Page 1

AKADEMČEK REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 16, MAREC 2013

Intervju

ODPADEK JE VEDNO KORISTEN Pred 18. SMK

Slovenski menedžer, ki je uspel v multinacionalki prenova spletne strani

Spletna stran Poslovne akademije v novi, sodobnejši podobi

WWW.FINANCE-AKADEMIJA.SI


AKADEMČEK ŠTEVILKA 16, MAREC 2013

Intervju 3 - 5

ODPADEK JE VEDNO KORISTEN

enerGetIKI 6

S POSOJILI SID BANKE DO OKOLJSKIH IN ENERGETSKIH PROJEKTOV

Intervju 7 - 8 O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI SO RAZMIŠLJALI ŽE PRED 15 LETI Intervju 9 - 10 V SLOVENIJI SMO PRED PODOBNIMI IZZIVI KOT LETA 1990

ZV

O

IZOLATIV

ČN

A I N T O P LO

T

Okna MIK IZJEMNA ENERGIJSKA UČINKOVITOST

PVC • LES • LES-ALU • ALU Do 0,78 W/m2K pri steklu 0,6 W/m2K

N OVO PVC ROYAL LINE

6 KOMORNI SISTEM Širine 83 mm

Izjemna energijska učinkovitost

Boljša zvočna in toplotna mik-ce.si izolativnost

O SKA JAČ IN

EV IT

KO V

O

NI

A

A

NI ŽELEZ

T OS N

VEČ J

N

RD

TVI

W/m2K

DA

JA

A ST

0,92

ČI

Uf =

N

ZA PRI

B R E Z PLAČNA ŠTEVILKA

080 12 24 V

O

KV

IL

U

Foto 15 - 16 SALES SUMMIT

VNO GRA SI A

O NJ D

P

Pred 18. SMK 13 - 14 SLOVENSKI MENEDŽER, KI JE USPEL V MULTINACIONALKI

IRJU IN KR

OPTIMALNA Veliki elementi STATIKA do 5 m2 IN IZOLATIVNOST Boljše tesnjenje

Večji in lažji elementi površin do 5 m2


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

uvodnIK BODIMO POGUMNI

Časi so težki, mirno lahko rečemo, da veliko težji kot ob izbruhu finančne in gospodarske krize pred slabimi petimi leti. Usode ljudi in celotnega gospodarstva so v rokah politike, tako domače kot bruseljske. Toda s svojim znanjem in pogumom lahko stvari spremenimo na bolje. Kot v našem intervjuju pravi Andrej Šketa, prvi mož Ljubljanske borze, smo zdaj pred podobnimi izzivi, kot smo bili pred osamosvojitvijo. Tudi takrat smo se Slovenci morali opreti na lastno znanje in uspelo nam je. Verjeti je treba, da bomo tudi to krizo premagali in iz nje izšli kot zmagovalci. V marčevskem Akademčku zato pišemo o uspešnih Slovencih, ki predvsem v tujini pobirajo velika priznanja. Med njimi velja še posebej omeniti zanimivega znanstvenika in raziskovalca doktorja Marka Likona in uspešnega regijskega menedžerja v nemški multinacionalki Roka Kvaternika. Ne spreglejte niti pogovora s tujcem na začasnem delu v Sloveniji, ki je uspešen na področju energetske učinkovitosti: to je Andrew Harper iz kranjske družbe Goodyear Dunlop Sava Tires. Prijetno branje! Manja Pušnik, urednica

Revija Poslovne akademije Finance // številka 16, marec 2013    

Urednica in novinarka: Manja Pušnik Grafična postavitev: Dejan Pehlić Fotografije: arhiv Časnika Finance Časnik Finance, d.o.o., Oddelek Poslovne akademije, Dalmatinova 2, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 475 Telefaks: (01) 3091 485

www.finance-akademija.si

2


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Intervju ODPADEK JE VEDNO KORISTEN Manja Pušnik

Slovenija je razmeroma uspešna pri razvoju, vendar precej neuspešna pri uvajanju novih ekološko usmerjenih tehnologij.

V organizaciji Poslovne akademije Časnika Finance bodo 16. in 17. aprila v Portorožu potekali Dnevi energetikov. Konferenca, tokrat bo že 15. po vrsti, je pomemben vsakoletni mejnik v prizadevanjih za energetsko odličnost v podjetjih in ustanovah. Nove tehnologije so poglavitni element za doseganje energetske odličnosti, kar je ena ključnih tržnih priložnosti za prihodnji razvoj slovenskih podjetij. Lastno znanje in inovativnost pa ključni pogoj za uspeh. To kažejo tudi izkušnje doktorja Marka Likona iz postojnskega Insola.

Q:

S čim se pravzaprav ukvarja podjetje Insol? Če prav razumem, je vaša glavna naloga iz odpadnega materiala narediti nov izdelek z novo dodano vrednostjo.

A: Podjetje Insol se ukvarja z ra3

www.finance-akademija.si

ziskavami in razvojem na področju ekološke simbioze in trajnostnega razvoja, pri tem pa največ pozornosti namenjamo iskanju notranjih materialnih in energetskih virov. V praksi to pomeni, da poskušamo po posameznih tehnoloških in proizvodnih procesih določiti tako imenovane vroče točke, pri katerih se pojavlja neizraba skritih surovinskih in energetskih potencialov. Običajno se v proizvodnih procesih to pojavi pri odpadnih materialih, ki za upravljavce tehnologije pomenijo predrago predelavo. Pri tem pa se ne zavedajo, da je mogoče marsikateri odpadni material uporabiti kot sekundarno surovino v nekem drugem industrijskem sektorju. To pride posebno do izraza, če je za proizvodnjo materialov z visoko dodano vrednostjo treba uporabiti več vrst odpadnih materialov in zavržene energije, ki se generirajo v različnih industrijskih panogah. V tem je tudi smisel ekosimbioze oziroma industrijske simbioze ter tako imenovanih ekoparkov.

Q:

Odpadek, ki nastane v proizvodnji, je po vašem mnenju torej koristen. Kako?

protno. Tehnologije izrabe odpadkov so običajno zelo dobičkonosne.

