Issuu on Google+

Analiza potreb mladinskih organizacij po izobraževanju

Uredila: Irena Mihalić in Igor Ranc

Ljubljana, 28. februar 2010 »Operaciji delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«.


Vsebina 1. Uvod .................................................................................................................................................... 3 2. Demografske spremenljivke ................................................................................................................ 3 3. Analiza po spremenljivkah oz. vpraĹĄanjih ........................................................................................... 4 4. Primerjalne analize ............................................................................................................................ 14 5. Analiza rekodirane spremenljivke ..................................................................................................... 19 6. Primerjalne analize glede na funkcijo................................................................................................ 21 6. ZakljuÄ?ek ............................................................................................................................................ 29

2


1. Uvod S spletnim vprašalnikom smo prejeli 87 odgovorov, ki nam vsaj deloma razkrivajo potrebe mladih, ki aktivno sodelujejo v mladinskih organizacijah. S pomočjo analize bomo lahko bistveno bolj ciljano usmerili naše izobraževalne aktivnosti. Vzorec seveda nikakor ni reprezentativen, vseeno pa izsledki potrjujejo nekatera dosedanja sklepanja, predvsem pa razkrivajo v katere smeri je smiselno usmeriti naša prizadevanja na področju izobraževanja.

2. Demografske spremenljivke V spletni anketi je sodelovalo 87 anketirancev. Spol Razdelitev anketiranih glede na spol je skoraj enaka. V spodnji tabeli vidimo, da je moških (54.5 %) le nekaj več kot žensk (45.5 %).

Ženski; 45,5% Moški; 54,5%

Starost Največ anketiranih je starih od 22 do 26 let (44.8 %), sledijo jim osebe stare od 18 do 22 let (31 %). Najmanjši odstotek oseb je starih več kot 26 let (24.1 %), kar je za študentsko populacijo kar pričakovano.

3


26 let ali več; 24,1%

18 do 22 let; 31,0%

22 do 26 let; 44,8%

3. Analiza po spremenljivkah oz. vprašanjih Ker nekateri anketiranci delujejo na več področji hkrati, je odgovorov več, kot je samih anketiranih. Večina anketiranih deluje v študentskem klubu (64.4 %). Manj jih deluje v nacionalni mladinski organizaciji (27.6 %), ali kakšnem drugem društvu (23 %). Najmanj anketiranih pa deluje v lokalni mladinski organizaciji (14.9 %). Nekaj anketiranih je navedlo tudi kakšno drugo organizacijo, saj se niso kategorizirali znotraj omenjenih štirih skupin.

Študentski klub Nacionalna mladinska organizacija Društvo Lokalna mladinska organizacija Drugo

N 56

Odstotki 64,4

24

27,6

20

23

13

14,9

7

8

Drugo: Art tečaji, EKTC Maribor, MS Slovenije, ŠOS, Zasebni zavod

Anketiranci so morali na lestvici oceniti kako dobro poznajo projekte, ki so se izvajali v času, ko še niso aktivno sodelovali v organizaciji. Vidimo lahko, da večinoma pretekle projekte slabo poznajo 4


(28.7 %), ali pa niti dobro niti slabo poznajo (28.7 %). Manj je oseb, ki pretekle projekte poznajo dobro (24.1 %), ali zelo dobro (10.3 %). Razveseljivo pa je, da je najmanj anketiranih, ki pretekle projekte poznajo slabo (8 %).

Zanimalo nas je, kako dobro anketiranci poznajo postavke znotraj projektnih načrtov organizacije. Največ anketiranih se strinja da dobro poznajo načrte organizacije (49.4 %). Sledijo jim osebe, ki se popolnoma strinjajo z dobrim poznavanjem načrtov (34.5 %). Najmanj anketiranih pa se niti strinja, niti ne strinja z dobrim poznavanjem načrtov (16.1 %). Potrebno je omeniti, da niti ena anketirana oseba ni izrazila popolnega nestrinjanja s trditvijo.

S trditvijo, da je komunikacijo s sodelavci (sestanki ali elektronska pošta) potrebno voditi največ dvakrat na mesec (da se sodelavci z informacijami ne zasičijo), se večina sploh ne strinja (29.9 %). Sledijo osebe, ki se s trditvijo ne strinjajo (26.4 %). Na tretjem mestu so s sicer manjšim odstotkom osebe, ki se s trditvijo strinjajo (21.8 %). S skoraj enakim odstotkom pa so na zadnjem mestu osebe, ki se s trditvijo niti strinjajo, niti ne strinjajo (11.5 %), ali pa so s trditvijo izrazile popolno strinjanje (10.3 %).

