Page 1

AKADEMČEK REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 21, APRIL 2014

Razkrivamo 10 finalistov Najpodjetniške ideje Kako bolje prodajati doma in v tujini Pozor, pripravite se na plačilo računa za zeleno energijo WWW.FINANCE-AKADEMIJA.SI


ŠTEVILKA 21, APRIL 2014

OGLAS

31.

AKADEMČEK

www.fkonferenca.si

Konferenca

13. in 14. maj 2014, Portorož

Financiranje, kot bi vedno moralo biti

Iz vsebine: Finančni izzivi Evrope 8. sales sUmmit 3

Prestrukturiranje Slovenije

KAKO BOLJE PRODAJATI DOMA IN V TUJINI

iBm 4

SVET JE SESTAVLJANKA

16. dnevi eneRGetikov 6 - 8 POZOR, PRIPRAVITE SE NA PLAČILO RAČUNA ZA ZELENO ENERGIJO

Finančni sistem kot podpora gospodarstvu Ali so načrti in cilji Slovenije uresničljivi? Prihodnost slovenskega finančnega sistema Stanje slovenskega bančnega sistema

tedXBinnenHof 11 TUDI "MOLZENJE" RASTLIN LAHKO POMENI BOLJŠI JUTRI NA TRGU npi 2014 12 RAZKRIVAMO 10 FINALISTOV NAJPODJETNIŠKE IDEJE 2014

Izzivi obvladovanja obratnega kapitala in financiranja naložb Kaj lahko pričakujejo portfeljski vlagatelji Okrogla miza upravljavcev premoženja: Primerjave naložbenih možnosti v regiji

foto 15 16. DNEVI ENERGETIKOV

www.fkonferenca.si Velika sponzorja:

Sponzor glavnega govornika: Avto Triglav z vozili znamke

Sponzorji:

Mali sponzorji:

Sponzor pohištva: d.o.o.

Uradna voda:


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Uvodnik

zadovoljni v drugo četrtletje Poslovna akademija časnika Finance se je v leto 2014 zagnala s polno paro. Leto se bo kmalu prevesilo v drugo četrtino in z odmevnostjo in udeležbo na številnih dogodkih smo lahko izjemno zadovoljni. Za nami sta dve veliki konferenci – osmi Sales Summit in največje srečanje energetskih menedžerjev pri nas – 16. Dnevi energetike. Letos prvič smo v srbski prestolnici uspešno organizirali dobro obiskano prvo konferenco Marketing Summit Beograd. Za nami sta tudi dva marketinška fokusa, skupaj z IBM-om, nizozemskim veleposlaništvom in zavarovalnico Vzajemna smo organizirali dobro obiskane in na trenutke tudi polemične dogodke, povezane z tehnološkimi inovacijami in zdravstveno tematiko. Iskali (in tudi našli) smo odgovore na vprašanja, kot so: kaj lahko pričakujemo v prihodnosti, kaj se lahko naučimo iz nizozemskih izkušenj na področju inovacij ter kakšna bo cena našega zdravja v prihodnje. Če sodimo po prvih mesecih je videti, da bo leto izjemno zanimivo, polno pričakovanj in novih izkušenj. Zato se veselimo srečanja z vami na prihajajoči 31. Finančni konferenci, 19. Slovenski marketinški konferenci, izboru za Najpodjetniško idejo 2013/14 in številnih drugih dogodkih, ki se bodo zvrstila do poletja in zasluženih počitnic. Želimo vam prijetno branje! Manja Pušnik, urednica

Revija Poslovne akademije Finance // številka 21, april 2014    

Urednica in novinarka: Manja Pušnik Grafična postavitev: Dejan Pehlić Fotografije: arhiv Časnika Finance Časnik Finance, d.o.o., Oddelek Poslovne akademije, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 435 Telefaks: (01) 3091 485

www.finance-akademija.si

2


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

8. sUmmit KaKosales bolje prodajati doma in v tujini Manja Pušnik

Američan Matt Mayfield je v Slovenijo prišel leta 2000, v času gospodarske rasti, razcveta in dobre prodaje. Kakšne so razmere danes? »Poznajo se učinki krize, vendar se v Sloveniji »gradi« prva generacija profesionalnih prodajalcev. In to me veseli,« pravi Mat Mayfield. Jurij Kranjc iz Podravke je povedal, da je družba leta 2012 imela 23 milijonov evrov, lani pa 25 milijonov evrov prihodkov. Čeprav je prodaja na slovenskem trgu padla za pet odstotkov, se je njihova prodaja povečala za deset odstotkov. »Želeli smo razbiti mit, da samo čakamo na spremembe. Treba je delati vsak dan, biti optimističen in sodelavce prepričati, naj ne izgubljajo časa pri težkih stvareh, ki ne prinašajo rezultatov in se osredotočijo le na stvari, ki prinašajo rezultate,« poudarja Kranjc.

V preteklosti je Mat Mayfield delal tudi na projektih, ki so bili prototipi ali pa so se prodajali prvič. Prihaja namreč iz inženirske panoge, ki je zelo kompleksna, prav tako izdelki. »Slovenija ne potrebuje novih tehnologij ali izdelkov, ampak dobro prodajo. Težava v Sloveniji je ta, da ne vemo, kako naj prodajamo doma, kaj šele, kako bi prodajali v tujini,« je poudaril Mayfield. Vprašanje je, kako spodbuditi prodajalce, da bodo učinkoviti. »Tako, da se bodo osredotočili na prodajo in ne, da na njih nenehno pritiskaš. Treba jih je sistematično spremljati, kaj delajo in to vsak teden. To je sicer obupno delo, vendar tudi dober prodajalec lahko zaspi,« je pojasnil Mayfield. Dajte potrošniku tisto, kar zahteva. »Kadar ljudje ne vedo, kaj kupujejo, sprašujejo po tehničnih sposobnostih in ceni izdelka, »pravi Mayfield. »Na ta način kot potrošnik jemljem čas proda-

