Page 1

AŽ-PANJ KOT SLOVENSKA ČEBELARSKA KULTURNA DEDIŠČINA

Razstava v Čebelarskem muzeju 1. 7. - 31. 12. 2017


KOLOFON Avtorica razstave in teksta: mag. Tita Porenta, kustodinja Čebelarskega muzeja Strokovna pomoč: Aleš Bozovičar (Čebelarska zveza Slovenije) Gradivo na razstavi: iz zbirke in strokovne knjižnice Čebelarskega muzeja iz arhiva in strokovne knjižnice Čebelarske zveze Slovenije Fotografije: dr. Janko Božič, Fototeka Čebelarske zveze Slovenije, Fototeka Čebelarskega muzeja, Borut Grce, Kamra, Slovenski čebelar, Sodobno čebelarstvo (Knjiga o čebelarjenju, 1958), svetovni splet, Franc Šivic Fotografija na naslovnici: Ilustracija AŽ-panja (VIR: Čebelarski terminološki slovar, 2008. Ilustrirala Andrejka Čufer) Lektoriranje: Katja Žvan Oblikovanje razstave in zgibanke: Aleksandra Ažman Tisk panojev: Studio 86 d. o. o. Izdali: Muzeji radovljiške občine – Čebelarski muzej www.mro.si Zanje: Verena Štekar-Vidic, direktorica

V Radovljici, junij 2017

1


AŽ-PANJ KOT SLOVENSKA ČEBELARSKA KULTURNA DEDIŠČINA V letu 2017 mineva 70 let od smrti čebelarja, inovatorja in gospodarstvenika Antona Žnideršiča, izumitelja AŽ-panja. Pred 110 leti ga je na svojem čebelarskem tečaju prvič predstavil strokovni javnosti in postal je najbolj uporabljan panj s premičnim satjem na Slovenskem. Zaradi svojih posebnih lastnosti ostaja AŽ-panj najbolj priljubljen panj v Sloveniji, uveljavlja se tudi drugod v svetu, lahko ga uporabljajo celo ljudje s posebnimi potrebami. Na razstavi, ki smo jo pripravili v Čebelarskem muzeju v Radovljici, želimo pokazati muzejsko gradivo iz naših zbirk, povezano z AŽ-panjem in njegovo zgodovino, ter gradivo, ki smo ga ob tej priložnosti evidentirali na terenu. Zavedamo se, da je naša zbirka nepopolna. Da bi jo izpopolnili, potrebujemo vašo pomoč. Zbiramo in evidentiramo predmete, zgodbe, informacije, literaturo, fotografije in drugo gradivo, ki bi dopolnilo našo zgodbo in zbirko o AŽ-panju. Prosimo, da se nam oglasite: • na naslov: Čebelarski muzej, Linhartov trg 1, 4240 Radovljica • na e-naslov: cebelarski.muzej@mro.si, zadeva: AŽ-panj • facebook: Muzeji radovljiške občine • ali vpišete podatke v priloženi zvezek, pa vas poiščemo mi. Vse gradivo bo z vašim dovoljenjem objavljeno na spletni strani Čebelarskega muzeja. Hvala za vaše sodelovanje. mag. Tita Porenta kustodinja Čebelarskega muzeja

2


ANTON ŽNIDERŠIČ, po domače Košomatov, se je rodil 1874 v Ilirski Bistrici. Po zaključenem šolanju je prevzel domače posestvo in ga začel razvijati na različnih področjih. Soustanovil je prvo kranjsko tovarno testenin Pekatete s sedežem v Ilirski Bistrici in podružnico v Ljubljani. Še uspešnejši je bil na področju čebelarstva. Uredil si je več čebelnjakov ob domu in na širšem območju svojega posestva. Na podlagi študija tuje strokovne literature in lastne čebelarske prakse je razvil vrsto listovnega skladovničnega panja, ki se je (delno) po njem imenoval AŽ- (Alberti-Žnideršičev) panj oziroma kar »žnideršič«.