Q: Ali je Slovenija dovolj odprta za

ekološke inovacije oziroma ali bi lahko država na tem področju naredila več?

A: Načeloma je Slovenija dokaj

uspešna pri razvoju, vendar precej manj pri uvajanju novih ekološko usmerjenih tehnologij v prakso. Pri investitorjih še vedno velja načelo, da je tuje boljše, slovenski razvojniki pa imajo pripeto oznako, da so nezanesljivi. Po naših izkušnjah sodeč, to ne drži. Insol redno in tesno sodeluje s strokovnjaki iz uveljavljenih mednarodnih razvojnih ustanov, kot so: SYKE, Troy Polytechnik Institute, Oulu University … In pogosto se zgodi, da tudi strokovnjaki iz teh uglednih ustanov sprašujejo za ideje in mnenja naše razvojnike ter jih pogosto tudi upoštevajo pri svojih rešitvah. Vlaganja v razvoj in uvedbo zelenih tehnologij so običajno dolgoročna in finančno zahtevna, rezultat pa nepredvidljiv, čeprav so lahko dobitki veliki, tako v finančnem kot socialnem in okoljskem smislu.

A: Odpadek je po naših izkušnjah

vedno koristen, saj v njem vidimo sekundarno surovino in s tem povezano vgrajeno energijo. Razlike so samo v tem, ali je koristen neposredno za ustvarjalca odpadka ali je treba poiskati katero drugo uporabo. Gledano celostno, pa z vključitvijo na prvi pogled neuporabnega materiala zelo ohranjamo naravne vire. Zelo pogosto takšna vrsta izrabe tudi ne pomeni finančne obremenitve, ampak prej nas-

»Vlaganja v razvoj in uvedbo zelenih tehnologij so običajno dolgoročna in finančno zahtevna, rezultat pa nepredvidljiv. Vendar so lahko dobitki veliki, tako v finančnem kot socialnem in okoljskem smislu,« pojasnjuje dr. Marko Likon iz postojnskega Insola.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

V nasprotju z državami, ki imajo primat pri uvajanju zelenih tehnologij, se v Sloveniji razvojniki in investitorji srečujejo še z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenj. Uveljavitev novih tehnologij dodatno otežujejo tako imenovani socialni dejavniki. Ti so v slovenskem prostoru še posebej izraziti zaradi nezaupanja ljudi v organe nadzora in birokratski aparat. Zato je treba precej poguma, da se investitor odloči za razvoj in implementacijo zelene tehnologije, tega pa slovenski investitorji nimajo na pretek.

začeli iskati notranje vire, in to ne samo v poslovnih, ampak tudi v tehnoloških procesih. Naše študije kažejo, da se da z izrabo lastnih odpadkov doseči znatne ekonomske učinke.

Q:

A: Prvotni namen je bil reševanje

Imajo podjetja pri nas dovolj posluha za ekološko izrabo odpadnih materialov in ali se industrija že zaveda, da se da pri tem tudi zaslužiti?

A: Slovenska podjetja, s kat-

erimi sodelujemo, so okoljsko dobro ozaveščena in vodijo zeleno politiko znotraj svojih poslovnih procesov. Na splošno se mi zdi, da so slovenska podjetja okoljsko nadpovprečno ozaveščena. Tudi glede na mednarodni prostor. Delno je za to zaslužna nadpovprečno ostra okoljska zakonodaja, kriza pa je vse prisilila, da so

Q: Pred kratkim ste s podjetjem

Logent (katerega solastnik ste) in v sodelovanju s podjetjem CeROD v Novem mestu odprli prvo industrijsko proizvodnjo za predelavo devet tisoč ton biološkega blata v gradbeni material. Zakaj ste se lotili ravno predelave blata iz čistilnih naprav? problematike muljev, tako bioloških kot izkopov iz poglabljanja strug in dna morja, ter reševanje problematike plazov. Po pregledu literature in po pogovorih z različnimi strokovnjaki smo ugotovili, da je tista prava in resna težava za okolje pravzaprav biorazgradljivi mulj, in to ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Evropska zakonodaja od julija 2009 prepoveduje odlaganje biorazgradljivega blata na odlagališča odpadkov. Države z razvitim sistemom predelave organskih odpadkov so problem rešile s

sežigom ali anaerobnim kompostiranjem, za kar so potrebna velika investicijska in obratovalna vlaganja. Ko smo razmišljali o vsem tem, smo se srečali s postopkom stabilizacije blata z živim apnom, ki ima sicer nekatere omejitve. Po drugi strani je svež pepel po svoji strukturi precej podoben živemu apnu in porodila se je ideja o stabilizaciji blata s pepelom. Po prvih preizkusih smo ugotovili, da je proizvedeni material neprepusten za vodo in da se težke kovine ter druge primesi ne izlužujejo. Preostalo je bila tehnika. Uspelo nam je razviti »low tech« postopek izdelave gradbenega izdelka z mešanjem dveh vrst odpadkov. Uvedbo postopka je podprla Izvršna agencija za konkurenčnost in inovacije pri evropski komisiji prek programa EcoInnovation. Pri implementaciji pa smo imeli tudi nekaj sreče, saj je podjetje CeROD ob podpori občine Novo mesto premoglo dovolj poguma in vizije, da so se lotili vgradnje nove zelene tehnologije v svoje delovne procese. Naj omenim tudi podporo tedanjega ministrstva za okolje in prostor ter pomoč ARSO pri pridobivanju ustreznih dovoljenj.

»Vlaganja v razvoj in uvedbo zelenih tehnologij so običajno dolgoročna in finančno zahtevna, rezultat pa nepredvidljiv. Vendar so lahko dobitki veliki, tako v finančnem kot socialnem in okoljskem smislu,« pojasnjuje dr. Marko Likon iz postojnskega Insola.

www.finance-akademija.si  

4


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

»Slovenska podjetja so okoljsko nadpovprečno ozaveščena. Delno je za to zaslužna nadpovprečno ostra okoljska zakonodaja, kriza pa je vse prisilila, da so začeli iskati notranje vire, in to ne samo v poslovnih, ampak tudi v tehnoloških procesih.«

Q:

Ena izmed vaših inovacij so tudi topolova vlakna.