3

www.finance-akademija.si

jalcu, prav tako on meni,« pravi. Kupec kupi izdelek zaradi ene ali dveh lastnosti, ne zaradi več kot 50. »Največje težava v Sloveniji ni konkurenca, ampak slaba in neučinkovita prodaja,« pravi. In dodaja, da se v Sloveniji le 30 odstotkov izdelkov prodaja prek družbenih omrežij, kar je v primerjavi z ZDA slabo - na ameriškem trgu se kar 80 odstotkov izdelkov prodaja prek družabnih omrežij. Zato Mayfield svetuje: »Slovenija mora spremeniti prodajo in ne tehnologije. Prodajalci naj ne izgubljajo časa na neučinkovitosti in na neproduktivnih izdelkih. Začnite prodajati na družbenih omrežjih!« In dodaja: »Vse je v prodaji, saj, če dobro prodajate doma, lahko tudi v tujini. Imejte vedno izdelek z dodano vrednostjo in uspeli boste! Zdaj je čas za dobro prodajo!« Primeri dobre prakse

In kaj mu ne pusti spati? »Če bi bilo izvozno podjetje bi mi bilo veliko lažje. Kljub temu bomo letos tudi rasli, v skladu z našimi načrti,« pravi Kranjc. Strah pa ga je zunanjih faktorjev, ki so povezani predvsem s politiko in ne s poslovanjem. V družbo so pripeljali veliko novih ljudi in začeli reorganizacijo. Zdaj imajo zaposlene, ki zanjo delati več kot osem ur in imajo visoke cilje ter hkrati vedo, kaj želijo. »Tudi v krizi, ko ljudje varčujejo se da nekaj narediti. Treba je biti le hitrejši od konkurence in vstopiti v novo kategorijo, kjer bomo rasli. Rast trenutno vidimo tudi na ruskem trgu,« je še povedal Jurij Kranjc iz Podravke. »Slovenija ne potrebuje novih tehnologij ali izdelkov, ampak dobro prodajo. Težava v Sloveniji je ta, da ne vemo, kako naj prodajamo doma, kaj šele, kako bi prodajali v tujini,« je poudaril Matt Mayfield (na sliki).


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

iBm svet je sestavljanKa Blažej Kupec

Več kosov te sestavljanke imamo, boljši lahko postane svet, v katerem živimo, pravi glavni znanstvenik pri IBM Jeff Jonas. Pred 26 leti je Jeff Jonas doživel hudo prometno nesrečo, zaradi katere je postal priklenjen na bolniško posteljo, paraliziran od vratu navzdol. Možnosti, da bi kdaj lahko zaživel normalno življenje, so bile po besedah zdravnikov skoraj nične. A pravi, da so se mu takrat po glavi pletli zgolj računalniki. »Moje življenjsko delo je postalo moj občutek,« razlaga. Od leta 1988 so minila skoraj tri desetletja, Jonas pa je danes eden najbolj spoštovanih analitikov velikih podatkovnih baz, glavni znanstvenik pri IBM, motivator, mnenjski voditelj, večni optimist, navdušen športnik, predvsem pa ljubitelj sestavljank. »Ko vidim svet, vidim sestavljanke,« pravi. »Kaj je big data? Zame je to čarovnija« V začetku marca je Jonas na povabilo slovenskega IBM in Časnika Finance obiskal Slovenijo, kjer je na konferenci Poslovne akademije Financ govoril o svojem delu na področju velikih podatkovnih baz oziroma big data. Stroka te baze označuje kot zbirko podatkovnih sklopov, ki so tako veliki in kompleksni, da klasične metode procesiranja in analize niso zadostne. Jonas pa sicer z malce nejevolje pravi, da se danes big data uporablja za tako rekoč vse. »Ne moreš natančno določiti, kaj big data je. Za nekatere je to nekaj, kar presega njihove sposobnosti analiziranja, drugi ga povezujejo z družabnimi omrežji. Naj vam predstavim na primeru: neka trgovina s hišnimi ljubljenčki pred

4

www.finance-akademija.si

petimi leti ni bila sposobna analizirati podatkov o svojih uporabnikih, ki jih je bilo dva milijona. Danes jih z novimi programskimi orodji lahko. To je zanje big data,« pojasnjuje. Kaj pa ta izraz pomeni njemu? »Zame je to čarovnija. Big data mi omogoča, da vidim stvari, ki jih prej z manjšimi količinami podatkov nisem mogel.« Jonas je zdaj zaposlen kot vodja skupine analitikov pri tehnološkem velikanu IBM. Ta ga je pred kratkim počastil z najvišjim internim priznanjem - IMB Fellow. Pomemben preboj v svoji znanstveni karieri je sicer dosegel v Las Vegasu, kjer tudi živi. Razvil je namreč tehnologijo, ki je igralniško industrijo zaščitila pred zlorabami. Veliko medijske pozornosti - med drugim so se o njegovem delu razpisali v Wall Street Journalu, Washington Postu in reviji Fortune, pojavil pa se je tudi na televizijskih kanalih in nacionalnem radiu - pa je pritegnila analiza, s katero je prišel do povezav med posameznimi napadalci na newyorška dvojčka. Danes Jonas večino svojega časa nameni razvijanju tehnologije oziroma programske opreme, s katero bi bančne storitve postale varnejše pred napadalci. Kot primer navaja Money Gram, platformo za denarne transakcije. »Z uporabo programske opreme, ki sem jo razvil, se je zmanjšalo število prejetih pritožb Predstavljajte si, da vam v roko pomolim kos sestavljanke, na kateri je upodobljen ogenj. Bi to razumeli kot dobro ali slabo novico?

na račun goljufij za 72 odstotkov,« razlaga. Uči se od otrok Na vprašanje, kako analiza velikih zbirk podatkov pripomore k varnejšemu bančnemu sistemu, Jonas odgovarja: »Preprosto, transakcije analiziram kot kose sestavljank. Naj vam razložim drugače: predstavljajte si, da vam v roko pomolim kos sestavljanke, na kateri je upodobljen ogenj. Bi to razumeli kot dobro ali slabo novico? Saj ne morete vedeti. Lahko bi bila podoba ognja v kaminu ob naslanjaču in kozarcu vina ali pa ogenj v otroški sobi. Potrebujemo torej še sosednje kose. In tukaj se začne moje delo. Orodja, ki jih razvijam, nam pomagajo ugotoviti, od kod in kako vzeti potrebne kose ter kam jih postaviti,« pojasnjuje. Ni torej čudno, ko Jonas pravi, da se njegovo življenje vrti prav okoli sestavljank. Ko vidim svet, vidim sestavljanke, pravi. Da bi bolje razumel logiko, ki se skriva za rezultati njegovega dela, opravlja eksperimente z otroki. »V roke jim dam sestavljanke, ne da bi vedeli, kakšna je končna slika. Iz kupa še vzamem nekaj kosov in jih nadomestim s takimi, ki že obstajajo. Nato jih opazujem in poskušam razbrati pomen njihovih potez in razmišljanja. Na podlagi videnega sem tako razvil algoritem, na katerem temeljijo računalniška orodja.« Njegove rešitve povezale družine, ki jih je ločil orkan Katrina Čeprav se za človeka s povprečnim tehnološkim znanjem Jonasovo delo