1. Anton Žnideršič leta 1941, inv. št. ČM 1594.

Svoje izume je redno objavljal v številnih domačih in tujih strokovnih revijah. Leta 1925 je izdal knjigo Naš panj. Zelo je bil aktiven v osrednjih in lokalnih čebelarskih združenjih, po Kranjskem je postavil številne čebelarske opazovalnice. Umrl je v prometni nesreči 21. decembra 1947 v Ljubljani. V Ilirski Bistrici so mu rojaki in vnukinja postavili doprsni kip, na Brdu pri Lukovici pa so mu ga postavili slovenski čebelarji. Na njegovi rojstni hiši je vzidana spominska plošča. Po njem so poimenovani krajevna osnovna šola, domače čebelarsko društvo in regijska čebelarska zveza, dvorana v domu Slovenske čebelarske zveze in častne diplome oziroma nagrade za inovacije v čebelarstvu. 3


2. Spominska plošča na Žnideršičevi rojstni hiši v Ilirski Bistrici. Domače čebelarsko društvo jo je odkrilo leta 1994 ob 120-letnici rojstva Antona Žnideršiča. Foto: Tita Porenta, 16. 5. 2017.

3. Prenovljeni (rdeča stavba levo) in zapuščeni del industrijskega poslopja tovarne Pekatete v Ilirski Bistrici (siva stavba desno). Foto: Tita Porenta, 16. 5. 2017.

4. Jože Plečnik: družinski spomenik Žnideršičevim v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Vir: Kamra. 4


5. Zdenko Kalin: Doprsni kip Antona Žnideršiča, park pred zdravstvenim domom v Ilirski Bistrici. Leta 1974 ga je odkrilo domače čebelarsko društvo. Odlitek tega kipa hrani Čebelarski muzej (Predmet št. 1). Foto: Tita Porenta, 16. 5. 2017.

6. Miha Kača: Anton Žnideršič, 2004. Doprsni kip stoji pred Osnovno šolo Antona Žnideršiča, odkrila ga je Žnideršičeva vnukinja Marija Drofenik. Foto: Tita Porenta, 16. 5. 2017. 5


7. Po Antonu Žnideršiču je dobila ime tudi največja osnovna šola v Ilirski Bistrici. Foto: Tita Porenta, 16. 5. 2017

8. Maketa sprednje strani čebelnjaka z AŽ-panji v šolski jedilnici Osnovne šole Antona Žnideršiča. Foto: Tita Porenta, 16. 5. 2017. 6


9. Naslovnica šolskega glasila Satje iz šolskega leta 1997/98, ki je izšlo ob 50-letnici smrti Antona Žnideršiča in 90-letnici domačega čebelarskega društva.

10. Čebelarski dom v Ilirski Bistrici, kjer domujeta domače Čebelarsko društvo Anton Žnideršič in čebelarska muzejska zbirka. Foto: Tita Porenta, 16. 5. 2017 7


^ebelarska zveza Slovenije podeljuje

Castno diplomo Antona Znidersica za izvirne novosti s podro~ja tehnologije ~ebelarjenja

..............................................................................

...............................................................................

tajnik

predsednik ...............................................................................

kraj in datum

11. Častna diploma Antona Žnideršiča za inovacije v čebelarstvu Častno diplomo A. Ž. na predlog pristojne komisije podeli UO ČZS inovatorju za izvirne novosti ali izboljšave s področja tehnologije čebelarjenja, ki jih avtor daje na razpolago vsem čebelarjem. Predloga, original last Čebelarske zveze Slovenije.

^ebelarska zveza Slovenije podeljuje

Nagrado Antona Znidersica za izvirne novosti s podro~ja tehnologije ~ebelarjenja

..............................................................................