A: Tudi ta inovacija sloni na

Vi osebno in vaše podjetje ste prejemniki številnih priznanj. Lani septembra je vaše podjetje Logent prejelo priznanje GZS za najboljše inovacije, in sicer za tehnologijo pretvorbe mulja v gradbeni material, najbolj pa ste bili zagotovo veseli priznanja, ki ste ga prejeli leta 2011. To je bilo priznanje Energy Globe National Award, ki ste ga skupaj s sodelavci dobili za dosežke pri predelavi blata. Ali ste lahko ta priznanja na kakšen način tudi unovčili? Se je to morda poznalo pri širitvi posla?

A: Vseh priznanj smo zelo veseli,

saj ponujajo prepoznavnost produktov na trgu. Energy Globe National Award je bila popolno presenečenje, saj nikoli nismo ugotovili, kdo nas je sploh nominiral, je pa odprla številne poslovne priložnosti v tujini. Drugače je z nagrado GZS, na katero smo zelo ponosni, saj kaže, da se da z novimi idejami prodreti tudi v Sloveniji, odprla nam je slovenski trg in je s tega vidika za nas še posebno pomembna. Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalil vsem sodelavcem GZS, ki so nas spodbujali in nam dajali uporabne nasvete.

razmišljanju o predelavi odpadnih topolovih vlaken v naravne superabsorbente in izolacijo z negativnim ogljičnim odtisom. Moram priznati, da to ni plod načrtnega raziskovanja, ampak naključja. Hči Ines je namreč morala očistiti vetrobransko steklo avtomobila, ki je bil parkiran pod topolom. Očitno slabe volje mi je prinesla pest vlaken z besedami: »Če že meriš vso svinjarijo, lahko izmeriš še to.« Tisti čas smo se namreč ukvarjali z izdelavo absorbentov. Na naše presenečenje so meritve pokazale, da vpojnost vlaken tudi za 10 odstotkov presega vpojnost standardov, se večje pa je bilo presenečenje, ko smo ugotovili, da niti v akademski literaturi ni opisana uporaba teh vlaken, in to kljub temu, da je topol ena najbolj razširjenih rastlin v naravi.

Eno zadnjih je mednarodno priznanje Century International Quality ERA Award, ki jo podeljuje Bussiness Initiative Directions za prispevke na področju uveljavitve TQM. Podjetje Insol ga je prejelo za kakovost, vodenje, tehnologijo in inovacije. Kakšno priznanje je to?

A: Ob pomoči strokovnjakov Zavoda

A: V postopek ocenjevanja nas je

za gradbeništvo Slovenije, Inštituta Jožef Štefan in podjetja Amanova smo proučili morfološko strukturo vlaken in bili še bolj presenečeni, ko smo ugotovili, da vlakna po dolžini ustrezajo definiciji mikromaterialov, po debelini pa že sodijo v svet nanomaterialov. Dodatni neodvisni testi so potrdili izjemno kemijsko stabilnost, vpojnost hidrofobnih tekočin in izjemne izolativne lastnosti. Leta 2011 nam je uspelo pridobiti investitorje in zagnali smo podjetje Fibranet, ki se zdaj ukvarja s prodorom absorbentov na trg ter rešuje vprašanja nabiranja in predelave.

5  

www.finance-akademija.si

na področju delovanja, menedžment in poprodajne dejavnosti. Član odbora mora za preostale člane pripraviti pisno analizo, podkrepljeno z dokumentacijo, sledi glasovanje na konvencijah v Londonu, Parizu, New Yorku, Frankfurtu in Ženevi. Postopek je končan, ko kandidat sprejme in potrdi nominacijo. Za nas ta nagrada pomeni veliko odgovornost za nadaljevanje dela kot inovativno podjetje na področju razvoja trajnostnih tehnologij. Naj omenim, da smo ob nagradi prejeli tudi certifikat kakovosti QC100 TQM.

Q:

predlagal eden od članov BID International Selection Committeeja. Gre za voditelje podjetij iz 90 držav članic, ki se vsako leto srečujejo v Londonu, Parizu, New Yorku, Frankfurtu in Ženevi. Podjetja ocenjujejo na podlagi informacij, pridobljenih iz različnih baz podatkov: interneta, gospodarskih zbornic in medijev. Kandidata izbirajo po 17 kriterijih: zadovoljstvo potrošnikov, inovativnost, raziskave in razvoj, stalno izobraževanje, kakovost, ISO 9000, okolje, recikliranje, poslovna odličnost, implementacija TQM, dobičkonosnost, stalna rast, znamka, trženje, vodstvo

»Moram priznati, da topolova vlakna niso plod načrtnega raziskovanja, ampak naključja. Hči Ines je namreč morala očistiti vetrobransko steklo avtomobila, ki je bil parkiran pod topolom. Očitno slabe volje mi je prinesla pest vlaken in rekla: 'Če že meriš vso svinjarijo, lahko izmeriš še to.' Tisti čas smo se namreč ukvarjali z izdelavo absorbentov,« razlaga Likon.

V nasprotju z državami, ki imajo primat v uvajanju zelenih tehnologij, se v Sloveniji razvojniki in investitorji srečujejo še z dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenj.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

enerGetIKI

S POSOJILI SID BANKE DO OKOLJSKIH IN ENERGETSKIH PROJEKTOV

Manja Pušnik

lani je posojila SID banke za okoljske in energetske namene pridobilo 177 podjetij; skupna vrednost posojil je znašala 73 milijonov evrov. Podjetja, ki potrebujejo sredstva za okoljske in energetske projekte, se lahko potegujejo za sredstva, ki jih poslovnim bankam posrednicam namenja SID banka. Letos je v ta namen pri SID banki na voljo okoli 140 milijonov evrov. Najmanjše posojilo, za katerega so lani zaprosila podjetja, je znašalo devet tisoč, največje pa 4,4 milijona evrov. Kot so pojasnili na SID banki, je bila povprečna vrednost posojil 338 tisoč evrov. Najkrajša ročnost posojila je bila dve leti, najdaljša 15 let, povprečna pa osem let in pol.