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE zdi težko uporabno v vsakdanjem življenju, je prav nasprotno. Zaradi njegovih rešitev so se na primer čakalne vrste za pridobitev javnih storitev v nekaterih ameriških krajih občutno skrajšale, manj je tudi goljufij, po drugi strani pa so se povečali prihranki. »Neki okraj v ZDA, ki šteje zgolj 300 tisoč ljudi, je z uporabo mojih orodij privarčeval 25 milijonov dolarjev,« navaja. Z njegovo tehnologijo so pomagali prizadetim v orkanu Katrina, ki je za seboj pustil razseljene in ločene družine. Znova uporabi analogijo sestavljank: »En del pravi: Ne najdem svojega očeta, ki je star 75 let in ima diabetes. Na drugem pa piše: Moje ime je Billy, star sem 75 let in ne najdem svoje hčerke. Jaz zgolj pomagam povezati ta dva kosa.« Podatki premagajo matematiko Velike koristi od obdelave velikih količin podatkov imajo tudi podjetja. »Lahko sprejmejo boljše odločitve, in predvsem hitreje. Na primer stranka pokliče v banko, ker jo zanimajo določeni podatki. Ker se nihče ne oglasi, pokliče še drugič in še tretjič. Nato se nezadovoljna odpravi po informacije na internet. Menite, da banka v tistem trenutku pozna potrebe uporabnika? Dvomim. Raje ji pošlje še en oglas o poceni posojilih, namesto da bi ji ponudila pogovor z resnično osebo. Če bi banka prepoznala potrebo, bi lahko torej sprejela boljšo odločitev, takrat ko je to najpomembnejše. Tako bi se povečali njena učinkovitost in konkurenčnost.« Ob tem dodaja, da pri analizi podatkov preveč uporabljamo matematiko, ki pa nam pomaga analizirati zgolj en kos sestavljenke. »Nato se ljudje čudijo, zakaj je tako težko. Če dodaš dva, tri kose, ne potrebuješ matematike, ker imaš pred seboj večjo sliko. Podatki premagajo matematiko, torej.« Obseden z varnostjo

V razvoj tehnologije vključi tudi mehanizme, ki preprečujejo zlorabe. »Že ko začnem oblikovati sistem, razmišljam, kako ga bom napravil čim bolj varnega,« dodaja. Pri tem poudarja predvsem pomen anonimnosti. »Denimo, da želimo ugotoviti, ali določeno zdravilo škoduje ljudem. Vprašanje, ki se tukaj poraja, je, kako skriti podatke o osebnih imenih, državljanstvu in starosti, a hkrati sestaviti sestavljanko tako, da bomo prišli do odgovora,« razlaga. Pravi celo, da je osebno kar malce paranoičen, ko se pojavi vprašanje varnosti. Vedno namreč prebere pogoje uporabe, briše piškotke, ne uporablja zastonjskih storitev spletne pošte, včasih pa se celo vpraša, kako neko podjetje pozna njegove skrite želje in mu v ta namen pošlje natančno določeno oglasno sporočilo. Jonas sicer meni, da je družba vsestranskega nadzora neizogibna. »A pri tem ne mislim na vladni nadzor, težava je v nas samih. Prijavljamo se na vse več storitev, ker se jim ne moremo upreti, zdi se, da brez njih ne moremo živeti. Tako dobro nam lajšajo življenje,« dodaja. Nesreča, ki je Jonasa pred leti za nekaj časa pustila brez občutka v rokah in nogah, je spremenila njegov pogled na življenje. Pravi, da se zdi vsak dan kot dodaten, ekstra dan. Čas, ki ni samoumeven. Verjetno je to tudi razlog, da poskuša življenje užiti do meja svojih zmožnosti. Jones je v svojem življenju tako že skoraj 30-krat prejel naziv ironmana vzdržljivega ultramaratonca. Svojim trem otrokom pravi, naj si poiščejo službo, ki jo bodo z veseljem opravljali. »Sam nisem nikoli lovil denarja - večino življenja sem bil celo brez ficka -, a če delaš nekaj z ljubeznijo, si v tem lahko res dober.«

Za Jonasa varnost osebnih podatkov ni nekaj samumevnega.

Jeff Jonas je veliko pozornosti pritegnil z analizo, s katero je prišel do povezav med posameznimi napadalci na newyorška Dvojčka. Zdaj večino svojega časa nameni razvoju tehnologij za večjo varnost bančnih storitev. Foto: Jure Makovec

www.finance-akademija.si  

5


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

eneRGetiki

pozor, pripravite se na plačilo računa za zeleno energijo

Jurij Šimac, Aleš Perčič

Po novem bodo subvencioniranje zelene energije plačevali tudi porabniki plina, nafte in tudi bencina. Vlada bo predvidoma do konca leta pripravila podzakonske akte, ki bodo na novo določili višino prispevka za obnovljive vire energije. Tega trenutno plačujejo vsi porabniki električne energije, po novem ga bodo plačevali tudi porabniki plina, trdih goriv in nafte, pa tudi bencina. In kljub rekordno nizkim cenam elektrike na borzah je na včerajšnjih Dnevih energetikov, ki jih organizira Časnik Finance, Hinko Šolinc z direktorata za energijo slovenskim podjetjem in gospodinjskim odjemalcem sporočil: »Cene elektrike bodo rasle - morda ne tržne cene, končni računi za elektriko pa zagotovo.« Da se je evropski energetski trg zaradi eksplozivne rasti vlaganj v obnovljive vire energije znašel v zanki, ni več nobena skrivnost. Na eni strani rekordno nizke cene elektrike na borzi, na drugi strani rekordno visoke položnice za elektriko. Razlog - naraščajoče potrebe blagajn za subvencioniranje obnovljivih virov energije. V Sloveniji je država za subvencije obnovljivih virov lani namenila skoraj 120 milijonov evrov, kar je za četrtino več kot leto prej in denimo polovico več kot leta 2011. Polovica tega denarja je končala v sončnih elektrarnah. Novi udarec za porabnike Denar za subvencioniranje obnovljivih virov energije (OVE) država zbira v obliki prispevka za OVE, ki ga prek položnic plačujejo vsi porabniki elektrike. Šolinc