5


Anketiranci se večinoma strinjajo (32.2 %), da je potrebno vodjo projekta upoštevati ter se morajo sodelavci prilagajati njegovim, oziroma njenim idejam, ker lahko le tako zagotovijo nemoteno izvedbo projekta. Malo manj je takih, ki se s tem niti strinajo, niti ne strinjajo (26.4 %), ali ne strinjajo (20.7 %). Najmanj anketiranih je poseglo v oba ekstrema, torej se s trditvijo popolnoma strinjajo (12.6 %), ali nestrinjajo (8 %).

Zanimalo nas je tudi, kako dojemljivi za potrebe članov organizacije, anketiranci menijo da so. Vidimo, da se je večina anketiranih (56.3 %) opredelila za dojemljive, z malo manjšim odstotkom pa za zelo dojemljive (34.5 %). Najmanj je anketiranih, ki bi se opredelili kot zelo nedojemljive (1.1 %), ali včasih dojemljive, včasih nedojemljive (8 %). Nihče pa se ni opredelil kot nedojemljiv.

6


Anketiranci znotraj projektne skupine najraje delujejo skupinsko, le ob določenih projektih individualno (43.7 %), ali pa so neodločenega mnenja in včasih delujejo individualno, včasih pa skupinsko (39.1 %). Individualno, le ob določenih projektih skupinsko, jih deluje le malo (9.2 %), prav tako je le malo takih, ki radi delujejo le skupinsko (8 %). Zanimivo pa je, da se nihče ni opredelil, da najraje deluje le individualno.

To vprašanje je nekako povezano tudi z zadnjim vprašanjem, saj naj bi bolj ali manj veljalo, da višjo funkcijo kot osebe opravljajo, večje so njihove naloge in pristojnosti. Večina anketiranih naloge znotraj skupine zna razdeliti, s tem pa določiti odgovornosti in dolžnosti članov projektne skupine (51.7 %). Manj je oseb, ki projektno skupino oblikujejo sami, znotraj nje razdelijo naloge in določijo okvirno časovnico izvedbe potrebnega dela (32.2 %). Najmanj anketiranih le prevzame naloge, ki jih določijo drugi (16.1 %).

Spodnje vprašanje nam je pokazalo odgovore, ki smo jih pričakovali. Odstotki padajo od največje cenjenosti razpisov (56.3 %), kjer anketiranci razpis vidijo kot sredstvo za dvig organizacije na višjo raven in na splošno vsestranski pozitivni vpliv na organizacijo, do najmanjše cenjenosti razpisov (4.6 %), kjer jim razpisi predstavljajo le druženje in finančni zalogaj (možnost polnenja blagajne organizacije).

7


Neke vrste nadzorno vprašanje kaže, da je večina anketiranih na zgornje vprašanje odgovarjala po svojih izkušnjah, saj se je največ anketiranih prijavilo na 1 do 3 razpise (47.1 %), sledijo jim takšni, ki so se prijavili na 4 ali več razpisov (39.1 %). Najmanj anketiranih pa v letu 2009 ni izvedlo, oz. se ni prijavilo na noben razpis (13.8 %).

nič; 13,8% 4 ali več; 39,1%

1 do 3; 47,1%

Dober je tudi rezultat iz spodnje tabele, ki kaže, da je velika večina uspešna pri reševanju konfliktov znotraj organizacije (70.1 %). Manjši odstotek je oseb, ki so deljenega mnenja in zase pravijo, da so niti neuspešni, niti uspešni (20.7 %). Le nekaj oseb pa pravi, da so pri reševanju konfliktov neuspešni (1.1 %), ali zelo uspešni (8 %). Ali ti odgovori dejansko odražajo stanje v organizacijah, bi lahko ugotovili šele s podrobnejšo analizo.

