanska borza in Časnik Finance. Katera je bila stvar, ki se je v irskem bančništvu spremenila po intervenciji države? V letih 2011 in 2012 smo uvedli režim »fit and proper«. Centralna banka je najela tretjo osebo, ki je neodvisno ocenila, ali je kandidat »fit and proper«, torej primeren za upravo. Bančništvo se je precej očistilo.

Kaj se je zgodilo na področju korpo-

3  www.finance-akademija.si

Ne, uprave so se po državni pomoči zamenjale. Ne takoj, a razmeroma hitro. Nekaj je bilo naravnega odliva, drugi so morali skozi preverbo. Okrepili so se oddelki za oceno tveganj. Najeli smo zunanje izvajalce, da so pregledali, kaj delamo narobe, in njihova priporočila smo sprejeli. Veliko se je delalo pri korporativnem upravljanju, to je zahtevala tudi centralna banka. Ena od nevarnosti takih procesov je sicer, da izgubiš znanje, ki je bilo nabrano v upravah. Gre za nekakšno katarzo, a banko je treba še vedno voditi. Menim, da so spremembe v upravah takšnih bank nujne, a to je treba speljati previdno. Proces je podoben evoluciji, le da poteka malo hitreje.

Bank of Ireland ni bila nacionalizirana. Kako jo je vlada vseeno rešila? Država je vplačala prednostne delnice (4,5 milijarde evrov, op. a.). Irska vlada je imela takrat pred seboj vprašanje: v redu denar bomo vložili v banko, a kako ga bomo dobili iz nje? To je tako kot pri vsaki naložbi, vlagatelja zanima, kaj bo imel od tega. Vlada se je zavedala, da se bo bank, če jih bo enkrat nacionalizirala, zelo težko znebila. Vplačali so tudi Co-Co obveznice, ki so prinesle 10-odstotne obresti. Torej, denar je takoj začel odtekati nazaj k davkoplačevalcem. Postavili pa so zahtevo, da če do marca 2014 ne plačamo prednostnih delnic, bi se višina kupona povečala. Prav tako so banke morale privoliti v določene

zahteve, denimo o ciljih kreditiranja malih in srednjih podjetij.

Rekli ste, da je treba ves čas imeti pred očmi dejstvo, da so vas rešili davkoplačevalci. Res je, absolutno je treba poskrbeti za to, da davkoplačevalci denar dobijo nazaj. Kako to storiti? Najprej zmanjšaš tveganja. Kako? Tako, da delaš bolje, da racionaliziraš banko, urediš strukturo financiranja, oklestiš stroške. Na davkoplačevalce je treba gledati kot na vlagatelje. In ti želijo imeti nekaj od svojega vložka, kajne? Med davkoplačevalci in vlagatelji v tej fazi ni razlike. To ti pomaga tudi v psihološkem smislu. Davkoplačevalcem je treba tudi jasno povedati, da banke niso rešili kar tako, ampak zato, ker morajo banke podpirati gospodarstvo. Mi pa gospodarstvo podpiramo, ker sicer nimamo posla, če ga ne podpiramo. Ljudje ne smejo imeti občutka, da denar mečejo v črno luknjo.

Bank of Ireland leta 2008 v primerjavi z danes. Skrčili smo se, znebili smo se večine podjetij v tujini. Čeprav so bila nekat-


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

era dobra, jih s stališča likvidnosti in kapitala nismo mogli obdržati. Banka je precej manjša, precej bolj učinkovita, kapitalsko smo močnejši. Mislim, da smo se iz krize kar precej naučili.

Precej ste zmanjšali tudi število zaposlenih. Da, število zaposlenih smo zmanjšali s 16.500 na 11.500. To je vedno težko, številni niso bili nič krivi. A postavili smo si določene cilje, se pogovorili z zaposlenimi in sindikati, ki so bili zelo razumni, in izpeljali proces prestrukturiranja.

Rekli ste, da podpirate gospodarstvo. Kako? Slovenska mala in srednja podjetja se pritožujejo, da jih banke ne podpirajo. Menim, da financiranje takih podjetij ni nobena znanost. Mi jih razdelimo na tista, ki imajo težave, in tista, ki so stabilna in imajo potencial za rast in razvoj. In potem iščemo rešitve. Tistim s težavami povemo, da se je treba prestrukturirati - če propadejo, imamo namreč tudi mi težave. Imamo ekipe, ki jim pomagajo analizirati denarne tokove. To so stvari, ki jih lahko mi delamo. Težava je predvidevati prihodnje denarne tokove. Mi strankam jasno povemo - mi vam ne posojamo zato, ker smo prijazni fantje, ampak ker bi radi zaslužili. To je pač naš posel.