6

www.finance-akademija.si

je na včerajšnjih Dnevih energetikov potrdil, da bodo po novem ta prispevek plačevali tudi porabniki zemeljskega plina, trdih goriv in nafte. Torej tudi bencina. O tem, kakšna bo višina prispevka in kako bo to vplivalo na cene, ni želel špekulirati. In kakšni so načrti države na področju zelene energije? »Cilj je do leta 2020 v končni porabi doseči 25-odstotni delež OVE. Da bi to uresničili, bo treba vložiti velike napore in sredstva. Zgodil se nam je finančni zlom sheme za subvencije zelene energije. Po novem ne bomo več subvencionirali vseh projektov, temveč le tiste, ki bodo izbrani na razpisu. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo zahtevali nižjo odkupno ceno.« Težave tudi v Nemčiji Da je subvencioniranje zelenih virov energije draga stvar, ugotavljajo tudi v Nemčiji, ki je na tem področju sicer v zadnjih letih dobila status velesile. »Potrebujemo reformo obnovljivih virov energije in to je tudi ena od prioritet nove vlade. Dejstvo je, da so subvencije postale zelo drage. Dosegli smo veliko, ponekod morda celo preveč. Številni si prizadevajo za ohranitev subvencij, a na drugi strani moramo paziti na konkurenčnost našega gospodarstva,« je o nemškem »energetskem čudežu« povedala nemška veleposlanica v Sloveniji Anna Elisabeth Prinz. Jeremy Leggett, ustanovitelj podjetja Solarcentury, pa je na drugi strani opozoril, da Evropa mora ostati na začrtani poti - torej poti v zelene vire energije. »Konvencionalni proizvajalci elektrike

se bodo v prihodnjih letih soočili s številnimi šoki - predvsem naftnim in pa šokom zaradi ameriškega plina. Vse več ljudi je prepričanih, da ameriške zaloge plina niso tako velike, kot se je predvidevalo, posledično so morale številne plinske družbe v ZDA že odpisovati vrednosti svojih nahajališč«. Kako se bojevati proti ožemanju? Glede na to, da bodo računi za elektriko zaradi novih in novih prispevkov očitno vse višji, se postavlja vprašanje, kako se proti temu bojevati. Odgovor se vsaj delno skriva v ukrepih za večjo energetsko učinkovitost, ki lahko prinesejo precejšnje prihranke pri energiji. »Vlaganja v energetsko učinkovitost se povečujejo, gre za hitro rastoči trg. V letu 2011 je denimo slovenska industrija za energijo porabila skoraj milijardo evrov, kar je praktično enako čistemu dobičku, ki so ga v istem letu ustvarile slovenske družbe,« pravi Stane Merše z Instituta Jožefa Stefana.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Nagrade Financ družbi GGE, Energiji plus in Energapu Na 16. Dnevih energetikov v Portorožu smo podelili energetske nagrade v treh kategorijah: za najboljši projekt obnovljivih virov energije (OVE), za najboljši projekt pri učinkoviti rabi energije (URE) ter za najboljši projekt za promocijo URE in OVE. Na razpis časnika Finance je 18 podjetij poslalo 21 projektov, strokovna komisija pa je izbrala devet finalistov. Pri izbiri zmagovalca odločata tako izbor komisije kot tudi izbor, opravljen na podlagi spletnega glasovanja bralcev časnika Finance. Predsednik komisije je mag. Hinko Šolinc z ministrstva za infrastrukturo in prostor, člani pa so bili: mag. Stane Merše z Instituta Jožefa Stefana, dr. Sašo Medved z ljubljanske fakultete za strojništvo, dr. Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK in Dušan Novković iz Acronija. V kategoriji obnovljivi viri energije (OVE) 2014 je zmagal projekt izkoriščanja energije morja za ogrevanje in hlajenje v Grand hotelu Bernardin. Ta projekt sta izpeljali družbi Hoteli Bernardin kot naročnik in družba GGE kot pogodbenik. Morsko vodo zajemajo na globini približno 13 metrov iz obnovljenega morskega zajema. Hoteli Bernardin so opustili ogrevanje na kurilno olje in vgradili toplotne črpalke, kar je zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida za okoli 500 ton na leto, izpuste toplogrednih plinov pa bodo dodatno zmanjšali z uporabo toplotnih črpalk za hlajenje. Ta projekt so za zmagovalni izbrali tudi bralci spletnih Financ. V kategoriji energetsko učinkovit projekt (URE) 2014 je prepričljivo zmagal projekt Prenove kotlovnice na mariborskem Podbrežju. Nosilec projekta je družba Energija Plus, hčerinska družba Elektra Maribor. Prvotna kotlovnica je bila zgrajena leta 1974 in je zagotavljala toploto za 584 stanovanj. Etažni lastniki se niso lotili le kotlovnice, temveč so se energetske prenove lotili celovito. Sanacije ogrevanja je bila zadnja faza v projektu izboljšanja energetske učinkovitosti naselja. Med sanacijo so vgradili dva kotla in zalogovnik tople vode, montirali plinski priključek, prenovili toplotne podpostaje, vgradili postajo za soproizvodnjo in obnovili sistem centralnega ogrevanja. Etažni lastniki in Energija plus so sklenili pogodbo o zagotavljanju toplotne energije za deset let, Energija plus mora v tem času med drugim vzdrževati toplovod, prevzeti