...............................................................................

tajnik

predsednik ...............................................................................

kraj in datum

12. Nagrado A. Ž. (posebna listina in denarna nagrada) na predlog pristojne komisije podeli UO ČZS tistemu inovatorju za izjemne inovacijske dosežke s področja tehnologije čebelarjenja, ki bistveno izstopa po količini (številu inovacij) in/ali kakovosti (ekonomski učinkovitosti) inovacij, avtor pa jih daje na razpolago vsem čebelarjem. Predloga, original last Čebelarske zveze Slovenije. 8


RAZMERE V ČEBELARSTVU OD SREDE 19. IN V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA To obdobje zaznamujejo številne inovacije na področju čebelarstva in prehod od starega načina čebelarjenja z nepremičnim satovjem v novo obliko s premičnimi satniki. 1.

Inovacije v čebelarstvu (19. stoletje)

13.Poljak dr. Johanes Dzierzon (1811–1906), eden najvplivnejših čebelarjev v Evropi, ugleden čebelar, strokovni pisatelj in predavatelj ter izumitelj premične letvice (1845). Vir: svetovni splet. 9


14. Satna letvica ali satnik (lesen okvir pravokotne oblike, kamor se vstavi satnica) s satnico (satna osnova, na kateri čebele zgradijo satje). Fototeka Čebelarske zveze Slovenije.

15. Nemec Johannes Mehring (1816−1878), mizar, strokovni pisatelj, izumitelj satnice (1857), velja za enega najpomembnejših pionirjev sodobnega čebelarstva. Vir: Sodobno čebelarstvo. 10


16. Čeh Franc Hruška (1819−1888), vrtnar, čebelar in izumitelj točila (1865). Vir: Sodobno čebelarstvo.

17. Prvotno Hruškovo točilo. Točilo je priprava na ročni ali elektromotorni pogon. Ima lesen ali pločevinast obod, v notranji vrtljivi del se vstavijo sati. Uporablja se za točenje medu s centrifugalno silo. Vir: Sodobno čebelarstvo. 11


18. Leta 1877 je nemški izseljenec v Braziliji Avgust Hannemann izumil matično rešetko, s katero je v panju ločil medišče in plodišče. Zaradi manjšega oprsja skozi rešetko lahko prehajajo čebele delavke, matica in troti pa ne. Čebelar na ta način lahko pobira med v medišču, a ne posega v plodišče. Vir: Sodobno čebelarstvo.

2. Slovensko tradicionalno čebelarstvo V tradicionalnem slovenskem čebelarstvu se je znanje prenašalo iz roda v rod. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je s kranjsko čebelo/sivko povečini čebelarilo še v kranjičih in koših, ki so jih skladali v čebelnjake, jih nosili ali prevažali na različne paše.

19. Prevažanje čebel s kranjiči na pašo, 15. 8. 1928. Fototeka Čebelarskega muzeja. 12

20. J. Torkar: Gorenjski čebelnjak s kranjiči, 1978, pastel, 119 cm × 89,5 cm, inv. št. ČM. 903


21. Zbirka kranjičev in košev v Čebelarskem muzeju. Fototeka Čebelarskega muzeja.

Slovenski čebelarji so se novemu načinu čebelarjenja na premično satje začeli prilagajati s povečevanjem in predelovanjem kranjičev in košev. Tako so nastale številne lokalne različice t.i. dzierzoniranih panjev. Ponekod (Kranjska) so novi panji prevzeli mere nemških (gerstungovec – po nemškem inovatorju Ferdinandu Gerstungu (1860−1925)), drugod (Štajerska) pa avstrijskih panjev (t. i. dunajčan – dunajski panj).

22. Nemški čebelar, inovator in konstruktor Ferdinand Gerstung (1860−1925), po katerem se imenuje gerstungov panj z upravljanjem od zgoraj in od zadaj; v plodišču ima pokončne satnike zunanje mere 260 x 410 mm postavljene na toplo stavbo, premično medišče pa ima sate polovične mere. Vir: svetovni splet. 13


23. Dunajski panj je trietažni panj z visečimi satniki notranje mere 235 x 200 mm na toplo stavbo in pregrado z ozko veho med dvotretjinskim plodiščem in enotretjinskim mediščem s paviljončkom. Vir: Sodobno čebelarstvo.