Kaj se je zgodilo leta 2010? Verjetno je kreditni trg zmrznil? Mi smo poskušali posojati naprej. Mislim, da nikoli nismo prišli v položaj, ko ne bi imeli na voljo denarja za posojila. Je pa res, da je takrat precej upadlo povpraševanje po posojilih.

Kako je danes? Povpraševanje po posojilih je še vedno šibko, a se pobira. Podjetja se še vedno predvsem razdolžujejo.

Kaj pa cena posojil za mala in srednja podjetja, kako čutijo upad pribitkov na državne obveznice? Zahvaljujoč visoki konkurenci v irskem bančništvu, je cena denarja za irska podjetja primerljiva s ceno denarja v Veliki Britaniji. Kot banka pa si vselej prizadevamo, da neto obrestna marža ne upade pod dva odstotka. Verjamem, da bo v prihodnjih letih še zrasla. Je pa pri malih in srednjih podjetjih bolj kot to, ali so zadolžena, vprašanje, ali imajo premoženje, s katerim lahko zavarujejo posojila. In to je v krizi postalo še pomembneje.

Zasebne ali državne banke, katere so bolj varne? Nisem prepričan, da je to povezano, sploh če si država prizadeva, da je

banka vodena, kot bi bila zasebna. Vlada se predvsem ne sme vtikati v vsakodnevne zadeve banke.

Pri nas nihče od vodilnih v bankah, ki so bile podržavljene, ne govori o tem, kako denar vrniti. Del procesa rehabilitacije je gotovo, da davkoplačevalci vidijo, da je nekaj denarja prišlo nazaj. Denar pač šteje bolj kot karkoli drugega. In da banka to lahko naredi, mora postati dobičkonosna, mora podpirati gospodarstvo. Davkoplačevalci morajo dobiti ta občutek. Seveda je to moje mnenje.

Druga največja slovenska banka je v procesu privatizacije. Bi vas zanimala? (Smeh) Prvič sem v Sloveniji. Lahko pa rečem, da vlagatelji iz ZDA, s katerimi sem v stikih, menijo, da okrevate. In iščejo zgodbe o okrevanju.

Kaj pa jih zanima? So vlagatelji. Zanima jih, kakšna je vaša strategija, kakšen je vaš položaj na trgu, ali imate pod nadzorom stroške in podobno. To jih zanima ne glede na to, ali gre za banko ali prodajalca sadnih sokov. Zanima jih, kaj bodo imeli od tega, zakaj bi bil njihov denar bolje naložen denimo pri vas kot kje drugje. Zelo pa jih zanima nadzor nad stroški.

»Preden vlagateljem prodaš banko ali kaj drugega, jim moraš prodati državo, njen makroekonomski položaj,«pravi Richie Boucher, predsednik uprave Bank of Ireland.

www.finance-akademija.si  4


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

19. SMK

….se vidimo na jubilejni 20. SMK, 26. in 27. maja 2015

Manja Pušnik, Petra Šubic

Več kot 400 udeležencev je na letošnji 19. Slovenski marketinški konferenci (SMK) prisluhnilo številnim priznanim domačim in tujim tržnim strokovnjakom. Luka Grilc iz Elana je novi marketinški direktor leta! Patrick van der Pijl, vodilni strokovnjak za poslovne modele, je pojasnil, da je obdobje velikih dobičkov in rastočih tržnih deležev mimo ter da bodo preživela le tista podjetja, ki svoje poslovanje nadgrajujejo in so inovativna. In kaj je trenutno dodana pri poslu? Poudaril je, da je dodana vrednost na primer v glasbeni industriji drugačna kot na drugih poslovnih področjih. »Danes je tako treba najti dostop do glasbe in ne pot, kako glasbo uporabljati, » meni van der Pijl. Udeležencem je nanizal tudi nekatere primere, kako je danes treba spremeniti poslovni model. Brez mobilnega marketinga ni rasti Belgijski strokovnjak Gery Pollet, ustanovitelj in predsednik uprave podjetja ZapFi, pa je s predavanjem o mobilnem marketingu odprl drugi, zadnji dan 19. Slovenske marketinške konference. Predstavil je hitrost razvoja novih tehnologij in govoril o tem, kako se mora temu prilagajati sodobni marketing. Gery Pollet je pojasnil, da se je prvi val novih tehnologij začel v začetku 90-tih let minulega stoletja, ko se je začel razvijati internet. Takrat je imelo dostop do interneta le nekaj deset milijonov ljudi, do leta 2010 je bilo že milijardo uporabnikov interneta. V zadnjih štirih letih pa se je število uporabnikov interneta podvojilo. »Mobilne tehnologije zelo hitro napredujejo, prav tako mobilni marketing. Le