obračun stroškov in zagotoviti uporabnikom konkurenčno ceno toplote. Učinki sanacije so energetski prihranki, zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in tudi ekonomski prihranki. V kategoriji promocijski projekt URE/OVE 2014 je zmagal projekt 1 tona CO2 Energetske agencije za Podravje (Energap). Energetska agencija za Podravje (Energap) je 27. maja lani postavila v središču Maribora kocko s stranicami 8,22 metra. Kocka ponazarja volumen tone ogljikovega dioksida. Projekt so imenovali 1 tona CO2, z njim pa so med drugim opozorili, da povprečni Slovenec na leto ustvari deset ton toplogrednih plinov. »Prikaz emisij v volumski vrednosti ljudem pomaga, da se angažirajo,« so med drugim zapisali v Energapu. V kocki in ob njej so med kampanjo, ki je trajala mesec dni, pripravili individualna energetska svetovanja, predavanja o podnebnih spremembah in trajnostni rabi energije, predstavili so električne avtomobile in drugo. Zmagovalec spletnega glasovanja v kategoriji Energetsko učinkovit projekt (URE) 2014 je zgradba za bovling in gostinstvo podjetja BK 300. Ljubljansko podjetje BK 300 je velik porabnik električne in toplotne energije, z energijo pa se oskrbujejo tudi sami. Pozimi soproizvajajo električno energijo in toploto v plinski kogeneraciji, poleti pa zagotovijo velik del porabe s sončno elektrarno. Podobno je z ogrevanjem sanitarne vode: pozimi jo ogrevajo s soproizvodnjo, poleti pa tudi s sončnimi kolektorji. K višji stopnji samooskrbe pripomoreta tudi pridobivanje vode za zalivanje iz deževnice in zamenjava stare razsvetljave z varčnejšo. Z naložbami so izboljšali ekonomičnost in energetsko učinkovitost tudi druge opreme. V povprečju sami proizvedejo okoli 40 odstotkov električne energije, potrebne za normalno delovanje podjetja. V kategoriji promocijskega projekta URE/OVE2014 pa so bralci Financ izbrali projekt Društva Jasa »Zemlja ima srce«. Društvo Jasa je izdalo knjigo »Zemlja ima srce«. Brezplačno so razdelili 3.500 izvodov. Marca lani so podarili 2.500 izvodov knjižnicam, vrtcem, osnovnim in srednjim šolam, planinskim društvom, menedžerjem in medijem; konec minulega leta pa so podarili tisoč izvodov predstavnikom vlade in ministrstev, poslancem državnega zbora in tudi nekaterim menedžerjem ter medijem. Knjigo so označili kot »atraktiven in poučen ekopriročnik«, z njo pa želijo poglobiti znanje o trajnostnem razvoju, učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije.

www.finance-akademija.si  

7


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE Slika 1

Slika 1: »Kam pluje evropska energetika?« Z desne: Jeremy Leggett (Solarcentury), Hinko Šolinc (direktorat za energijo), Anna Elisabeth Prinz (nemška veleposlanica v Sloveniji) in Stane Merše (Institut Jožefa Stefana). Slika 2: Nagrada za energetsko učinkovite projekte: Bojan Horvat (Energija Plus, Elektro Maribor), Vlasta Krmelj (Energap), Luka Komazec (direktor družbe GGE). Foto: Aleš Beno Slika 2

www.finance-akademija.si  

8


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

zdRavstvo

če bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje uKinjeno, premija ne bo nižja od 50 evrov!

Manja Pušnik

Tako je na posvetu na temo »Kakšna bo cena zdravja v prihodnje« povedal prvi mož Vzajemne Aleš Mikeln. treba pogledati, koliko denarja imamo trenutno na voljo. Ocena celotnih izdatkov za zdravstveno varstvo v Sloveniji za leto 2013 je 3,1 milijarde evrov. Zavarovalnice so s prostovoljnimi zdravstvenimi zavarovanji so lani zagotovile za skoraj 14,1 odstotka vseh zdravstvenih izdatkov. Največji del teh je šel na račun dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Manjši del predstavljajo dodatna zavarovanja. »O tem delu zasebnega financiranja zelo veliko slišimo. Bolj malo pa o tem, da približno enak znesek za zdravstveno varstvo prispevajo posamezniki neposredno s plačili iz lastnega žepa,« je povedal Aleš Mikeln.

V Sloveniji se že več kot desetletje vrtimo v krogu kako reformirati zdravstvo. Vprašanje pa je, ali smo pripravljeni na spremembe, je bilo slišati na posvetu, ki sta ga organizirala časnik Finance in zdravstvena zavarovalnica Vzajemna. Podatki kažejo, da smo lani za zdravstvo namenili kar 8,9 odstotka BDP oziroma v 3,1 milijarde evrov. »Eden ključnih razlogov ni v iskanju rešitev, ki bi bile najboljše za bolnike, ampak pogosto o reformi začnemo govoriti kar pri sistemu financiranja. Ne začenjamo pri temeljih, temveč pri gradnji strehe, kot da nas sploh ne zanima, če se ne bo zrušila sama vase, » je dejal Mikeln. Za celovito sliko o tem, kako si želimo v prihodnje urediti naše zdravstvo, je

9

www.finance-akademija.si

Podatki OECD kažejo, da smo pri nas z 8,9 odstotka v BDP za zdravstvo le malo pod povprečjem. Povprečje v OECD državah je namreč 9,3 odstotka. Med državami OECD največji delež za zdravstvo namenjajo ZDA (17,7 odstotka). Visok delež ima na primer tudi Nizozemska z 11,9 odstotka, Francija za zdravstvo namenja 11,6 odstotka BDP, Nemčija pa 11,3 odstotka. Le Kuba in Severna Koreja v celoti pokrit zdravstveni sistem V svetu obstajata malo držav, ki bi imele stoodstotno pokrit zdravstveni sistem s strani države, taki sta na primer Severna Koreja in Kuba. »Prepričan sem, da Slovenija ne bo šla v tej smeri,« je dejal Mikeln. V zdravstvu bo vedno državno financiranje, to je denar iz prispevkov, vedno pa bo moral biti navzoča tudi zasebna sredstva. In prav umetnost je najti pravo razmerje

tako, da bo naš zdravstveni sistem dolgoročno stabilen. »V Sloveniji je denarja za zdravstvo dovolj, ključ pa je seveda v ugotoviti, kako neracionalno se ta denar porablja, je še poudaril Mikeln. Verjame tudi, da bi se dalo za ta denar narediti bistveno več in boljše. Tudi hrvaški zdravstveni sistem doživlja reforme O reformah v zdravstvenem sistemu na sosednjem Hrvaškem je govoril Siniša Varga, direktor Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje. Pojasnil je, da se kar 30 odstotkov javnega denarja do zdravstvenega blagajne izgubi. Lani so tako izpeljali tudi ključne reforme: med drugim uvajajo novi model zavarovanja za primarno zdravstvo – nadzor nad kroničnimi bolniki so tako prevzeli družinski zdravniki. Število bolniških izostankov se je že zmanjšalo, prav tako se je zmanjšalo število pacientov, ki jih zdravniki na primarni ravni napotijo v obravnavo na sekundarno raven. Racionalnejše predpisovanje zdravil na recept je zmanjšalo tudi porabo sredstev za zdravila in sicer za okoli 5,6 odstotka. Ustavili so tudi progresivno rast cen zdravil. Leta 2012 so v zdravstvu začeli s prvim delom projekta z e-naročanje, v katerem je bilo lani vključenih 75 odstotkov zdravstvenih storitev. Od leta 2011 pa že deluje projekt e-recept, torej elektronsko naročanje receptov, ki je bistveno zmanjšal administrativne postopke in pospešil postopek izdajanja zdravil. V Sloveniji smo s tem projektom intenzivno začeli šele lani.