8


Presenetljivi rezultati pri naslednjem vprašanju kažejo, da večina (40.2 %) meni, da ko "pospravimo prizorišče dogodka in si odpočijemo", lahko vso pozornost usmerimo na naslednje projekte. Sledijo jim taki, ki se s to trditvijo niti strinjajo, niti ne strinjajo (29.9 %). Manj je oseb, ki se s tem popolnoma strinja (16.1 %). Le nekaj oseb se s tem ne strinja (8 %), ali popolnoma ne strinja (5.7 %). Odgovori namreč kažejo na to, da je večina pozabila na dejstvo, da je po končanem projektu potreben še pregled celotnega načrta in uskladitev pričakovanj z doseženim ciljem (evalvacija).

Spodnje vprašanje nekako sovpada z vprašanjem o delitvi nalog znotraj organizacije. Večina anketiranih je pripravljena/vajena strateško načrtovati aktivnosti organizacije in nadgraditi že obstoječe projekte (42.5 %), oziroma sodeluje pri deljenju in izvrševanju nalog (41.4 %). Tako kot je malo anketirancev, ki jim pri zgornjem vprašanju naloge določajo drugi, jih je tu prav tak odstotek (16.1 %), ki le sprejemajo naloge, ki jih morajo opraviti.

Večina se aktivno ukvarja s pridobivanjem sredstev za organizacijo (52.9 %). Manj pa je oseb, ki se s pridobivanjem sredstev ne ukvarjajo, vendar so pozorni na porabo sredstev (26.4 %), ali pa pridobivanje sredstev preprosto ne spada v njihove zadolžitve v organizaciji (20.7 %). 9


Razveseljivo je, da večina (51.7 %) pozna zakonodajo na področju nevladnih organizacij. Čeprav je to zgolj njihova subjektivna ocena.

Še večji odstotek anketiranih pravi, da pozna ključne organizacije, ki delujejo na nevladnem področju (77 %). Potrebno je poudariti, da zopet ni nujno, da vse osebe enako opredeljujejo neko organizacijo kot ključno.

Sledilo je tudi vprašanje, na katerih izmed naštetih področij bi se anktiranemu zdelo pomembno dodatno izobraževanje. Vidimo lahko, da so v povprečju od 14 naštetih področij označili nekaj več kot 5 (5.52) področij. Večinoma bi se, kot kaže spodnja tabela, želeli dodatno izobraževati na 4 do 6 področjih (44.8 %). Presenetljivo temu razredu sledijo tisti, ki so označili kot področja zanimanja več kot 7 področij (31 %). Najmanj pa jih je označilo zgolj enega, dva ali tri področja (24.1 %). Vendar pa tukaj zopet velja, da odgovori kažejo le na široko zanimanje anketiranih, ne pa nujno tudi na dejstvo, da bi se teh izobraževanj udeležili (opomniti velja, da večinoma v takem primeru veljajo tudi drugi dejavniki, kot sta cena in čas).

10


Največkrat so anketiranci izbrali izobraževanja o pridobivanju sredstev (66.7 %), o poznavanju zakonodaje (60.9 %), o vključevanju članov, bodočih vodij projektov (50.6 %) ter upravljanje organizacije (48.3 %). Sklepamo lahko, da so to tudi področja, kjer so skozi svoje delo opazili šibkost, oziroma kjer bi si želeli dodatnega znanja, ki ga do sedaj še niso bili deležni, ali pa so ga bili deležni le v manjši meri.

Pridobivanje sredstev Poznavanje zakonodaje Vključevanje članov, bodočih vodij projektov Upravljanje organizacije Motivacija sodelavcev Timsko delo Metode in načini dela v organizaciji Projektno načrtovanje Strateško načrtovanje aktivnosti organizacije Komuniciranje znotraj skupine Poznavanje projektnega dela Nadgradnja projektov Reševanje konfliktov Poznavanje organizacije Ne želim se dodatno izobraževati

N 58 53

Odstotki 66,7 60,9

44

50,6

42 39 32 31 31

48,3 44,8 36,8 35,6 35,6

30

34,5

26 25 25 24 18 1

29,9 28,7 28,7 27,6 20,7 1,1

11


80% 70% 60% 50%

40% 30% 20%

10% 0%

12


Zadnje odprto vprašanje se je nanašalo na funkcijo, ki jo anketirani opravlja. V tabelo sem združila njihove odgovore in sicer na naslednji način: PREDSEDNIK: predsednik, direktor; PODPREDSEDNIK: podpredsednik; BLAGAJNIK: blagajnik, finančnik; VODJA: vodja sektorja, vodja odbora, vodja projekta; AKTIVIST: aktivist, projektni sodelavec, član upravnega odbora, član komisije, ADMINISTRATOR/TAJNIK: administrator, tajnik, sekretar. Skupno število (97) je večje od števila izpolnjenih anket (87) , saj nekatere osebe opravljajo tudi več funkcij hkrati.