5  www.finance-akademija.si

kaj nas torej čaka v prihodnjih letih?« se je spraševal Pollet. Slišali smo, da je bil leta 2008 prvič uporabljen super računalnik, do konca desetletja pa se je popolnoma in zelo hitro razvila mobilna tehnologija. »Če se že zdaj ne ukvarjate z mobilnim marketingom, je to tako rekoč že prepozno,« je udeležencem konference dejal Gerry Pollet. Za mobilni marketing gre pet milijard dolarjev Po najnovejših podatkih svetovna podjetja na leto porabijo pet milijard ameriških dolarjev za mobilni marketing. Zato Pollet napoveduje, da bo mobilni marketing rasel več kot 20 odstotkov na leto, ali celo še hitreje. Napoveduje, da se bo marketing na televiziji znižal na okoli 45 odstotkov. »Vse se hitreje razvija, kot smo predvideli, zato je nujno, da pri mobilnem marketingu razmišljate o zasebnosti in zaupanju potrošnika,« je še dejal Gery Pollet. Na SMK smo govorili tudi o mobilnem trženju in prihodnosti TV-oglaševanja, o pridobivanju podatkov z novimi tehnologijami od kupcev, s katerimi lahko podjetja izboljšajo svojo ponudbo in kako naj prepoznajo, oblikujejo in predstavijo pravo vrednost za kupca. Kupci naj povedo koliko bi vam plačali Martin Boehm, dekan in profesor trženja na IE Business School v Madridu, je opozaril, da kupce v krizi še bolj skrbi rast cen in koliko bodo lahko trošili. Evropska raziskava kaže, da tri četrtine ljudi možnost za dvig

dobičkonosnosti vidi v večjem obsegu prodaje. Podjetje lahko cene oblikuje na podlagi stroškov - izračunajo stroške n enoto, dodajo svojo maržo in imajo prodajno ceno. Drug pristop pri oblikovanju cene pa temelji na kupcih. »Vprašajte kupce, koliko so pripravljeni plačati za vaš izdelek ali storitev,« svetuje Boehm. Na črnem trgu lahko dve vstopnici za nogometno tekmo med Realom Madrid in Barcelono prodaš za dva tisoč evrov, je povedal Boehm. Omenil je NY garbagge, ponudnika plastične kocke s smetmi iz New Yorka, ki jo prodaja za 50 dolarjev. Kupci, presenetljivo, pristanejo na tako visoko ceno. Zvestim strankam lahko podarite tudi čas Joanna Gawęda, direktorica upravljanja odnosov s strankami na področju programov zvestobe v Comarchu, pa je poudarila, da pri programih zvestobe učinkuje, ko strankam postavite izziv, zabavo, vpletete njihove prijatelje in družabne medije. Vse našteto povečuje prodajo. Hkrati je razkrila, kako so na letališču Heathrow namestili wifi tehnologijo za zbiranje podatkov o strankah in kako z analitiko iščejo priložnosti za povečanje prodaje (upselling). Med drugim so sto od 400 trgovin povezali on -line. S strankami skušajo graditi čustveno zvestobo. Uspeh dosegajo, ker so od pasivnih nakupov prešli do bolj progresivnega programa zvestobe, kjer stranko vprašajo, kakšno nagrado si želi. Premikajo se od individualnih shem nagrad v družabne skupnosti, med ljudmi pa imajo ambasadorje svoje znamke.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

»Obdobje velikih dobičkov in rastočih tržnih deležev mimo ter da bodo preživela le tista podjetja, ki svoje poslovanje nadgrajujejo in so inovativna, » je na tokratni 19. SMK povedal vodilni strokovnjak za poslovne modele in osrednji govornik konference, Patrick van der Pijl.