Podjetja, potegujte se za posojila! Za financiranje različnih okoljskih in energetskih projektov je pri poslovnih bankah posrednicah podjetjem trenutno na voljo okoli 140 milijonov evrov sredstev SID banke. Podjetja, ki želijo pridobiti posojila pri SID banki oziroma prek poslovnih bank, morajo seveda izpolnjevati določene pogoje. SID banka tako financira področje okoljevarstva, predvsem varstvo voda, odvajanje odpadnih voda ali oskrbo s pitno vodo, ravnanje z odpadki, zmanjševanje onesnaževanja zraka, zmanjševanje hrupa ali drugih škodljivih vplivov na okolje, sanacije zemljišč in okoljske ukrepe, povezane s prometom in prevozom.

projekte s področja učinkovite rabe energije in snovi, predvsem ukrepe, ki pripomorejo k energijski učinkovitosti poslovnih prostorov in stanovanjskih enot. Hkrati so posojila namenjena tudi financiranju okolju prijazne proizvodnje ali izdelka, ki inovativno prispeva k preprečevanju ali zmanjševanju onesnaževanja okolja oziroma snovni učinkovitosti proizvodnje. Ročnost posojil je do 15 let.

Kdo lahko pridobi sredstva? Za posojila SID banke lahko zaprosijo podjetja vseh velikosti in druge pravne osebe zasebnega ali javnega prava s sedežem v Sloveniji, podjetniki in drugi zasebniki, ki opravljajo dejavnost s sedežem v Sloveniji (denimo zdravniki, odvetniki in podobno), ter tudi podjetja in druge pravne osebe s sedežem zunaj Slovenije, ki nastopajo kot kupec slovenskega blaga oziroma storitev ali so v večinski lasti slovenskega podjetja.

Banke, ki ponujajo »ekoposojila« Poslovne banke, pri katerih so na voljo posojila SID banke, so: · · · · · · · ·

Abanka Vipa, Banka Celje, Deželna banka Slovenije, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Nova Ljubljanska banka, Poštna banka Slovenije, Banka Koper.

Ročnost posojila mora biti najmanj 24 mesecev, pri čemer mora dinamika odplačevanja posojila praviloma vključevati vsaj šestmesečni moratorij na odplačilo glavnice. Iz sredstev posojila se lahko financira do 85 odstotkov upravičenih stroškov. Upravičenci lahko sredstva posojila kombinirajo s sredstvi Evropske unije in drugimi javnimi sredstvi, če take omejitve ne izhajajo iz drugih pogodb o uporabi javnih sredstev.

Namen teh posojil je tudi financiranje uporabe obnovljivih virov energije, kot so sončna energija, energija biomase in bioplina, geotermalna, vetrna in vodna energija. Prav tako SID banka financira

www.finance-akademija.si

6


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Intervju

O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI SO RAZMIŠLJALI ŽE PRED 15 LETI

Manja Pušnik

V programe in projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti so v družbi Goodyear Dunlop Sava Tires do zdaj vložili pet odstotkov sredstev za naložbe. delovanja družbe Harper navaja uvedbo tehnologije nasičene pare in zamenjavo kotlov, zamenjavo kompresorjev in uvajanje sistema upravljanja za zmanjševanje uporabe stisnjenega zraka v proizvodnem procesu. »Izvedli smo tudi projekt upravljanja in optimizacije hladilnega sistema, postavili pa smo tudi nov sistem razsvetljave. Implementirali smo tehnologijo vulkanizacije s tekočim dušikom, ki je trenutno energetsko najučinkovitejša tehnologija v procesih vulkanizacije, tudi globalno,« razlaga sogovornik. V koncernu Goodyear se povečevanja energetske učinkovitosti lotevajo sistematično – tako s tehnološkimi rešitvami v proizvodnji gum kot tudi z učinkovito oskrbo z energijo in organizacijskimi ukrepi. Kako uspešni so pri tem, je povedal Andrew Harper, direktor proizvodnje v družbi Goodyear Dunlop Sava Tires iz Kranja (na sliki zgoraj). Že od začetka poslovanja si v kranjski družbi z različnimi programi, aktivnostmi in ukrepi prizadevajo zmanjševati porabo energije, precejšen del svojih naložb pa namenjajo prav energetsko učinkovitim projektom. »V 15 letih smo v programe in projekte za izboljšanje energetske učinkovitosti vložili približno pet odstotkov vseh sredstev za naložbe. Ves čas izboljšujemo procese tudi s projektnim delom, namenjenim prav novim tehnološkim rešitvam,« pojasnjuje Andrew Harper. Med najpomembnejšimi in najučinkovitejšimi projekti v 15 letih

7

www.finance-akademija.si

In koliko vrst energije uporabljajo pri proizvodnji pnevmatik? Harper odgovarja: »Naša tovarna uporablja zemeljski plin za proizvodnjo pare, električno energijo in tekoči dušik. Uporabljamo še stisnjen zrak, za naše tehnološke in proizvodne potrebe pa uporabljamo tudi vodo.«

Kolikšen je prihranek energije? V obdobju od leta 1999 do 2012 so v kranjski družbi specifično porabo energije zmanjšali za 15 odstotkov. »Na prvi pogled se to morda ne zdi velik napredek, vendar je to odličen rezultat, upoštevajoč vse izboljšave na delovnem mestu (klima, razsvetljava), potrebo po večji prožnosti naše proizvodnje (krajše serije, več sprememb na strojih in zato večji del fiksne porabe energije, manjša toleranca za produktna odstopanja) in ne nazadnje tudi to, da delujemo v energetsko bolj intenzivni panogi,« poudarja Andrew Harper. In koliko sredstev so s tem prihranili oziroma kako je to vplivalo na poslovanje družbe? Kot pravi Harper,

proizvodnja pnevmatik zahteva veliko energije, stroški porabe energije pa so eni izmed najvišjih stroškov podjetja. Prav zato kakršnikoli energetski prihranki pozitivno vplivajo na poslovanje družbe.