Med anketiranimi je največ oseb, ki opravljajo funkcijo aktivista, oziroma strokovnega sodelavca (28.9 %). Malo manj je oseb, ki opravljajo funkcijo vodje projekta, oz. sektorja (26.8 %), ali funkcijo predsednika (23.7 %). Najmanj anketiranih opravlja funkcije podpredsednika (7.2 %), blagajnika (8.2 %), ali administratorja (5.2 %).

PREDSEDNIK PODPREDSEDNIK BLAGAJNIK VODJA (sektorja/projekta) AKTIVIST/SODELAVEC ADMINISTRATOR/ TAJNIK Skupaj

N 23 7 8 26 28 5 97

Odstotki 23,7 7,2 8,2 26,8 28,9 5,2 100,00

V spodnji tabeli pa je upoštevana le ena najvišja funkcija, ki jo je nekdo navedel. Vidimo, da je največ oseb, ki v svoji organizaciji opravljajo funkcijo blagajnika, vodje projekta ali sektorja (35.6 %). Malo manj je predsednikov ali podpredsednikov (34.5 %). Najmanj, čeprav je odstotek tik ob ostalih dveh, pa je aktivistov, administratorjev, tajnikov ali ostalih (strokovnih) sodelavcev (29.9 %).

13


4. Primerjalne analize Vse neodvisne spremenljivke oz. vprašanja sem primerjala glede na spol in starost. Ugotovila sem, da na nekaj spremenljivk spol in starost nimata vpliva, torej se ne kažejo statistično značilne razlike. V nadaljevanju sem prikazala samo primere, kjer so se pokazale statistično značilne razlike.

V spodnji tabeli lahko vidimo, da se med spoloma kažejo razlike v tem, da večji delež žensk (89.7 %), ki se jim ne zdi pomembno izobraževati o poznavanju organizacije. To lahko trdimo s 3 % tveganjem, ali s 97 % gotovostjo.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.030

Pri pomembnosti dodatnega izobraževanja o metodah in načinih dela v organizaciji je pri moških 75 %, pri ženskah pa 51.3 % takih, ki se jim ta vrsta izobraževanja ne zdi pomembna. Vidimo pa tudi, da je med tistimi osebami, ki se jim zdi tovrstno izobraževanje pomembno več žensk (61.3 %). To lahko trdimo z 97.8 % gotovostjo.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0,022 14


V spodnji tabeli lahko vidimo, da je med ženskami največ takih, ki niti dobro, niti slabo poznajo pretekle projekte (30.8 %). Pri moških pa je pri tej zadevi največji in enak delež oseb, ki jo slabo in dobro poznajo (33.3 %). To lahko potrdimo z 1 % tveganjem.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.010

Starejši od 26 let se v večjem deležu prijavljajo na razpise (66.7 %) kot mlajše anketirane osebe (48.1 % in 56.4 %). To lahko trdimo z 95,8 % gotovostjo.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.042

15


Tudi pri tem vprašanju lahko vidimo, da za razliko od mlajših prav vsi (100 %) vprašani, stari nad 26 let trdijo, da poznajo ključne nevladne organizacije. Med vsemi tistimi, ki poznajo ključne nevladne organizacije pa je največ oseb starih od 22 in 26 let (41.8 %).

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.014

Pri starostnem razredu od 18 do 22 let (81.5 %) je največ oseb, ki jim ni pomembno dodatno izobraževanje o projektnem načrtovanju. Pri starejših so ti deleži nižji (61.5 % in 47.5 %). Med vsemi osebami, ki pa jim je pomembno tovrstno dodatno izobraževanje, je največ starih od 22 do 26 let (48.4 %).