T! NOVciOje S o

Informa i zdravljenju v tujin

Vaše zdravje nam je pomembno. Center za vaše zdravje

vzajemna pomoč pokličite 080 27 60 obiščite pomoc.vzajemna.si

Hitri in strokovni odgovori na vprašanja, povezana z zdravjem: kako hitro do zdravnika specialista kako je s pravico do zdravljenja v tujini kako varno uporabljati zdravila kako se zdravo prehranjevati kako preprečiti izgorelost


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

tedXBinnenHof

tudi »molzenje« rastlin laHKo pomeni boljŠi jutri na trgu

Tea Grapulin

Kaj se lahko naučimo iz nizozemskih izkušenj na področju inovacij, ki iščejo odgovore na svetovne izzive? S tem vprašanjem so se ukvarjali nizozemski in slovenski inovatorji na dogodku Poslovne akademije Finance, ki je potekal sočasno z dogodkom na Nizozemskem. Ob tem so inovatorji predstavili svoje izume, s katerimi želijo spremeniti svet in družbo na bolje. Molzenje rastlin je resničnost, ki jo je na dogodku TEDxBinnenhof, ki je potekal v nizozemskem Haagu in je bil posvečen inovacijam, predstavil nizozemski inovator Jeroen Rondeel. Vzporedno s tamkajšnjim dogajanjem je v Ljubljani potekalo srečanje, ki ga je Poslovna akademija Finance organizirala v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske in na katerem so svoje inovacije predstavili slovenski inovatorji. Dogajanji v Ljubljani in Haagu sta se prepletali. Vsem predstavljenim inovacijam je cilj izboljšati življenje posameznika in družbe. Kot že rečeno, je Rondeel predstavil tehniko molzenja rastlin, s katero je mogoče iz rastlin izločiti snovi, ki so za nas pomembne, denimo sestavine za zdravila. S to tehniko se rastline ne poškodujejo, tako da je alternativa grobim posegom v okolje in industrijski proizvodnji. Slovenski inovatorji polni idej, a pogrešajo podporo okolja Slovenski inovator in fotograf Jernej Prelac je predstavil svojo igro Flip the Dice, ki pripomore h krepitvi kratkoročnega spomina, hkrati pa igro lahko uporabljajo slepi in slabovidni. Prelac je s prijatelji razvil tudi digitalno verzijo in tudi to lahko igrajo tisti, ki ne

11

www.finance-akademija.si

vidijo. »Morda je slišati klišejsko, a do ideje sem prišel, ker bi rad pomagal družbi. Ta igra ne nazadnje omogoča povezovanje med bolniki z demenco in tistimi, ki skrbijo zanje,« je dejal Prelac. Janez Mavri s Kemijskega inštituta je z ekipo prišel do odgovora, kateri dejavniki so pomembni za delovanje encimov dopamin in serotonin ter kako z inhibicijo monoaminoksidaze preprečevati in zdraviti nevrodegenerativne bolezni, denimo Alzheimerjevo in Parkinsonovo. Kako povezati zdravnika in bolnika, ko ta odide iz bolnišnice, je vprašanje, s katerim se je ukvarjal Borut Kirn, ki raziskuje in inovira na področju medicine. Tako je razvil platformo Primarius, ki je trenutno v fazi testiranja v sodelovanju z ljubljanskim kliničnim centrom. »Platforma je baza informacij za bolnika in njegove bližnje, ko se vrne domov iz bolnišnice. Ob odhodu iz bolnišnice bo dobil kodo, ki mu bo omogočila dostop do vseh njegovih informacij prek spleta,« je pojasnil Kirn. Slovenski inovatorji so se sicer strinjali, da v Sloveniji nimajo prave podpore države, zato da niti ne preseneča beg možganov, premalo je po njihovem mnenju tudi sodelovanja z industrijo. Gradili tam, kjer so že odlični »Osredotočili smo se na področja,

kjer smo že bili odlični,« je nizozemski veleposlanik Peter Langenberg pojasnil, kako so na Nizozemskem vodili politiko na področju inovacij. Vlada se je postavila v vlogo povezovalca gospodarstva in raziskovalne dejavnosti, tretja pomembna točka pa je tesno povezovanje z evropskimi programi za spodbujanje inovacij, je še razložil veleposlanik. Kakšne ideje imajo Nizozemci za boljši jutri Na dogodku v Haagu je svojo inovacijo predstavil tudi Rudi Dieleman, ki je izumil, kako koristno pretvoriti odpadke predelave kave v biomaso. Mimogrede, letno pri predelavi kave po vsem svetu nastane 20 milijonov ton odpadkov. Coen van de Steeg pa je opisal, kako ga je lastna izkušnja nemoči po prometni nesreči pripeljala do ideje o platformi WeHelpen, na kateri na neformalni ravni poteka izmenjava medsebojne pomoči, denimo pomoč bolnemu. V Ljubljani pa je Joep Hendricks, direktor HortiAlliancea, pojasnil, kako je mogoče z inovacijami denimo več kot potrojiti pridelavo paradižnika, ob tem pa porabiti manj vode in biti neodvisen od posameznega okolja. Inovatorji in raziskovalci Joep Hendricks (Nizozemska), Jerrnej Prela, Borut Kirn in Janez Mavri (na fotografiji z leve proti desni) so predstavili svoje ideje za boljše življenje.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