Energetska učinkovitost pomaga pri razvoju Z energetsko učinkovitostjo je mogoče znižati stroške in zmanjšati onesnaževanje, povečati konkurenčnost in ustvarjati delovna mesta. Poleg tega je to spodbuda za zelene izdelke in nove storitve. Bodo v kranjski družbi Goodyear Dunlop Sava Tires v energetsko učinkovitost vlagali tudi v prihodnje? Andrew Harper poudarja, da bodo zagotovo tudi v prihodnje izvajali različne aktivnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti. »Bomo pa spremenili pristop k temu vprašanju. Ta ne bo več temeljil na projektnem delu, temveč bolj na vključevanju vseh sodelavcev, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju porabe energije prek sistemov oziroma procesov nenehnega izboljševanja.« Želijo namreč še bolj izkoristiti znanje, izkušnje in ideje sodelavcev, ki najbolje poznajo procese. Tako bodo povečali tudi ozaveščenost, da lahko vsak prispeva k zmanjšanju porabe energije, še poudarja Andrew Harper, direktor proizvodnje v družbi Goodyear Dunlop Sava Tires.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

V obdobju od leta 1999 do 2012 smo v podjetju specifično porabo energije zmanjšali za 15 odstotkov, je povedal Andrew Harper, direktor proizvodnje v družbi Goodyear Dunlop Sava Tires.

foto: arhiv družbe Goodyear Dunlop Sava Tires

www.finance-akademija.si  

8


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Intervju

V SLOVENIJI SMO PRED PODOBNIMI IZZIVI KOT LETA 1990

Manja Pušnik

Glavni slovenski projekt je finančno prestrukturiranje bank in podjetij; brez tega rasti ne bo, opozarja prvi mož ljubljanske borze Andrej šketa. konferenco davnega leta 1990 in letošnjo?

A: Razlika je ogromna. Leta

Prva leta Finančne konference pred dobrimi 23 leti so bila v marsičem podobna zdajšnjemu času. Takratno gospodarsko in politično okolje je bilo pred veliko spremembo, obširnejšo in zahtevnejšo kot zdaj, pravi Andrej Šketa, prvi mož Ljubljanske borze. »Stara država in gospodarski sistem sta razpadala, poslovni načrti so bili negotovi, nismo vedeli, v kateri valuti in pod kakšnimi pogoji bomo poslovali. Vedeli pa smo, kje smo in kam želimo. Treba se je bilo opreti na lastne vire, se odreči pogledu v preteklost in biti aktiven. Takrat smo bili uspešni. Zdaj je pred nami podoben izziv,« meni prvi mož Ljubljanske borze (na sliki).

Q:

Finančna konferenca, največji finančno borzni in poslovni dogodek v Sloveniji (letos bo 21. in 22. maja v Portorožu), bo tokrat jubilejna, že 30. po vrsti. Kakšna je razlika med prvo

9

www.finance-akademija.si

1990 in tudi v prvih 10 letih je bilo najpomembnejše vzpostavljanje trga kapitala ter pridobivanje znanja za vlagatelje, borznike in finančnike. Vedno pa je bila konferenca namenjena tudi seznanjanju z dogajanji po svetu ter druženju in neformalnemu izmenjavanju informacij v prijetnem vzdušju. Zdaj je finančni sektor zrel, zato je velik poudarek na razumevanju in predvidevanju, kaj nam prinaša prihodnost. Če smo se v prvih letih predvsem odzivali na celoten proces razvoja Slovenije in gospodarstva, je zdaj velik poudarek na poglobljenem ocenjevanju, kaj lahko pričakujemo v prihodnjih 12 mesecih.

Q:

Kakšno je pravzaprav temeljno poslanstvo Finančne konference? Najverjetneje ne le izobraževanje zaposlenih in ključnih vodstvenih kadrov, ampak tudi kaj več …

A: Osnovno izobraževanje je bil eden

naših glavnih ciljev predvsem do vstopa v Evropsko unijo, zdaj pa so prioritete drugačne. Zdaj je pomembno, da se vsi, ki so jim pomembne korporativne finance in naložbe, v kratkem času, torej v dveh dneh, seznanijo z glavnimi

izzivi in pričakovanji. Vsi se zavedajo, da je pravo financiranje pomemben ključ do uspeha. Borzništvo je zdaj le del celote. Vsi podjetniki in finančni direktorji se zavedajo pomembnosti financ in se morajo informirati, kaj lahko pričakujejo v prihodnjih mesecih in četrtletjih. Hkrati se finančnemu sektorju na konferenci omogoči, da oblikuje strategije in cilje za prihodnost, vedno pa je bilo naše poslanstvo, da z dogodkom damo tudi priložnost za neformalne stike in iskanje novih poslov.

Q:

Koliko udeležencev ste imeli v prvih letih in koliko jih je bilo lani, ko ste Finančno konferenco prvič organizirali skupaj s Časnikom Finance? Se je ta številka povečala?

A: V zgodnjih letih se je konference

udeleževalo okoli 200 ljudi. S časom se je udeležba postopno povečevala ter v letih 2007 in 2008 dosegla tudi več kot 300 gostov. Finančna in gospodarska kriza pa je pripomogla k večji osredotočenosti, tako da se zdaj konference vsako leto, tako je bilo tudi lani, udeleži prek 200 ljudi, ki so bistveno bolj kot prej osredotočeni na vsebino dogodka. Bistvena sprememba je v sestavi udeležencev. Tako se je v zadnjih letih povečala udeležba gospodarstvenikov in poslovnih finančnikov, ki z vidika uporabnika finančnih sto-

»V zadnjih letih se je na Finančni konferenci povečala udeležba gospodarstvenikov in poslovnih finančnikov, ki z vidika uporabnika finančnih storitev in produktov pomembno sooblikujejo vsebino dogodka. S partnerstvom s Časnikom Finance in razvojem smo zelo zadovoljni,« pravi Andrej Šketa, predsednik uprave Ljubljanske borze.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Jubilejna

30.

Prišel je Ëas, ko se je treba odloËiti in ukrepati. Bodite z nami in pomagajte doloËiti, kam bomo šli.

Kje smo, kam gremo, 14. in 15. maja 2013, Portorož

Konferenca

ritev in produktov pomembno sooblikujejo vsebino dogodka. S partnerstvom s Časnikom Finance in razvojem smo zelo zadovoljni.