Slika 1

Slika 2

www.finance-akademija.si  6


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

IZBOR NPI

Orodje v oblaku BCSocial je najpodjetniška ideja 2014

Petra Šubic, Špela Mikuš

Zaposleni so bolj produktivni, direktor pa stalno v stiku s podjetjem.

angleški podjetnik Ben White, ki je prodal več svojih podjetij in verjame, da je BCSocial the next big thing - naslednja velika stvar,« pravi Boštjan Bregar, direktor Marg inženiringa. Prvi milijoni za trženje in prodajo po svetu

BCSocial sodi med redka orodja v oblaku, ki na enem mestu združijo vse razprave in informacije iz različnih orodij in zalednih sistemov. Z BCSocialom, ki so ga razvili v podjetju Marg inženiring z Brezovice pri Ljubljani, si lahko zaposleni delijo dokumente, potrjujejo račune, delajo pri projektih, vodijo sestanke in komunicirajo bolj učinkovito, kot bi to počeli po e-pošti in z ločenim shranjevanjem dokumentov na spletu. Direktor pa je s tem orodjem stalno v stiku s podjetjem in ga vodi na daljavo, od koderkoli in kadarkoli. Ker je sodobno in uporabno orodje s potencialom za svetovni trg, smo ga na Financah - tudi s spletnim glasovanjem bralcev -izbrali za najpodjetniško idejo 2014. Ne izgubljajo časa za iskanje podatkov Z uporabo BCSociala podjetja postanejo bolj produktivna in ne izgubljajo več časa z iskanjem podatkov. Marg inženiring orodje po Evropi trži z angleškim kapitalom. »Pomaga nam

7  www.finance-akademija.si

Za globalno trženje in prodajo so do zdaj dobili 3,5 milijona funtov (4,3 milijona evrov) od Bena Whita in domačega RSG Capitala. Iz Londona, kjer imajo pisarno s petimi sodelavci, orodje tržijo v zahodni Evropi, iz Slovenije pa po jugovzhodni Evropi do Turčije, kjer pridobivajo prve stranke. Trenutno BCSocial uporablja 12 tisoč ljudi, še letos pa bi radi pridobili pet tisoč novih uporabnikov. Izbiramo že Najpodjetniško idejo 2014/15 Z razglasitvijo orodja BCSocial za

zmagovalca Najpodjetniške ideje 2014 se končuje letošnji izbor ideje. V uredništvu Financ pa že začenjamo lov na kandidate za novo sezono, med katerimi bomo prihodnje leto s spletnim glasovanjem bralcev in presojo uredniške komisije izbrali zmagovalca Najpodjetniške ideje 2015. Pri lovu na inovativne in obetavne ideje, izdelke, storitve in poslovne modele lahko sodelujete tudi vi, dragi bralci. O svojem favoritu nam lahko pišete na e-pošto petra.subic@finance.si. Iščemo take, ki so sami razvili nekaj inovativnega in ciljajo na svetovni trg. Boštjan Bregar zmagovalno idejo BCSocial trži na globalnem trgu in se seli v London, da bo najprej osvojil Evropo, potem še ZDA. Foto: Irena Herak


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

NAPOVED

Že druga konferenca o družinskih podjetjih pri nas!

Manja Pušnik

Zaradi velikega zanimanja smo se na Financah odločili, da tudi letos organiziramo konferenco o družinskem podjetništvu v Sloveniji. tolminske Tere, Tanja Perne iz Precisiuma in Samo Godnič iz komenskega Riga.

Jaka Vadnjal iz Gea College bo predstavil nove in klasične poglede na družinska podjetja. Med drugim boste izvedeli, zakaj so družinska podjetja promotor gospodarstva, dobili odgovor na vprašanje ali je res nujno, da vsa družina deluje v istem podjetju ter zakaj družinska podjetja ne delujejo kot inkubatorji novih podjetij.

Konferenco pa bomo zaključili s pogovorom članov družine o družinskem podjetništvu. Z gosti Janezom, Stašem in Stanetom Škrabcem se bo pogovarjal Peter Frankl, direktor in glavni urednik časnika Finance.