RazkRivamo 10 finalistov najpodjetniške ideje 2014 Petra Šubic

V tokratnem izboru Najpodjetniška ideja, ki ga pripravljamo že enajsto leto zapored, smo predstavili rekordnih 56 zanimivih in inovativnih podjetniških idej, izdelkov ali storitev. Veliko je tako obetavnih, da smo kar težko izbrali deset finalistov. Zmagovalca med njimi bomo izbrali s spletnim glasovanjem in presojo uredniške komisije. Razglasili pa ga bomo na svečanem dogodku 20. maja v Ljubljani. Začenjamo pa že lov na nove podjetniške ideje za izbor v sezoni 2014/15. Pametni monitor za kirurge ADORA Petčlanska ekipa študentov fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki jo vodi Kristjan Košič, je na pobudo Mateja Vogrinčiča iz UKC Maribor razvila pametni monitor ADORA. Na njem si lahko kirurg

12

www.finance-akademija.si

maja bomo bralce Financ povabili, naj za svojega Favorita glasujejo po spletu s kretnjami in glasovnimi ukazi ogleduje podatke o bolniku med operacijo, ne da bi zapustil sterilni prostor ob operacijski mizi. Zdaj si kirurg med zahtevno operacijo povprečno štirikrat ogleda podatke iz bolnikovih preiskav in iz izvidov, da se v kritičnih trenutkih laže odloča. Za ogled teh podatkov se mora od operacijske mize premakniti do računalnika, ob vrnitvi pa se spet razkužiti. Tako lahko vsakič izgubi tudi do deset minut, operacija in anestezija pa se za toliko časa podaljšata. Temu se bodo lahko kirurgi izognili prihodnje leto, ko bo na trgu pametni zaslon ADORA, ki si ga lahko predstavljamo kot interaktivnega zdravnikovega asistenta. Orodje za večjo učinkovitost zaposlenih BCSocial

BCSocial je sodobna poslovna aplikacija v oblaku, ki zaposlenim poenostavi sodelovanje in poveča produktivnost, direktorju pa omogoči vodenje podjetja na daljavo. Orodje so razvili v Marg inženiringu z Brezovice pri Ljubljani, na svetovni trg pa prodirajo z angleškim kapitalom. Inovativnost BCSociala je v tem, da združuje uporabniško prijaznost družabnih omrežij in zelo zmogljiv sistem za upravljanje dokumentov. »Z njim lahko zaposleni preprosto dostopajo do vseh informacij, ki jih ima podjetje v svojih zalednih sistemih, kot so CRM, ERP in drugi. BCSocial vse informacije iz različnih orodij združi na enem mestu, kar trenutno omogoča le malo rešitev na svetu,« pravi Boštjan Bregar, direktor


Marg inženiringa. Orodje je namenjeno vsem podjetjem, ki želijo postati bolj produktivna in ne želijo izgubljati časa z iskanjem podatkov, saj jih hitro najdejo na enem mestu. Mobilna aplikacija za čebelarje Beezinga Spletna aplikacija Beezinga je analitsko orodje za čebelarje, saj jim zagotavlja nadzor nad dogajanjem v panju. Z Beezingo zagotovijo virtualno navzočnost čebelarja v panju in stalen nadzor nad dogajanjem v njem, tako da lahko čebelar takoj ugotovi težave in pravočasno ukrepa, ne pa, ko je že prepozno. V panj namestijo senzorje za temperaturo in vlago. Pod panj lahko namestijo tudi tehtnico za spremljanje teže, ki meri dnevno in nočno težo panja, iz razlike med njima pa čebelar razbere, koliko medu so čebele okvirno nabrale. V panj postavijo tudi senzorje za analizo zvoka in pospeškometer. Iz analize vibracij v panju lahko čebelar razbere, ali čebele že rojijo. Beezinga spremlja podatke o dogajanju v panju, ki jih obdelujejo v računalniškem oblaku in posredujejo čebelarjem. Ciljajo na nemške trge, pravi vodja ekipe Nenad Čikić (drugi z leve). Desno od njega sta Damjan Vantur in Jernej Gračner, levo pa Nejc Robnik. Eden do najhitrejših 3D-tiskalnikov na svetu Denis Bolić, arhitekt iz velenjskega biroja Archimago, je pomanjkanje naročil izkoristil za razvoj 3D-tiskalnika, ki ga za izdelavo prototipov že uporabljajo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Veliko pozornosti je Bolić namenil oblikovanju in funkcionalnostim 3D-tiskalnika, ki ga je naredil iz najkakovostnejših materialov - aluminija, karbonskih vlaken in akrilnega stekla. Njegov 3D-tiskalnik je delta

robot, ki jih v industriji uporabljajo tam, kjer je potrebna hitrost. Posledično je tiskalnik precej hitrejši od konkurenčnih kartezijskih tiskalnikov, ki preplavljajo trg. Trenutno dosega hitrost do 200 milimetrov na sekundo, a Bolić eksperimentira še z večjimi hitrostmi. Vse dele za svoj 3D-tiskalnik je izdelal s CNCstrojem ali laserjem. Na njem lahko uporabljate skoraj vse materiale od ABS, PLA, najlona, mešanice kamna in plastike, mešanice lesenih vlaken in plastike do PET, iz katerega so kozarci za enkratno uporabo. BiMeo za rehabilitacijo rok po možganski kapi BiMeo V mladem ljubljanskem podjetju Kinestica so razvili medicinskorehabilitacijski pripomoček BiMeo, s katerim lahko bolniki po možganski kapi in pri drugih nevroloških bolezenskih stanjih razgibavajo roke in izboljšujejo koordinacijo, natančnost in ponovljivost gibov rok. BiMeo prek senzorjev, nameščenih na uporabnikovi roki, in vodenih gibov omogoča bolj nepristranski vpogled v bolnikovo stanje. Senzorji namreč zajemajo fizikalne veličine, kot so pospeški, hitrosti, položaji in sile. Vsi ti podatki se prek brezžičnega omrežja prenašajo na osebni računalnik, kjer matematični algoritmi med samo vadbo izračunavajo parametre, ki sporočajo objektivno oceno bolnikovega stanja. Vsak senzor meri gibanje oziroma položaj roke v prostoru, rehabilitacija pa poteka prek igranja iger. Pripomoček koristi tudi pri drugih boleznih, kot so poškodbe hrbtenjače in glave, multipla skleroza in amiotrofična lateralna skleroza,« pravi Aleš Hribar, direktor Kinestice (skrajno desno). Ob njem so (z leve) na sliki še Matjaž Mihelj, Tadej Beravs in Jaka Ziherl.