24. Primer dzierzoniranega panja: Goljev panj s Krasa. Foto: J. Švagelj, Štanjel. 14


Modernizacijo čebelarstva v tem prelomnem obdobju so pospeševali izobraženi posamezniki, založba Mohorjeva družba z izdajanjem priročnikov, deželne kmetijske družbe in čebelarska društva. V novih razmerah so čebelarji zamenjali svojega starega patrona, potrpežljivega sv. Joba, z novim, sv. Ambrožem, ki je poosebljal pogovore, branje in izobraževanje.

25. Sv. Ambrož, reliefna podoba, rezljano, 43 × 30 cm, inv. št. ČM 665.

26., 27. Naslovnici Slovenskega čebelarja in sadjerejca (1883) in Slovenske čebele (Ljubljana, 1876). Hrani knjižnica Čebelarskega muzeja. 15


28., 29. Naslovnici Slovenskega čebelarja in priročnika L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi (Ljubljana, 1876). Hrani knjižnica Čebelarskega muzeja.

OPIS AŽ-PANJA Anton Žnideršič je svoj panj izdelal na podlagi številnih tujih izumov, ki jih je izbral in združil tako, da ga je prilagodil slovenskim razmeram: uporabil je Albertijev listovni panj, ki je primeren za skladovnice, Gerstungove mere za veliki satnik, ki jih je postavil na mrzlo stavbo (podolžna lega), in Preusevo metodo večanja prostornine. Osnovni tip AŽ-panja je panj za 10 satov (desetsatar). Obstajajo tudi AŽ-panji na 9 in 11 satov, ki se bistveno ne razlikujejo od osnovnega tipa. Inovator sam, kasneje pa drugi čebelarji, so AŽ-panj v njegovi več kot stoletni zgodovini stalno spreminjali in dopolnjevali. Vsi se zlagajo v skladovnice in čebelnjake ter uporabljajo enotno mero AŽ-satnika (41 cm × 26 cm). AŽ-panj ima lesen okvir (obod panja). Z matično rešetko je razdeljen v plodišče in medišče, ki ju zadaj zapirata mrežni okenci. Spredaj panj zapira dvojna končnica (z dvema žreloma), zadaj, kjer se izvlečejo satniki, pa se odpira z vratci. Pomembne dopolnitve k osnovnemu tipu AŽ-panja so bile premične nosilne palice za satnike, izboljšana okenca za zračenje, širše žrelo in različni poskusi večanja velikosti panja glede na število satov v etažah (9-, 10-, 11-satni, zagrada). 16


polzaporica (kovina)

MEDIŠČNI PROSTOR

zgornji vhod zgornja brada (les)

polzaporica

PLODIŠČNI PROSTOR

(kovina)

spodnji vhod

odprtina za zrak

SPREDNJA STRAN SODOBNEGA AŽ-PANJA (vse mere so v mm)

klavirski tečaj

Vir: arhiv Čebelarske zveze Slovenije

(kovina)

satni okvirčki v medišču (les)

okovje panja (kovina)

mrežica medišča (kovina)

MEDIŠČNI PROSTOR

prečna letvica (les)

mrežno okence (les, kovina)

matična rešetka (kovina)

nosilec matične rešetke razstojišče

PLODIŠČNI PROSTOR

(kovina)

tečaj za vratca (kovina)

nosilec za satnike

ZADNJA STRAN SODOBNEGA AŽ-PANJA (les) (vse mere so v mm) Vir: arhiv Čebelarske zveze Slovenije

satni okvirčki v plodišču (les)

