Page 1


Naslov / Dialog mladih 2.0: Vključujemo! in Dialog mladih 2.1: Vklopi se! Izdajatelj / Mladinski svet Slovenije, Dunajska cesta 5, Ljubljana, www.mss.si, info@mss.si Avtorice / Maja Drobne, Ana Štromajer, Nina Milenković Kikelj Uredila / Ana Štromajer Oblikovanje in prelom / Matej Stare Lektura / Špela Plestenjak Kraj / Ljubljana Leto izida / 2014 Naklada / 500 Financerji / MOVIT NA MLADINA, Urad RS za mladino, Mladinski svet Slovenije, Mladinska mreža MaMa


KAZALO 00

Uvodnik 4

01

Strukturirani dialog 6

02

Socialna vključenost 9

03

Opis organizatorjev 10

04

Predstavitev projekta Dialog mladih 2.0: Vključujemo! 15

05

Predstavitev projekta Dialog mladih 2.0: Vklopi se! 18

06

Lokalni dogodki

07

Mladi v dialogu z odločevalci v Državnem zboru Republike Slovenije

09

Zaključek 73

21 63


UVODNIK

00

4


Po uspešnem prvem projektu Dialoga mladih, ki je bil iz-

Ko slišimo odzive po dogodku: “Končno imam občutek, da

bran za enega izmed treh najboljših projektov v preteklih

me nekdo posluša,” vemo, da smo na pravi poti. S projek-

25 letih programa Erasmus + Mladi v akciji, ki nudi pod-

tom Dialog mladih 2.1: Vklopi se!, ki je nadaljevanje projek-

poro za evropske in mednarodne mladinske projekte ter

ta Vključujemo!, smo mladi oblikovali nacionalne ukrepe,

spodbuja mladinsko delo in neformalno učenje, smo za-

ki podajajo sistemske rešitve za izboljšanje stanja mladih.

korakali v dva nova cikla, in sicer Dialog mladih 2.0: Vkl-

Z instrumentom strukturiranega dialoga tako na lokalni

jučujemo! in Dialog mladih 2.1: Vklopi se!

kot na nacionalni ravni skrbimo, da se ustvarja prostor za dialog med mladimi in odločevalci. Pomembno je, da

V projekt Dialog mladih 2.0: Vključujemo! smo vključili 10

odločevalci in mladi vsaj enkrat na leto prisluhnejo drug

lokalnih okolij, ki se vsako na svoj način soočajo s prob-

drugemu in da temu sledijo tudi učinki. Pri tem je bistveno

lematiko mladih. S projektom smo v ta okolja želeli pripel-

zavedanje, da mora biti dialog in sodelovanje kontinuiran

jati zavedanje, da se s skupnimi močmi da narediti marsi-

proces ter da lahko samo s skupnimi močmi in voljo pride

kaj, da mladi, ki imajo ideje, želje in voljo za spremembe,

do pozitivnih sprememb. Mladi smo se vsekakor prip-

niso sami in da tudi odločevalci z veseljem prisluhnejo

ravljeni truditi in že dokazujemo, da smo potencial in ne

idejam mladih. Najpomembnejše je, da so mladi osvojili

strošek.

znanje, kako oblikovati ukrep, kako ga ustrezno predstaviti in kako javno nastopati ter pridobili informacije o tem, kaj občina lahko stori zanje in kam se je potrebno obrniti, ko potrebujejo pomoč. S tem, ko smo na enem mestu združili mlade in odločevalce, smo ponovno vzpostavili dialog, prav to, kar v Sloveniji najbolj pogrešamo in kar še kako občutijo tudi mladi v vsakdanjem življenju. 5


STRUKTURIRANI DIALOG

01

Strukturirani dialog na področju mladine je instrument, s

Hkrati se s pomočjo posvetovanj z mladimi pre-

katerim mladi, s pomočjo participacije v civilni družbi in

poznava realne potrebe mladih v različnih okoljih.

s sodelovanjem v sistemu predstavniške demokracije, dobijo priložnost za sodelovanje in vplivanje na razvoj mla-

Namen aktivnosti, ki se izvajajo v okviru procesa struk-

dinske lokalne, nacionalne in evropske politike. V procesu

turiranega dialoga, je sooblikovanje in uresničevanje

strukturiranega dialoga na področju mladine se mladi,

ukrepov za mlade – bodisi na lokalni, nacionalni ali evrops-

mladinske organizacije, organizacije za delo z mladimi,

ki ravni. Gre za dolgoročen proces, kjer rezultati niso vidni

mladinski sveti in raziskovalci s področja mladine aktivno

takoj, vendar se vedno bolj prepoznava pozitivne učinke,

vključujejo v politični dialog z odgovornimi za mladins-

ki mlade in njihove zagovornike motivirajo za nadaljnje

ko politiko. Gre za proces sooblikovanja ukrepov v okviru

delovanje na vseh omenjenih ravneh.

mladinske politike. Bistvo strukturiranega dialoga na področju mladine je njegova poudarjena vertikalna razsežnost. Mladim se želi omogočiti večjo vključenost v procese odločanja, izražanje mnenja in sooblikovanje ukrepov. Ob tem daje podporo političnim odločitvam, s katerimi se mladi kasneje lažje poistovetijo in jih sprejmejo za legitimne.