S primeri in izkušnjami strokovnjakov bomo odgovarjali na vprašanja, kako davčno in finančno optimirati poslovanje družinskih podjetji, kako urejati finančne, davčne in pravne vidike prepletenost družinskega podjetja in družinskih članov. Prikazan bo tudi primer uspešnega prenosa družinskega podjetja na novo generacijo in s tem povezani izzivi.

Ker na Financah podpiramo in spodbujamo podjetniško razmišljanje in poslovanje, smo se odločili ustvariti okolje za družinska podjetja in organizirati konferenco, ki bi omogočila izmenjavo mnenj in izkušenj. Konferenca bo pokrila najbolj pereče teme s kateri se soočajo družinski podjetniki.

Uradna stran konference: http://www.druzinska.si

OGLAS

Poslovna akademija časnika Finance je lani junija prvič organizirala izjemno dobro obiskano družinsko konferenco, ki je naletela tudi na pozitiven odziv. Zato vas vabimo, da se nam tudi tokrat pridružite na dogodku, kjer bomo govorili o uspešnih družinskih podjetjih v Sloveniji. Druga konferenca o družinskem podjetništvu bo 12. junija 2014 na Gospodarski zbornici Slovenije v dvorani A. Udeležba na dogodku je brezplačna!

V okviru razprave o izzivih organskega razvoja poslovanja bomo iz izkušenj podjetnikov govorili o izzivih profesionalizacije poslovanja. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja s kakšnimi ovirami in izzivi se srečujejo podjetniki, ko skušajo svoja podjetja razviti na naslednjo stopnjo. Slišali boste tudi, kako premagati strateške, organizacijske in kadrovske izzive rasti podjetja. Predstavili bomo tudi tri primere uspešnih družinskih podjetji, ki so uspela razširiti svoje poslovanje na mednarodnega trge. Kje so bile glavne ovire in kako so jih premagali bodo rdeča nit njihovih prispevkov. Predstavila se bosta Marijan Leban iz

www.finance-akademija.si  8


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

STE PRIPRAVLJENI NA E-račune? NAPOVED Manja Pušnik

Časnik Finance v sodelovanju s podjetjem Halcom 18. junija v Kongresnem centru Brdo organizira konferenco pod naslovom »E-računi: Kako iz tega narediti dober posel?«. Dogodek je brezplačen! Na konferenci vas bomo skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in predstavljenimi primeri dobre prakse pripravili na obvezno uporabo e-računov. Država je že vzpostavila primerno infrastrukturo za uporabo e-računov. Uvedba obveznega poslovanja z e-računi tudi na področju javnih plačil bo pomenila nov močan zagon za bolj množično uporabo e-računov v Sloveniji. Matjaž Čadež iz Halcoma: zakaj je konferenca pomembna za vas, ki ste odgovorni za poslovanje svoje družbe?

Matjaž Čadež dodaja, da se boste

Več informacij in brezplačne prijave na strani www.finance-akademija.si/eracuni

9  www.finance-akademija.si

E-računi v javnem sektorju in izkušnje iz Finske O e-računih v javnem sektorju bo govorila Aleksandra Miklavčič, generalna

direktorica uprave za javna plačila. Uprava namreč aktivno deluje na uvajanju sistema že od leta 2010. Z novelo zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike bodo morali biti od prvega januarja 2015 vsi računi, ki bodo prejeti v javnem sektorju, v elektronski obliki. Ta zakonska obveza bo nedvomno zagotovila ustrezno kritično maso e-računov in s tem pospešila in razširila njihovo uporabo, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Uspešno uvedbo elektronskega izdajanja računov na Finskem pa bo predstavila Pirjo Ilola, vodja razvoja pri Finski zvezi za finančne storitve. Predstavila bo svoje poglede in izkušnje desetletne množične uporabe e-računov na Finskem.