17


notranja čelnica ali notranja sprednja stena (les)

zunanja čelnica ali zunanja sprednja stena (les)

izolacijski prostor

zgornji del panja

PREREZ SODOBNEGA AŽ-PANJA (vse mere so v mm) Vir: arhiv Čebelarske zveze Slovenije

(les)

satni okvir MEDIŠČNI PROSTOR

prezračevalna vratca panja (les) nosilec (les) zgornja prečna letvica (les) mrežno okence (les, kovina)

zgornja brada

matična rešetka (kovina)

(les)

vrata panja (les)

PLODIŠČNI PROSTOR

spodnja prečna letvica (les)

vhod v panj

mrežno okence s pitalnikom (les, kovina) dno panja (les)

spodnja brada (les)

razstojišče (kovina)

Legenda: - Mediščni prostor je prostor v panju s satjem, v katerega čebele odlagajo medičino in mano. V njem poteka zorenje medu. - Plodiščni prostor je prostor v panju, v katerem matica zalega jajčeca in kjer čebele gojijo zalego. - Polzaporica je kljukici podobna kovinska zapiralka, ki ima na enem koncu navoj za privitje v steno, na drugem pa pod pravim kotom sploščeni del, ki se lahko vrti in tako odpira ali zapira vratca, brado AŽ-panja. - Brada je deščica pred žrelom, namenjena lažjemu vzletavanju čebel v panj. - Satni okvirčki, satniki so leseni okviri pravokotne oblike, kamor se vstavi satnica, da čebele zgradijo satje. Pri AŽ-satniku so satnice vdolbene, s čimer se prepreči stiskanje čebel ob obod panja. - Razstojišče je razmik med dvema satoma v panju. Te razmike čebelarji v AŽ-panju določajo s kovinskim trakom z zobci sosednjih kvačic. - Matična rešetka je režasta priprava, ki ločuje medišče od plodišča. Skoznjo se zaradi manjšega oprsja lahko zrinejo delavke, matica in trot pa ne. - Nosilec matične rešetke podpira oz. omogoča namestitev matične rešetke v panj. - Mrežica medišča služi kot prezračevalna rešetka. 18


- Prečna letvica zapira mrežno okence. - Mrežno okence služi za lažje pregledovanje čebel. Preden ga čebelar odpre, lahko skozenj zadimi čebele, da se umirijo. - Nosilec za satnike podpira satnike v panju. - Izolacijski prostor služi izolaciji panja. - Prezračevalna vratca panja služijo prezračevanju panja med prevozom. - Vrata panja zapirajo zadnji del panja. - Hladna stavba je postavitev satov v panju vzdolžno v smeri izletavanja čebel, da lahko zrak prehaja med sate. - Topla stavba je postavitev satov v panju prečno na smer izletavanja čebel, da se preprečuje neposreden pretok hladnega zraka med sati. Prednosti in slabosti AŽ-panja: PREDNOSTI: - dolga življenjska doba - prilagojenost uporabi v stalnih in prevoznih čebelnjakih - ker so zloženi v čebelnjaku, čebelar dela v prostoru in je zavarovan pred vremenskimi vplivi - odpira se zadaj, kar omogoča lažje, hitrejše in pogostejše opazovanje čebel - ker ne potrebuje predpriprav za premik, je vedno pripravljen za prevoz - panji se lahko zlagajo eden vrh drugega, zato privarčujemo prostor - pri delu z njim dvigujemo zgolj satnike, ki so težki do 4 kg (celi nakladni panji lahko tehtajo tudi do 30 kg) - ker so zloženi tesno skupaj, čebeljim družinam omogočajo lažje ohranjanje primerne temperature in lažje prezimovanje - lažje pridelovanje medu z nižjim odstotkom vode SLABOSTI: - premajhen volumen - zaradi posebne konstrukcije panja pregled družin poteka dlje - ker so panji v čebelnjaku zloženi tesno skupaj in eden vrh drugega, čebele pogosteje zamenjajo svoj panj s sosednjim - so dražji, izdelava je zamudnejša - v njih težje diagnosticiramo napadenost panja z varojo

19


33. Čistoča v AŽ-panju na prevoznem čebelnjaku. Foto: Franc Šivic.