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.046

16


Starejšim od 26 let je v 71.4 % pomembno dodatno izobraževanje o upravljanju organizacij, medtem ko je mlajšim osebam tako izobraževanje večinoma nepomembno (59.3 % in 59 %). To razliko lahko potrdimo s 5 % tveganjem.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.051

Starejši od 26 let so v večji meri vajeni strateško načrtovati aktivnosti organizacije (71.4 %), mlajše osebe pa so v večji meri pripravljene sodelovati pri deljenju in izvrševanju nalog (48.1 % in 48.7 %).

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.038 17


Starejši prav tako v večji meri (90.5 %) poznajo zakonodajo na področju nevladnih organizacij kot mlajši, pri katerih je večji delež nepoznavalcev tovrstne zakonodaje (66.7 % in 56.4 %).

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.000

Dodatno izobraževanje o nadgradnji projektov je osebam starim od 22 do 26 let pomembnejše (84.6 %) od ostalih starostnih skupin (59.3 % in 61.9 %). To lahko trdimo z 95.5 % gotovostjo.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.045

18


Tudi pri tem vprašanju lahko vidimo, da se starejši od 26 let v 57.1 % odstotkih popolnoma strinjajo, da poznajo posamezne postavke znotraj projektnih načrtov v njihovih organizacijah. Pri mlajših pa je večji delež oseb, ki se s to trditvijo samo strinjajo (77.8 % in 41 %).

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.004

Povprečno število pridobljenih točk sem izračunala tako, da sem seštela točke odgovorov pri vsakem vprašanju od 4. do 18. Vprašanja (»pravilen dogovor« je maksimalno število točk), pri čemer sem pri zadnjem vprašanju upoštevala število označenih izobraževanj.

Glede na to, da je zadnje (18.) vprašanje lahko zgolj osebna izbira in ne nujno izraža interese, zavzetost posameznikov za delo in ustrezno izobraženost za delovno mesto; hkrati pa večje število izbranih zanimanj ne kaže nujno tudi na večjo udeležbo na vseh projektih, sem povprečje izračunala še z izključenim zadnjim vprašanjem (vključena so vprašanja od 4. do 17.).

19


5. Analiza rekodirane spremenljivke Eno spremenljivko sem rekodirala oziroma sem združila odgovore, ker je pri posameznih odgovorih med starostnimi skupinami premalo ali pa ni nobenega odgovora. Rekodirala sem deveto vprašanje in sicer sem združila podane opcije 5 odgovorov v 3 odgovore: - Individualno in individualno, le ob določenih projektih skupinsko  Individualno - skupinsko in skupinsko, le ob določenih projektih individualno  Skupinsko - včasih individualno, včasih skupinsko  ostane enako

Le osebe stare od 22 do 26 let so glede delovanja znotraj skupine deljenega mnenja in včasih raje delujejo individualno, včasih pa skupinsko (48.7%), vprašani iz ostalih starostnih skupin pa v večini raje delujejo skupinsko (74.1% in 52.4%). To lahko trdimo z 97% gotovostjo.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.030

20


6. Primerjalne analize glede na funkcijo Iz spodnjih dveh grafov je razvidno katera dodatna izobraževanja so izbrali anketirani glede na svojo funkcijo, ki jo opravljajo v organizaciji. Vidimo, da se je največ predsednikov in podpredsednikov odločilo za izobraževanja s področja poznavanja organizacije (44.4 %), poznavanja zakonodaje (43.4 %), vključevanja članov - bodočih vodij projektov (43.2 %), upravljanja organizacije (40.5 %) in motivacije sodelavcev (38.5 %). Blagajniki, vodje projektov ali vodje sektorja so se v večini odločali za izobraževanja glede reševanja konfliktov (45.8 %), timskega dela (43.8 %), strateškega načrtovanja aktivnosti organizacije (43.3 %), komuniciranja znotraj skupine (42.3 %), metod in načinov dela v organizaciji (38.7 %) ter pridobivanja sredstev (36,2 %). Aktivisti, sodelavci, administratorji ali tajniki pa so se v največji meri zanimali za področje nadgradnje projektov (40 %). V enaki meri kot druga skupina (blagajniki in vodje projektov), pa so se zanimali še za poznavanje projektnega dela (36 %) in projektno načrtovanje (38.7 %).

21


Pri spodnji tabeli se statistično značilne razlike sicer ne pokažejo (signifikanca je večja kot 0.05 in znaša 0.189). Vendar vseeno lahko vidimo, da je med predsedniki in podpredsedniki največ takih (43.3 %), ki so pri izobraževanjih označili 7 področij ali več. Med ostalima dvema skupinama pa je največ oseb izbralo med 4 do 6 projekti (45.2 % oziroma 61.5 %).