Q:

Kakšni so po vašem mnenju ključni izzivi za domače gospodarstvo in ne nazadnje za blaginjo države?

A: Izzivov in nalog je veliko. Ve-

deti moramo, da na rast, ki bi temeljila na prekomernem zadolževanju in osredotočanju na lokalne trge, v prihodnje ne moremo več računati. Zavedamo se razmer in vemo, kaj so primerjalne prednosti in tudi slabosti slovenskega gospodarstva in finančnega sistema. Vemo, da se bomo morali odpirati in k sodelovanju pritegniti tuje partnerje. Na borzi že zdaj dve tretjini prometa na nakupni strani opravijo tuji vlagatelji. Osebno ne verjamem, da bi bili tuji vlagatelji neracionalni. V kaj torej oni verjamejo, kar se nam ne zdi pomembno oziroma česar sploh ne vidimo? Ne glede na vse javne in ulične družbene razprave je glavni slovenski projekt finančno prestrukturiranje, tako bank kot podjetij. Brez tega rasti ne bo. Ko to steče, bodo vprašanja financiranja zdravstva, šolstva, javnega sektorja in tudi brezposelnosti v veliki meri rešena kar sama po sebi. Vsak podjetnik se zaveda, da se ne sme osredotočati nase, ampak na okolico ter predvsem na svoje obstoječe in prihodnje stranke. Tako moramo ravnati tudi kot družba in država. Potencial podjetij je še vedno velik, imamo zavzeto in usposobljeno delovno silo, pomembna pa je zmožnost finančne podpore gospo-

www.finance-akademija.si/fk

darskim projektom. Tudi v bankah ni vse samo slabo. Večji razvoj podjetništva in večjo splošno blaginjo bomo izkusili, ko bo bančni sistem saniran in ko bodo podjetja izkazala tudi večji delež lastniškega kapitala. V velikem delu tudi s tujimi vlagatelji. Ideje in projekti niso vprašaj, bo pa v nasprotju s preteklostjo tokrat bolj kapitalistično značilno, da bodo tisti, ki bodo prestrukturiranje opravili prvi, nadpovprečno bolj uspešni in bolj nagrajeni kot tisti, ki bodo le sledili procesu. Obdobje ohranjanja zdajšnjih razmer in odnosov je končano. Sledi obdobje odločitev in sprememb.

Q: Katere teme bodo torej letos

ključne na predavanjih, ki jih udeleženci 30. Finančne konference nikakor ne smejo spregledati oziroma izpustiti?

A: Na konferenci bomo odgovarjali

na glavno vprašanje: kaj narediti, da bomo jutri uspešnejši. Pokazali bomo, kako spremembe v naši okolici in Evropi vplivajo na nas ter kako v takšnih okoliščinah opraviti prestrukturiranje in hkrati zagotoviti ustrezno financiranje. Analizirali bomo, koliko lahko resnično računamo na razumevanje in podporo bank ter kdaj so naša pričakovanja nerealna in moramo najprej sami kot lastniki ali menedžerji narediti domačo nalogo. Predstavljeno bo tudi, kaj pomeni prodaja podjetja in vstop novega ali tujega lastnika ter tudi kakšne poslovne priložnosti prinaša vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Med pomembnejšimi predavatelji bi posebej omenil naslednje: dr. Joachima Sheideja z Inštituta za svetovno ekonomijo v Kielu, ki bo povedal, kateri so

izzivi Evropske unije in ukrepi za njen preboj. Boštjan Vasle z Umarja bo orisal makroekonomsko sliko Slovenije in ocenil možnosti za naš razvoj, Guido Ravoet z European Banking Federation pa bo predstavil, kaj dejansko ponuja in zahteva evropski »reševalni« sklad ESM. Razumevanje razmer in možnosti bomo na številnih okroglih mizah nadgradili z izkušnjami pomembnih slovenskih finančnih direktorjev, zimzelena uspešnica pa bo tudi področje upravljanja in prodaje državnega premoženja. Pri tem gre tokrat v kombinaciji s sanacijo bančnega sistema za dejansko zadnji korak sprememb, ki bodo imele velik vpliv na celotno verigo povezanih slovenskih podjetjih, dobaviteljev in tudi prihodnjo vlogo bank in drugih finančnih posrednikov.

Finančna konferenca je največji finančno borzni in poslovni dogodek v Sloveniji in predstavlja združitev dveh dogodkov, in sicer Finančno borzne konference (v organizaciji Ljubljanske borze vrednostnih papirjev) in Posveta finančnikov (v organizaciji Časnika Finance). Konferenco od leta 2012 skupaj organizirata Ljubljanska borza vrednostnih papirjev in Časnik Finance. www.finance-akademija.si/fk www.finance-akademija.si  

10


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

najFInanČnIK IŠČE SE NAJFINANČNIK LETA 2012 Prodorne finančne strokovnjake vabimo, naj pokažejo, da brez njih podjetje ali ustanova ne preživi; še je čas, saj prijave za izbor zbiramo do 15. aprila. Izbor za najfinančnika letos poteka četrto leto. Z njim želi Časnik Finance odkrivati prodorne finančne strokovnjake, ki v medijih do zdaj morda niso bili opaženi. Najfinančnika za leto 2012 bomo izbrali ob sodelovanju strokovne komisije in bralcev Financ ter Poslovne akademije Časnika Finance. V ospredju bo ocenjevanje vsebine dela in dosežkov finančnika v letu 2012. Izbor bo poudaril strokovno delo finančnikov v podjetjih in povečal ozaveščenost, kaj je kakovostno vodena finančna funkcija in kako pomembne so trenutno finance, pa tudi delovanje finančnega trga, za poslovanje gospodarskih družb. Naziv ne bo »lepotne« narave v smislu, da bi želeli pripenjati medalje za zasluge in na koga usmeriti javno pozornost, ker je na položaju. Komisija bo glede na zastavljena merila pozorno in strokovno preverjala konkretne dosežke kandidatov. Najti želimo strokovnjake, ki si zaslužijo ta naziv, in jih nagraditi.