NASTANEK IN RAZVOJ AŽ-PANJA Anton Žnideršič je iskal tak panj, ki bo čebelam v našem pašno-podnebnem okolju omogočal optimalen razvoj in s tem večje donose medu, čebelarjem pa lažje delo v čebelnjakih in pri prevažanju na pašo. 1898−1906: Ideja in nastanek Anton Žnideršič: »Učil sem se pri velikih mojstrih – seveda le po knjigah. Prevzel sem od vsakega, kar se mi je zdelo primerno. Na izkušnjah teh priznanih čebelarskih veljakov sem pričel graditi svoj panj in urejati način čebelarjenja v njem.« (Naš panj, str. 1) 1898: V Slovenskem čebelarju predstavi svoj novi način čebelarjenja. 1903: Izdelava prvih poskusnih panjev z Gerstungovimi satniki po Albertijevem načinu listovnega panja (eksportni panj in devetsatni panj s plodiščem in mediščem) in njihovo preizkušanje. 1905: Za potrebe trgovanja s čebelami je v samozaložbi izdal reklamno brošuro 20


Die Krainer Biene als leistungfähigste Honig-Biene von Anton Žnideršič.

34. Naslovnica prve Žnideršičeve reklamne brošure. Hrani Knjižnica Čebelarske zveze Slovenije.

1906−1910: Predstavitev Na svojem domu v Ilirski Bistrici je Žnideršič v tem času organiziral številne dobro obiskane čebelarske tečaje, na katerih je propagiral svoje sodobno čebelarjenje v AŽ-panjih.

35. Fotografija Žnideršičevih AŽ-panjev po prevozu na pašo, inv. št. ČM 1595. 21


36. Fotografija prevoza panjev s čebelami na kamionu v Gorico (Rožna Dolina) na akacijevo pašo, kmalu po 1. svetovni vojni, inv. št. ČM 1596.

37. Fotografija prvega Žnideršičevega čebelnjaka na vozu v Ilirski Bistrici na pasišču Ravbarkomande pri Postojni, pred 1. svetovno vojno, inv. št. ČM 1597. 22


Za svoje izboljšave Albertijevega panja je prejel več odlikovanj (1906 v Leobnu srebrno državno medaljo, 1908 v Dunajskem Novem mestu medaljo Šlezijske kmetijske in gozdarske družbe iz Opave). Leta 1907 je po vzoru svojega velikega panja za trgovanje s čebelami izumil pomožni (eksportni) panj.

38. Fotografija eksportnega panja. Vir: Naš panj.

21. julija je novi panj predstavil na čebelarskem tečaju v Ilirski Bistrici; tistega dne so ustanovili tudi podružnico Slovenskega čebelarskega društva Ilirska Bistrica, ki od leta 1997 nosi ime po Antonu Žnideršiču.

39. Kolorirana razglednica Vzorni čebelnjaki na Slovenski zemlji z znamenitimi čebelnjaki na Kranjskem in Štajerskem ter s portretom dr. Ivana Dzerziona (čebelnjak Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, čebelnjak Jana Strgarja v Bitnjah na Gorenjskem, čebelnjak Toplaka v Dornavi in čebelnjak Josipa Jurančiča v Sv. Andražu). Izdala jo je Čebelarska podružnica Slovenskega čebelarskega društva v Ilirski Bistrici okoli leta 1908. Papir, 13,7 × 9 cm, inv. št. ČM 1593. 23