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE Elektromotor, ki je s krmilnikom vgrajen v kolo Simon Mandelj, inovator in direktor GEM motorsa, je z ekipo razvil ekonomično in varčno rešitev za pogon električnih vozil. Gre za inovativen elektromotor, ki je skupaj s krmilnikom vgrajen v kolo. Zanj so sami razvili krmilnik in elektroniko. Elektromotor je na pogled majhen in kompakten, odlikujejo pa ga velika moč, velik navor, manj izgub in za 10 do 15 odstotkov večji izkoristek od podobnih elektromotorjev, ki so že na trgu, trdi Mandelj. Uporaben je za električne skuterje, večje motocikle in električna vozila. Zagotavlja regenerativno zaviranje, kar pomeni, da se energija ob zaviranju vrača v baterije. Med prednostmi omenja še varno delovanje pri nizki napetosti 50 voltov, ki je varna za človeka, pa tudi inovativno modularno zasnovo, ki omogoča razvoj elektromotorja z različno nazivno močjo. iščejo vlagatelje za začetek serijske proizvodnje. Pametna naprava za kamninske peči FLORIAN Florian je pametna elektromehanska naprava za uravnavanje vleka v dimniških ceveh. Izboljša učinkovitost peči, tako da s pripiranjem lopute upočasni gorenje, z zagonom ventilatorja pa gorenje pospeši. S pametno napravo florian, ki so jo razvili v podjetju ATech elektronika iz Bača pri Materiji, se do 20 odstotkov izboljša učinkovitost kaminskih peči na drva, kar pomeni, da se z enako

http://www.finance-akademija.si/npi14 www.finance-akademija.si  

13


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

količino goriva grejete dlje časa. Ogrevanje na drva je tako udobnejše, varčnejše in do okolja prijaznejše. »Florian na podlagi temperature dimnih plinov in izmerjenega podtlaka v dimni cevi uravnava vlek s pripiranjem lopute, ko upočasni gorenje, ali z zagonom ventilatorja, kar pospeši vlek in gorenje,« pojasnjuje Sara Turk, vodja kupcev v ATechu. Na sliki je s sodelavcem Matijem Geržino. Sistem za nadzor fermentacije vina v sodih Enolyse Sistem Enolyse lajša življenje vinarjem tako, da jim sporoči, kdaj je vino v sodih »dozorelo«. Namenjen je tako družinskim vinarjem kot večjim pridelovalcem vina. Prek pametnih senzorjev zajema parametre fermentacije in jih pošlje v računalniški oblak, kar pomeni, da lahko uporabniki do podatkov dostopajo na daljavo s spletno ali mobilno aplikacijo. Sistem vinarje opozori na konec fermentacije in kdaj naj pretočijo vino, ter jim s tem prihrani veliko časa ob trgatvi. Sistem Enolyse so razvili diplomanti ljubljanske fakultete za elektrotehniko (z leve) Martin Blazinšek, Jaka Ogorevc in Primož Zajec. Zanimanje za njihovo inovacijo, ki nadomešča drago laboratorijsko opremo, pa so že pokazali vinarji iz Kaliufornije. Poleti ekipa napoveduje začetek prodaje. Oprema za akvaponsko pridelava zelenjave in rib Akvaponika je dobra rešitev za sušna in druga območja, kjer so omejene možnosti za tradicionalno kmetovanje. V podjetju Ponika iz Šmarjeških Toplic jo vidijo tudi kot pot do večje samooskrbe. Pod znamko Ponnod so razvili tehnologijo in opremo za akvaponsko pridelavo zelenjave in rib hkrati. Gre namreč za simbiozo akvakulture,

14  

www.finance-akademija.si

kot pravimo gojenju vodnih organizmov, in hidroponike, kot pravimo gojenju rastlin brez zemlje v inertnem substratu. Akvakultura je vir hranil za rastline, ki rastejo v hidroponskem sistemu. Tako z akvaponiko gojimo zelenjavo ob pomoči rib oziroma z njihovimi izločki v zaprtem krogotoku, pravi Matej Leskovec, direktor Ponike. Za investitorja, podjetje Art Graf, v okolici Ljubljane pri Brezovici postavljajo Ponnod prime – prvi komercialni akvaponski sistem, ki bo služil predvsem v testne, izobraževalne in promocijske namene. Poleti naj bi začel ta sistem obratovati, v njem pa bodo gojili začimbnice. Samočistilni strešniki Jezeršek Posebnost strešnikov Jezeršek je premaz iz nanodelcev titanovega dioksida, ki onesnažene delce iz zraka s fotokatalizo razgradi v ogljikov dioksid in vodo. Premaz iz nanodelcev titanovega dioksida, ki ga proizvajajo v Cinkarni Celje, na strešnikih zmanjšuje onesnaženje zraka, nastanek smoga, zakisanje in evtrofikacijo, kar je večanje biomase v ekosistemu zaradi povečane koncentracije anorganskih hranil. Vgradnja strešnikov na individualne hiše in tlakovcev na parkirne površine odstrani toliko dušikovega oksida, kot ga ob povprečni uporabi proizvedeta dva osebna avtomobila. Zanimanje kupcev za samočistilne strešnike je veliko, uplahne pa, ko izvedo ceno, saj so ekološki strešniki nekoliko dražji od klasičnih. Če bi za njihovo vgradnjo Eko sklad podeljeval subvencije, ki imeli več naročil, pravi Jakob Jezeršek iz podjetja Strešniki Jezeršek.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Slika 1: Letošnjega srečanja energetskih menedžerjev se je udeležilo prek sto energetskih strokovnjakov, saj so jih na konferenco privabile zanimive teme in priznani domači in tuji govorniki.

foto 16. dnevi energetiKov

Letošnji 16. Dnevi energetikov so bili v znamenju energetske učinkovitosti. Med drugim smo slišali, da tudi v Sloveniji oskrba s primarno energijo pada in da se bo ta trend nadaljeval. Čeprav je slišati, da je subvencioniranje zelene energije v tujini draga stvar, je edina pot še vedno v zelene vire energije. Več: www.dnevi-energetikov.si

Slika 2: Svečano podelitev energetskih nagrad Časnika Finance je tudi letos vodila Bernarda Žarn.

15

www.finance-akademija.si

Slika 3: "Gasilska" fotografija vseh nagrajencev Časnika Finance.

Profile for Dejan P.

Akademček 21  

Revija Poslovne akademije, april 2014 www.finance-akademija.si

Akademček 21  

Revija Poslovne akademije, april 2014 www.finance-akademija.si

Profile for multidejo
Advertisement