Med anketiranimi vidimo, da med vsemi anketiranimi večina ne prihaja iz lokalnih mladinskih organizacij, najmanj pa je takih med predesedniki ali podpredsedniki. Med tistimi, ki prihajajo iz lokalne mladinske organizacije večina (61.5 %) opravlja funkcijo predsednika ali podpredsednika.

22


signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.05

Med predsedniki in podpredsedniki je največ takih, ki se s 50 % popolnoma strinjajo, da dobro poznajo posamezne postavke znotraj projektnih načrtov organizacije. Medtem ko vidimo, da je v ostalih dveh skupinah večji odstotek oseb, ki se s to trditvijo strinjajo (54.8 % ali 53.8 %). Pri osebah, ki se s trditvijo popolnoma strinjajo je največji odstotek predsednikov oz. podpredsednikov (50 %), ostalih dveh skupin pa je manj.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.031

23


V spodnji tabeli lahko vidimo, da predsedniki in podpredsedniki v 53.3 % znajo razdeliti naloge znotraj projekte skupine, določiti odgovornosti in dolžnosti članov projektne skupine, čeprav smo tukaj pričakovali prvi odgovor (da projekto skupino oblikujejo sami). Prav tako za drugim odgovorom stoji največ blagajnikov in vodij projektov (64.5 %). Medtem ko aktivisti, sodelavci in drugi v večini – 50 % opravljajo naloge, ki jim jih določijo drugi.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.000 Spodnja tabela kaže, da predsedniki in podpredsedniki v enaki meri sodelujejo pri deljenju in izvrševanju nalog (43.3 %), kot pri strateškem načrtovanju aktivnosti organizacije in nadgradnji projektov (43.3 %). Medtem ko blagajniki in vodje projektov v večini (58.1 %) načrtujejo aktivnosti organizacije in nadgrajujejo obstoječe projekte. Presenetljivo je tudi dejstvo, da aktivisti in drugi sodelavci večinoma sodelujejo pri deljenju in izvrševanju nalog (46.2 %) v večji meri, kot samo sprejemajo in opravljajo naloge. Tukaj gre lahko tudi za dejstvo, da prvo vprašanje daje nekakšen odgovor, ki sicer ne nakazuje na svobodo in kreativnost pri opravljanju svojih nalog. Zanimivo je, da je med osebami, ki naloge, ki jih morajo opraviti le sprejemajo največ – 57.1 % aktivistov in ostalih sodelavcev. Med osebami, ki sodelujejo pri deljenju in izvrševanju nalog, je največ predsednikov in podpredsednikov (36.1 %). Medtem ko je med tistimi, ki strateško načrtujejo aktivnosti organizacije in nadgrajujejo obstoječe projekte največ (48.6 %) blagajnikov ter vodij projektov ali sektorjev.

24


signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.042 Med predsedniki in podpredsedniki večina, kar 76.7 % pravi, da pridobivajo sredstva za organizacijo. Prav tako večina (58.1 %) blagajnikov in vodij projektov pridobiva sredstva za organizacijo. Medtem ko se pri aktivistih in drugih sodelavcih jasno kaže, da pridobivanje sredstev ne spada v njihove zadolžitve, saj je odstotek tukaj najvišji - 46.2 %. Med tistimi, ki pridobivajo sredstva za organizacijo, je največ – 50 % predsednikov ali podpredsednikov. Med tistimi, ki sredstev ne pridobivajo, a so pozorni na porabo le teh, je največ blagajnikov in vodij projektov, kar je pričakovano (47.8 %). Medtem ko je med tistimi, ki sredstev ne pridobivajo, največ aktivistov in drugih sodelavcev (66.7 %).

25


signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.000 Velika večina – 70 % predsednikov in podpredsednikov pozna zakonodajo na področju nevladnih organizacij. Medtem ko večina blagajnikov in vodij projektov (54.8 %), ali ostalih sodelavcev in aktivistov (61.5 %) zakonodaje ne pozna.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.041

Vidimo lahko, da se večina anketiranih strinja s tem, da dobro poznajo postavke v projektnih načrtih organizacije, vendar je odstotek pri aktivistih in ostalih sodelavcih precej manjši (69.2 %) od prvih dveh skupin (90 % in 90.3 %). Med tistimi, ki so glede te trditve deljenega mnenja (se niti strinjajo, niti ne strinjajo), je največ aktivistov in ostalih sodelavcev (57.1 %).