Tistega leta je v Slovenskem čebelarju objavil poziv za ustanovitev opazovalnih postaj. 1910−1914: Doba širjenja AŽ-panja Pri širjenju AŽ-panjev je ključno vlogo opravil Slovenski čebelar. 1910: V Slovenskem čebelarju je prvič objavljen obsežen opis AŽ-panja. 1914: Novi panj je dobil ime Alberti-Žnideršičev panj, Žnideršičev panj (ali kar žnideršič), naš panj. AŽ-panj se je med naše čebelarje širil na Notranjskem, v Ljubljani, na Dolenjskem in nato še drugod po slovenskih deželah. Leta 1912 se v Slovenskem čebelarju omenja že preko tisoč naseljenih žnideršičevih panjev. 1919−1948: Vzpon in izboljšave Žnideršičev panj se stalno razvija in izboljšuje. Živahno dogajanje redno spremlja Slovenski čebelar (uredniki Rojina, Humek, Bukovec).

40. Izumitelj in promotorja AŽ-panja (Od leve proti desni: Avgust Bukovec, Anton Žnideršič, Martin Humek) Iz: Anton Žnideršič: Naš panj, Ljubljana: samozaložba, 1925 24


1922: Izide knjiga A. Janše Popolni nauk o čebelarstvu, v kateri je M. Humek objavil kratek opis AŽ-panja in nekaj najvažnejših navodil o njegovi uporabi. 1925: Anton Žnideršič je v Ljubljani v samozaložbi izdal knjigo Naš panj. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem.

41. Naslovnica Žnideršičeve knjige Naš panj. Hrani Knjižnica Čebelarskega muzeja.

1933: V Slovenskem čebelarju je bila predstavljena nova različica »simetričnega« AŽ-panja, ki je bil zaradi enake oblike in funkcije na obeh straneh primeren predvsem za prevažanje. 1938: Žnideršič je preizkušal »eksperimentalni« panj (matičnjak), sestavljen iz okvirov po zgledu švicarskega čebelarja F. Huberja.

42. Fotografija Antona Žnideršiča pri svojem študijskem panju leta 1938, inv. št. ČM 1598. 25


Po 2. svetovni vojni: Panjska vojna Po Žnideršičevi smrti se je na Slovenskem pojavilo gibanje za ukinitev prevlade AŽ-panja in načina čebelarjenja v skladanicah in čebelnjakih ter nadomestitvi z nakladnim panjskim sistemom LR v zadrugah. AŽ-panju so očitali predvsem prostorsko omejenost. 1975: V okviru »prostorninske reforme« se je pojavila zaklada, AŽ-panj postane velikoprostorninski (trioddelčni) panj. Avtorja te inovacije sta bila Igor Frančič in Marjan Debelak. 1979: Na 9. kongresu jugoslovanskih čebelarjev v Osjeku je Sekcija za tehnologijo in standarde 9- in 10-satni AŽ-panj razglasila za standardni panj na območju Jugoslavije. 1997: AŽ-maksi (Debelak) pomeni zadnji poskus poljubnega večanja prostornine osnovnih AŽ-panjev v velike panjske sklope preko izvrtanih ali izrezanih veh, kar sta pravzaprav poznala že naša čebelarja Anton Janša in Peter Pavel Glavar v 18. stoletju. Danes na tržišču in v uporabi obstaja še nekaj drugih različic velikoprostorninskih panjev sistema AŽ in maloprostorninski panji AŽ za posebne namene, ki bodo nekoč postali naša dragocena dediščina. AŽ-PANJ DANES AŽ-panj so v 20. stoletju postopoma začeli uporabljati na celotnem slovenskem ozemlju. Postal je naš tradicionalni panj. Pri nas med vsemi vrstami panjev zavzema okoli 90 odstotkov. Z njim zadovoljno čebelarijo mali, netržni in ljubiteljski čebelarji, saj omogoča pričakovane čebelarske gospodarske koristi (donose medu). Je slovenska blagovna znamka neprecenljive vrednosti in sodi med slovensko kulturno dediščino.

26


43. Čebelnjak na Lancovem pri Radovljici. Foto: Franc Šivic.