OGLAS

Predsednik upravnega odbora Halcoma Matjaž Čadež pojasnjuje, da bodo predavanja bodo postregla z informacijami, kako se na pravi pa vendar enostaven način pripraviti na uvedbo e-računov. »Izkušnje iz Finske vam bodo odprle oči za priložnosti, ki jih vaši družbi prinaša uvedba e-Računov. Slišali boste, na kaj se morate v družbi pripraviti, če poslujete tudi s proračunskimi uporabniki. Dobili boste vpogled, kako so rešile družbe, kot je vaša, probleme, ki vas tarejo danes. Izvedeli boste, kako vam banke lahko pomagajo pri financiranju dobavne verige.«

srečali s predstavniki drugih družb ter z njimi navezali neposreden dialog preko »speed datinga« in pri tem odprli nove poslovne priložnosti ali pa rešili kakšnega od svojih izzivov. »S svojimi predlogi na okrogli mizi boste lahko vplivali na naslednje korake, ki bodo vaši in drugim družbam olajšali prehod v uspešno digitalno gospodarstvo. Med odmori boste lahko navezali stik s ponudniki rešitev za uvedbo e-računov na prejemu in pri oddaji. Videli boste, kako enostavno bo v bodoče prejemati plačila fizičnih oseb na osnovi vaših e-računov,« še pravi Matjaž Čadež, prvi mož Halcoma.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Privlačna ponudba zavarovalnice Generali Oglasni članek

Vse več ljudi zaupa avtomobilskim zavarovanjem zavarovalnice Generali, ki ima že tretje leto najbolj zadovoljne zavarovalce na slovenskem trgu.* Ponudbi, ki je razumljiva, uporabna in na voljo po konkurenčni ceni, piko na i dodajajo še edinstveni bonusi in ugodnosti. Tako je tudi v novi akciji »Natoči polno, pol plača Generali«, saj vsem, ki do 7. julija 2014 na novo sklenejo avtomobilsko zavarovanje, podarjajo Petrolovo predplačniško kartico z dobroimetjem 36,35 evra kar znaša pol rezervoarja goriva! Do ugodnosti so upravičeni tudi obstoječi zavarovalci, ki obnovijo avtomobilsko in hkrati sklenejo življenjsko zavarovanje. Zavarovalci, ki bodo obnovili avto zavarovanje, pa prejmejo 90 odstotni popust na kratkoročno osnovno turistično zavarovanje! Prepričanje, da si njihovi zavarovalci zaslužijo le najboljše, v zavarovalnici Generali nadgrajujejo z vračilom 10 odstotkov kasko premije v primeru brezškodnega dogajanja in brezplačno »zamrznitvijo bonusa« premijskega razreda. V primeru nesreče zavarovalci tako ne občutijo izgube bonusa in s tem doplačila premije v prihodnjih letih.

Da je premija avtomobilskih zavarovanj res ugodna, Generali skrbi z dodatnimi popusti: • dvojnim – 10% popustom, v sodelovanju s Petrolom; • privlačnimi paketi avtomobilskih asistenc že od 5,70 EUR neto premije; • do 21% paketnim popustom; • do 20% popustom na vozniške izkušnje; • 5% popustom za takojšnje plačilo letne premije; • z nagrajevanjem zvestobe v Generali Clubu. * Glede na obravnavno škod. Neodvisna raziskava GfK Zavarovalniški monitor 2013 (IMDS, Insurance monitor data service)

www.finance-akademija.si  10


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Finance spodbujamo podjetništvo pri prehranski samooskrbi! Vabimo vas, da se nam pridružite na prvem dogodku s področja prehranske samooskrbe, ki smo ga poimenovali Agrobiznis. Dogodek, ki bo 19. junija v ljubljanskem Grand hotelu Union, organiziramo skupaj s slovenskim trgovcem – družbo Tuš. Agrobiznis je nov projekt Časnika Finance in trgovske družbe Tuš, s katerim spodbujamo podjetništvo na področju prehranske samopreskrbe. Iščemo kmete, čebelarje, živinorejce, vinarje in druge, ki pridelujejo in predelujejo lokalno hrano in pijačo, so inovativni, imajo potencial za rast in prodor na trgovske police. Kot poudarja Bojan Brežnik, direktor marketinga v Engrotušu, se v družbi zavzemajo za slovensko prehransko samooskrbo, z umestitvijo lokalnih izdelkov na njihove police pa prispevajo k  ustvarjanju novih priložnosti za razvoj slovenskega gospodarstva. Na dogodku se nam bo pridružil tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. O šibkih in močnih točkah slovenske kmetijsko pridelovalne industrije se bo z ministrom pogovarjal Peter Frankl, direktor in glavni urednik Financ. Na vprašanje ali je v Sloveniji prostor za kmetijske proizvajalce se bomo pogovarjali s Stankom Polaničem iz Panvite, Alešem Kuharjem iz Biotehniške

11  www.finance-akademija.si

fakultete in Boštjanom Kozoletom iz Evrosada.  O prepletu kmeta in regije pa bosta govorili prva dama Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavčič in Janko Kodila iz podjetja Kodila. Razglasili pa bomo tudi zmagovalca natečaja Agrobiznis.