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.052

26


Spodnja tabela kaže, da je med aktivisti in ostalimi sodelavci največ takih, ki zakonodaje ne poznajo, kar 61.5 %, medtem ko je pri ostalih (predsedniki ali blagajniki/vodje projektov) večji odstotek oseb, ki zakonodajo poznajo (76.7 % ali 64.5 %). Med tistimi, ki zakonodajo poznajo, je največ predsednikov ali podpredsednikov (43.4 %); med tistimi, ki zakonodaje ne poznajo pa je največ (47.1 %) aktivistov ali ostalih sodelavcev.

signifikanca oz. stopnja značilnosti = 0.012

27


Pri spodnjih dveh vprašanjih ni statistično značilnih razlik (signifikanca je večja kot 0.05), kar pomeni, da ni vpliva funkcije, ki jo opravljajo, na to, ali se jim zdi dvakrat na mesec primerno komunicirati s sodelavci oz. kako reagirajo po končani izvedbi dogodka. Ravno to dejstvo je zaskrbljujoče, saj bi ravno predsedniki/podpredsedniki oziroma vodilni mladinski delavci morali odgovora na to vprašanje poznati, postavljena je namreč bila napačna trditev (Ko "pospravimo prizorišče dogodka in si odpočijemo", lahko vso pozornost usmerimo na naslednje projekte, in Komunikacijo s sodelavci (sestanki ali elektronska pošta) je potrebno voditi največ dvakrat na mesec, da se sodelavci z informacijami ne zasičijo.)

28


6. Zaključek Zaključek obširne analize je namenoma podan faktografsko. Interpretacija rezultatov je nujno subjektivna, zato dopuščamo možnost drugačne interpretacije in iskanja drugačnih poudarkov raziskave. Izobraževanja bi morali intenzivneje usmerjati v: 

izobraževanja glede preteklih projektov organizacije (za to so odgovorne same organizacije),

komunikacijo med sodelavci, saj je kar 43,6 % anketirancev mnenja, da zadostuje komunikacija dvakrat na mesec (11,5 % niti se strinjajo, niti se ne strinjajo, 21,8 % se jih strinja, 10,3 pa se jih popolnoma strinja),

nujnost evalvacije projektov in delovanja organizacije, saj je skupaj kar 56,3 % (40,2 % se jih strinja in 16,1 % se jih popolnoma strinja) anketiranih mnenja, da »ko prizorišče dogodka in si odpočijemo", lahko vso pozornost usmerimo na naslednje projekte,

dodatna izobraževanja glede poznavanja nevladnega sektorja (in zakonodaje) v Sloveniji, predvsem za mlajše aktiviste, kar bi v končnem rezultiralo v boljših nastavkih za mreženje organizacij v sklopu različnih projektov.

Že iz praktičnih razlogov je jasno, da si največ vprašanih želi izobraževanj glede pridobivanja sredstev (66,7 %), kar je posledica finančne podhranjenosti nevladnega sektorja, hkrati pa zanimivo, da projektno načrtovanje, poznavanje projektnega dela in nadgradnja projektov niso zasedli visokih mest, kljub temu, da so ključni momenti pridobivanja sredstev dobro načrtovani projekti. Zato predlagamo povezovanje ali navezovanje izobraževalnih vsebin za pridobivanje sredstev z izobraževanjem glede projektnih aktivnosti. Zaskrbljujoče je, da je v starostnem razredu od 18 do 22 let (81.5 %) največ oseb, ki jim ni pomembno dodatno izobraževanje o projektnem načrtovanju, ki je eden temeljev delovanja v organizaciji. Analiza ponuja nekaj odgovorov, še več pa odpira dodatnih vprašanj. Izobraževanje je gotovo eden najbolj pomembnih aspektov v organizaciji, največjo vrednost pa gotovo ima praktično izobraževanje prek projektov – teoretska izobraževanja nam namreč nudijo le podlago, ki nam brez praktične uporabe gotovo ne koristi.

29


Analiza_potreb_MO_po_izobrazevanju