Prijave zbiramo do 15. aprila 2013 Janez Tomažič, novinar časnika Finance, ki sodeluje pri izboru kandidatov, poudarja: »Izbor za najfinančnika je strokovno tekmovanje, ki ga organizira Poslovna akademija Časnika Finance. Na izbor se prijavijo finančniki, ki so v podjetju vodje finančnega dela poslovanja ne glede na formalni naziv (član uprave, vodja sektorja, izvršni direktor …). Prijava se lahko opravi na povabilo Časnika Finance, kandidati pa se lahko prijavijo tudi sami oziroma jih prijavi podjetje, v katerem so zaposleni.« Za nagrado najfinančnik leta 2012 se tako lahko poteguje izkušen posameznik oziroma posameznica, ki je starejši oziroma starejša od 30 let in ima vsaj tri leta izkušenj na področju financ.

11

www.finance-akademija.si

Kriteriji Ker gre za strokovno tekmovanje, bilance in finančni uspeh podjetja niso kriterij za izbor. »Kandidat napiše strokovni življenjepis, kjer opiše svoje kompetence in izkušnje, dnevna opravila in pogled na funkcijo finančnika v prihodnosti,« pojasnjuje Janez Tomažič. Življenjepis bodo ocenjevali člani strokovne komisije pod vodstvom dr. Tatjane Horvat (predsednica komisije), sodelovali bodo lahko tudi bralci Financ. Kriteriji pa so naslednji: 1. Pregled poslovnega CV (30 točk) 2. Vodenje strokovno (najbolj) zahtevnih projektov na področju poslovnih financ (30 točk) 3. Predstavitev vloge finančnika v trenutnih tržnih razmerah (20 točk) 4. Predstavitev vloge finančnika v prihodnosti (20 točk) Zmagovalec je kandidat, ki zbere največ točk. Najfinančnika leta 2012 bomo razglasili 14. maja na 30. finančni konferenci v Portorožu.

Najfinančnik za leto 2009: Nevenka Šubelj, Petrol (veliko podjetje), Valerija Štiblar, Borzen (srednje/malo podjetje) Najfinančnik za leto 2010: Dean Čerin, Poslovni sistem Mercator (veliko podjetje), Stanislav Pupis, Batagel & Co. (srednje/malo podjetje) Najfinančnik za leto 2011: Dag Kralj, Bisol


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Internet

SPLETNA STRAN POSLOVNE AKADEMIJE V NOVI, SODOBNEJŠI PODOBI

Manja Pušnik

Pred dobrim mesecem smo posodobili spletno stran Poslovne akademije in jo tako še bolj približali našim bralcem in udeležencem izobraževalnih dogodkov. Spletna stran Poslovne akademije je po nekaj letih dobila novo, sodobnejšo podobo. Vsi, ki obiskujete našo spletno stran ste zagotovo opazili, da je stran preglednejša, ponuja pa tudi veliko svežih informacij s področja izobraževanja in konferenc, ki jih organizira Poslovna akademija časnika Finance. Novost spletne strani je tudi rubrika Multimedia, kjer si lahko ogledate predstavitvene filme s posameznih dogodkov, intervjuje predavateljev na naših večjih izobraževalnih konferencah ter fotografske utrinke z vseh dogodkov, ki jih organizira Poslovna konferenca. Ker živimo v času, kjer je hiter tempo življenja del našega vsakdana, smo na prvi strani spletne strani dodali vse ažurne informacije s področja izobraževanja, na desni strani pa si lahko ogledate koledar vseh izobraževanj, kjer se lahko na posamezne dogodke tudi prijavite.

Spletna stran Poslovne akademije tako postaja zbirka vseh izobraževalnih dogodkov. Obiščite nas na spletnem naslovu http://www.finance-akademija.si/ in se prepričajte sami! Prebrskajte in preberite več o naših izobraževanjih, konferencah, kartici zvestobe in si oglejte video in foto galerije.

www.finance-akademija.si

12


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Pred 18. SlovenSKo MarKetInŠKo KonFerenCo Manja Pušnik

Ena izmed tem na 18. Slovenski marketinški konferenci, ki bo 21. in 22. maja v Portorožu, bo tudi slovenski pogum in regionalni globalni uspeh. »Poguma nam ne primanjkuje,« zatrjuje Rok Kvaternik.

Q:

Kako ste kot Slovenec postali eden od vodilnih regijskih direktorjev v skupini Klett?

A: Nedvomno je temu botrovalo

dejstvo, da se je skupina Klett zaradi prepoznane kakovosti našega poslovanja in hkrati tudi menedžmenta lastniško povezala z mojim podjetjem (Rokus, op. a.). Pri nalogah, ki so sledile, nam je uspelo razviti izjemno uspešno dejavnost v Srbiji in delno v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Ta uspeh mi je leta 2010 omogočil, da sem sprejel izziv vodenja regije vzhodna Evropa in Turčija. Odgovor je torej na dlani: minulo in predvsem tekoče uspešno delo, to je temelj za več mojih napredovanj.

13

www.finance-akademija.si

SLOVENSKI MENEDŽER, KI JE USPEL V MULTINACIONALKI Q: Kako založbi uspeva v regiji ozi-

roma kako je na založniško dejavnost vplivala kriza?

sedemkrat. Kako starši to sprejemajo, mi ob sinu prvošolčku sploh ni več jasno.

A: Kriza je takoj neposredno

vplivala na naše rezultate predvsem v segmentu prodaje direktnih izdelkov, zlasti na področju (samo) učenja tujih jezikov. Prodaja po knjigarnah je drastično upadla, šole tujega jezika (denimo v Grčiji), ki so bile naša »baza«, so opustile dejavnost tudi v obsegu 75 odstotkov. Posledično kriza vpliva tudi na našo osnovno dejavnost, učbeniške programe, kjer politiki progresivno iščejo populistične metode, da bi se poceni propagirali. Takšna je recimo uvedba enega učbenika na predmet v Bosni, ki je uničila celo dejavnost. Razmere so še otežene predvsem v državah, kjer je že prej proračun zelo mačehovsko obravnaval učbeniška gradiva, kot je to v Sloveniji, kjer bomo, kot je videti, kmalu imeli osem let stare učbenike, torej rabljene že

»Ko gledamo medije in odzive na razmere v Sloveniji, nam je vsem v tujini jasno, da vsi doma vse vedo in da nobena pomoč ni potrebna. To velja za različna področja družbe, kulture in politike,« pravi Rok Kvaternik (na sliki).