19. junija bomo v Grand hotelu Union v Ljubljani, razglasili najbolj obetavnega podjetnika s področja kmetijstva. O šibkih in močnih točkah slovenske kmetijsko pridelovalne industrije se bo z Dejanom Židanom, ministrom za kmetijstvo in okolje pogovarjal Peter Frankl, direktor in glavni urednik Financ. S strokovnjaki na področju kmetijstva bomo govorili o tem ali je v Sloveniji prostor za kmetijske proizvajalce, kakšen je preplet kmeta in regije in katere so niše za male kmete. Udeležba je brezplačna, prijava pa zaradi zagotovitve prostih mest obvezna.

Več informacij http://www.finance-akademija.si/agrobiznis


OGLASI


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Slika 1: Prisluhnili smo zanimivim in priznanim marketinškim strokovnjakom.

FOTO

SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA Slovenska Marketinška konferenca (SMK) je skozi leta postala največje letno stičišče vseh, ki se ukvarjajo z marketingom v podjetjih in institucijah. Je dogodek, ki premika in povezuje stroko, ki podaja vedno nova in aktualna znanja s področja marketinga. www.smk.si

Slika 3: Na SMK smo se tudi družili in zabavali.

13  www.finance-akademija.si

Slika 2: Zenel Batagelj o uspehu Donata Mg.

Slika 4: Slišali smo tudi konkretne primere iz marketinške prakse v svetu, predvsem o mobilnem trženju in prihodnosti TV oglaševanja.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Slika 1: Finančna konferenca vsako leto privabi tudi znane bančnike.

FOTO FINANČNA KONFERENCA

Finančna konferenca je največji finančno borzni in poslovni dogodek v Sloveniji in predstavlja združitev dveh dogodkov, in sicer Finančno borzne konference (v organizaciji Ljubljanske borze vrednostnih papirjev) in Posveta finančnikov (v organizaciji Časnika Finance). Cilj konference je postati osrednji izobraževalni dogodek na borzno-finančnem področju. www.fkonferenca.si

Slika 2: Obvezno branje Financ.

Slika 3: O vlogi in položaju slovenskega bančnega sistema so razpravljali (od leve proti desni): Marko Košak, Andrej Slapar, Stefan Vavti, Sergej Simoniti in Janko Medja.

www.finance-akademija.si  14


KONFERENCA SLOVENSKIH IZV ZNIKOV 1. julija, Ljubljana, med 15.00 in 19.30

Iz programa: Partner:

Marcel Fratzscher

Eden najvplivnejših nemških ekonomistov. Direktor nemškega inštituta za ekonomske raziskave DIW Berlin. Prejemnik nagrade za odličnost na področju globalnih ekonomskih zadev inštituta Kiel.

Udeležba je za podpornike in partnerje projekta Izvozniki.si BREZPLAČNA, za druge udeležence pa samo 40 EUR! Prijave na www.finance-akademija.si/izvozniki Organizator:

BR

EZP

NA » A L

U

Partner:

EŽ DEL

Partner:

BA 19. junija, Grand hotel Union, Ljubljana, med 9.00 in 12.15

Šibke in moËne toËke slovenske kmetijskopridelovalne industrije. Pogovor z Dejanom Židanom, ministrom za kmetijstvo in okolje RS.

Je v Sloveniji prostor za kmetijske proizvajalce? Stanko PolaniË, Panvita, Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta, in Boštjan Kozole, Evrosad

Preplet kmeta in regije. Anka LipušËek MiklaviË, Mlekarna Planika, in Janko Kodila, Kodila

Niše za majhne kmetije. Anton Papež, Motor in drugi

Razglasitev zmagovalca nateËaja Agrobiznis. Organizator:

V sodelovanju z:

www.finance-akademija.si/agrobiznis


Akademček 22  

Revija Poslovne akademije, junij 2014 www.finance-akademija.si

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you