44. Čebelnjak pozimi na Hrušici. Foto: Franc Šivic. 27


45. Čebelnjak nad domačim vrtom. Fototeka ČZS.

46. Prevozni čebelnjak na ajdovem polju. Fototeka ČZS. 28


47. Prevozni čebelnjak Antona Noča pri Žirovnici, 2002. Fototeka ČM.

Slovenska čebelarska kulturna krajina se bo brez AŽ-panjev ter brez stalnih in prevoznih čebelnjakov globalizirala.

48., 49. Delno AŽ-panj uporabljajo tudi na Hrvaškem (Žnideršič: Naša košnica, 1932), s priročnikom v angleškem jeziku ga spoznavajo tudi v Ameriki (Božič: AŽ-Beekeeping with the Slovenian Hive, 2017). 29


50. Vneta posvojitelja AŽ-panja v Ameriki pred svojim čebelnjakom (Leilani in Anthony Rosenbaum, Poplarville, Mississippi, desno dr. Janko Božič, profesor na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani). Foto: Suzanne Bruillette, 22. 7. 2016.

51. Učna ura v čebelnjaku. Foto: Suzanne Bruillette, 28. 7. 2016. 30


52. Pregledovanje čebel v AŽ-panju. Foto: Janko Božič, 24. 7. 2016.

53. Primer ameriškega čebelnjaka z AŽ-panji, last Suzanne Bruillete, ene od njegovih promotork v ZDA. Foto Janko Božič, 20. 7. 2016.

Največji »tekmec« AŽ-panja je samostoječi nakladni Langstrothov panj, ki izvira iz Amerike in po mnenju nekaterih čebelarjev pomeni prihodnost 31


modernega globaliziranega čebelarstva. Ameriški panj ni prilagojen slovenskemu načinu čebelarjenja, zato bi lahko »žnideršič« skupaj s čebelnjaki ob primerni strokovni in državni zaščiti v Sloveniji ostal v uporabi še dolgo.

54. Slovenski čebelarji so se s samostoječim Langstrothovim panjem seznanili že ob koncu 19. stoletja. Znani ameriški čebelar in znanstvenik Frank Benton (1852−1919) je nekaj let poskusno čebelaril s kranjsko sivko v ameriških panjih, vendar se njegov način čebelarjenja pri nas ni »prijel«. Vir: Slovenski čebelar, letnik 1905. 32


55. Nakladni panji se v manjši meri uporabljajo tudi v slovenskih sadovnjakih. Fototeka ČZS.

56. Sočasna uporaba AŽ- in nakladnih panjev v Velikih Laščah. Foto: Franc Šivic. 33


Fotografije čebelnjakov, papir.

57. inv. št. ČM 953-1

58. inv. št. ČM 953-2

59. inv. št. ČM 953-3

60. inv. št. ČM 953-4

61. inv. št. ČM 954-1

62. inv. št. ČM 954-2 34


63. inv. št. ČM 954-3

64. inv. št. ČM 954-4

65. inv. št. ČM 955-1

66. inv. št. ČM 955-2

67. inv. št. ČM 955-3

68. inv. št. ČM 955-4 35


69. inv. št. ČM 956-1

70. inv. št. ČM 956-2

71. inv. št. ČM 956-3

72. inv. št. ČM 956-4

73. inv. št. ČM 957-1

74. inv. št. ČM 957-2 36


75. inv. št. ČM 957-3

76. inv. št. ČM 957-4

77. inv. št. ČM 958-1

78. inv. št. ČM 958-2

79. inv. št. ČM 958-3

80. inv. št. ČM 958-4 37


81. inv. št. ČM 959-1

82. inv. št. ČM 959-2

83. inv. št. ČM 959-3

84. inv. št. ČM 959-4

38

AŽ panj kot slovenska čebelarska kulturna dediščina  
AŽ panj kot slovenska čebelarska kulturna dediščina  
Advertisement