Q: Kateri so vaši glavni izdelki, s

katerimi uspevate na trgih, tako v Sloveniji kot tudi v regiji?

A: Naša naloga je, da smo stalno

skrajno inovativni, ta naloga pa je zelo težka. Naše »flagship« produkte tako lahko združim v dve skupini: izdelke, ideje in storitve, ki jih ponujamo v sodelovanju z znanimi blagovnimi znamkami, kot je skupina Klett, potem pa še National Geographic in Cambridge University Press. V drugi skupini pa so najnovejši in benchmark produkti v svojem razredu, kot je tako imenovani »blended learning«, torej uvajanje digitalnih vsebin, za kar je odličen primer Dežela Lilibi, ki smo jo uspešno izpeljali tudi na Češkem in v Srbiji, zdaj po bo, kot kaže, uspešno promovirana tudi v Bolgariji in predvsem Turčiji. Tu smo združili moči prav z National Geographicom, kjer smo za ta segment ekskluzivni. Torej s slovenskim znanjem in tiskanimi vsebinami ter norveškim licenčnim softwarom.

Q:

Se strinjate, da imamo Slovenci dovolj znanja za uspešno vodenje podjetij in da nam primanjkuje le poguma?

A: Menim celo, da nam tudi

poguma ne primanjkuje. Veliko premalo poznamo zgodbe Slovencev, ki so uspešni vodje v tujini. Večinoma se tudi velik del njih distancira od razmer v dejavnosti doma ali v celoti od Slovenije. Glede na zadnje obdobje in na vse, kar Slovenija zdaj doživlja, se temu tudi niti malo ne čudim. Kdo bi se recimo iz razvite Turčije ali Kitajske zdaj hotel vrniti domov in razlagati trenutnim slovenskim protagonistom, kaj jim je prinesla tujina? Nihče. Ko gledamo medije in odzive na razmere, nam je vsem v tujini jasno, da vsi doma vse vedo in da nobena pomoč ni potrebna. To velja za različna področja družbe, kulture in politike.

Q:

Kaj bodo vaši glavni poudarki na okrogli mizi z naslovom Slovenski pogum – regionalni globalni uspeh v okviru Slovenske marketinške konference?

A: Poudarim lahko predvsem

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

lastno zgodbo odličnega sodelovanja z nemškimi partnerji, kjer je odločitev za povezavo po desetletju gotovo blagoslovljena z uspehi. Tako na poslovnem kot na osebnem področju.

Marketing s pogumom !

REJ P A N

Danes šteje pogum. Za spremembe. Drzne odloËitve. Osvajanje neznanega. V odnosih. V miselnosti.

Na SMK smo zato povabili pogumne. Tiste, ki jim je uspelo narediti preboj. Iz prve roke boste lahko slišali njihove zgodbe. Naj postanejo navdih za vaš pogum. Pogumni bomo v Portorožu 21. in 22. maja. maja. Bodite z nami.

www.smk.si

Velika sponzorja

Sponzorji

Mali sponzor

Sponzor pohištva

Mali sponzor in medijski Uradna voda Slovenska marketinška konferenca je največji marketinški dogodek sponzor zabave v Sloveniji, ki pokriva vsa področja trženja (od strategije do taktike, raziskav itd.) Dogodek privablja večino tržnikov (največ praktikov, a Uradna pošta Sponzor akreditacij in registracij tudi akademikov) iz Slovenije - direktorjev, tržnih direktorjev, agencij, Organizatorja raziskovalcev, prodajnikov... V Portorož prihajajo vsi, ki so kakor koli povezani s trženjem v svojem poslovnem življenju ali vsakdanu.

Konferenco organizirata Društvo za marketing Slovenije in Časnik Finance. Zadnja leta naš dvodnevni dogodek privablja skoraj 600 udeležencev. Več na www.smk.si www.finance-akademija.si  

14


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Letošnji 7. Sales Summit je potekal v ljubljanskem hotelu Plaza. Glavna tema letošnjega dogodka je bila transformacija prodaje.

Foto SALES SUMMIT

Prodajna konferenca Sales Summit je dogodek, ki povzema trenutne glavne trende v prodaji in daje napoved za prihodnje leto. Konferenca skuša osvetliti nekaj ključnih področji prodaje v našem prostoru. Osrednja tema Sales Summita 2013 je bila "Transformacija prodaje za poslovni uspeh."

»Spremembe so vselej najprej boleče, šele nato pridejo izboljšave. Toda brez sprememb ni trajnega izboljšanja, » je poudaril Siegfried Kreuzer.

15

www.finance-akademija.si

Nemški prodajni strateg Siegfried Kreuzer je govoril o vlogi prodajnih oddelkov, izboljšavah v prodaji in vrhunskih prodajnih organizacijah.

Na predavanju nemškega stratega Kreuzerja so se udeleženci aktivno vključili v pogovor in v njem tudi uživali.


REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE

Na tokratnem Sales Summitu je udeležence zanimalo, kako so se transformacije prodaje že lotili v nekaterih družbah.

Med posameznimi sklopi predavanj so se udeleženci družili na prijetnem klepetu ob kavi ali čaju.

Pogovor z Andrejem Božičem, predsednikom uprave Steklarne Hrastnik in Igorjem Mervičem, generalnim direktorjem Spar Slovenija je vodil Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik časnika Finance.

Rok Golob iz Simobila je predstavil, kako je družba pred dvema letoma preoblikovala prodajo z novim produktom »Računalništvo v oblaku.«

V pogovoru so s konkretnimi vprašanji sodelovali tudi udeleženci Sales Summita.

www.finance-akademija.si

16

Profile for Dejan P.

Akademček 16  

Revija Poslovne akademije, marec 2013

Akademček 16  

Revija Poslovne akademije, marec 2013

Profile for multidejo
Advertisement