6


Od kod iniciativa?

Strukturirani dialog je pobuda Evropske unije, ki izhaja iz

Irska: 1. januar 2013–30. junij 2013, osrednja tema je bila

resolucije za implementacijo strukturiranega dialoga. Na

kakovost mladinskega dela. Irsko predsedstvo si je priza-

evropski ravni je proces strukturiran časovno (vsak cikel tra-

devalo prispevati predvsem h kakovostnemu mladin-

ja 18 mesecev in je razdeljen v 6-mesečne faze) in temats-

skemu delu, namenjenemu vključevanju vseh mladih.

ko (vsak cikel obravnava osrednjo temo, iz katere izhajajo V prvi polovici leta 2013 je bil poudarek na naslednjih

tri podteme).

vprašanjih: 1.

Prvi

cikel

strukturiranega

dialoga

(Špani-

- prispevek kakovostnega mladinskega dela k razvoju in

ja, Belgija in Madžarska): 1. januar 2010–30. junij

dobremu počutju mladih,

2011, osrednja tema je bila zaposlovanje mladih.

- prispevek standardov kakovosti v mladinskem delu kot sredstvo za doseganje pozitivnih rezultatov mladih na po-

2.

Drugi cikel strukturiranega dialoga (Poljska,

dročjih, kot so osebni in družbeni razvoj ter pripravljenost

Danska in Ciper): 1. julij 2011–31. december 2012, osrednja

za izobraževanje in poklicno usposabljanje,

tema je bila participacija mladih.

- prispevek mladinskega dela k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020, zlasti v zvezi z zaposlovanjem mladih,

3.

Tretji cikel strukturiranega dialoga (Irska, Litva in

Grčija): 1. januar 2013–30. junij 2014, osrednja tema je bila

- izmenjava dobrih praks in znanja na teh področjih med državami članicami.

socialna vključenost mladih.

7


Litva: 1. julij 2013–31. december 2013, osrednji temi sta bili

Grčija: 1. januar 2014–30. junij 2014, osrednji temi sta bili

brezposelni mladi in mladi, ki niso vključeni v izobraževan-

kultura in podjetništvo.

je ali usposabljanje. V prvi polovici leta 2014 je bil poudarek na naslednjih V drugi polovici leta 2013 je bil poudarek na naslednjih

vprašanjih:

vprašanjih:

- oblikovanje ukrepov za spodbujanje podjetniškega duha

- spodbujanje socialnega vključevanja mladih, s posebnim

mladih, s posebnim poudarkom na socialnem podjet-

poudarkom na brezposelnih mladih in mladih, ki niso vkl-

ništvu, »zelenih delovnih mestih« in novih priložnostih na

jučeni v izobraževanje ali usposabljanje (t. i. skupina NEET),

kulturnem področju, da bi pospešili socialno vključevanje

- spodbujanje medsektorskega sodelovanja kot temeljne-

vseh mladih,

ga načela celostne politike na področju mladih,

- izboljšanje dostopa mladih, zlasti tistih iz oddaljenih ob-

- izmenjava dobrih praks na področju socialnega vkl-

močij, do novih tehnologij, da bi omogočili razvoj njihovih

jučevanja mladih,

talentov in pritegnili zanimanje na področju kulture,

- spodbujanje sodelovanja na področju mladinske politike

- spodbujanje mladinskega dela, da bi podprli in izboljšali

med mladimi iz Evropske unije in Vzhodne Evrope ter ka-

ustvarjalnost ter podjetništvo mladih, med drugim tudi z

vkaških držav.

izmenjavo dobrih praks.

8


02

SOCIALNA VKLJUČENOST

Socialna vključenost v grobem pomeni, da ima posameznik

V procesu strukturiranega dialoga z uporabo neformal-

zagotovljene materialne pogoje (zaposlitev, dohodek),

nih metod dela, aktivnim sodelovanjem, nabiranjem

ki mu omogočajo udejstvovanje v vseh drugih oblikah

izkušenj in učenjem z delom povečujemo vključevan-

družbenega življenja (družabno življenje, kultura, šport itd.).

je mladih v družbo. Na eni strani mladi pridobivajo socialne, kulturne in državljanske kompetence, krepijo

Vsak posameznik je na nek način vpet v družbo, pri čemer

svojo iniciativnost ter kreativnost, kar vpliva na njihov

so nekateri socialno vključeni, drugi pa le vpeti v neko

osebni razvoj oziroma samopodobo in aktivnejšo vlogo

dogajanje. Socialna vključenost pomeni, da imajo vsi

v družbi. Na drugi strani pa se omogoča prenos gla-

posamezniki in družbene skupine enak dostop do pravic,

su mladih do odločevalcev, s čimer se veča vpliv mla-

priložnosti in virov, kar jim omogoča, da lahko v družbi

dih na kreiranje politik, ki vplivajo na njihova življenja.

preživijo in so uspešni. Iz tega vidika je vključenost mladih še posebej pomembna, saj odpira nove poti in priložnosti.

Preko aktivne participacije mladi dobivajo ključne kom-

Socialna izključenost in vključenost sta odmevni temi

petence in večajo svojo zaposljivost, hkrati pa se gradijo

sodobne družbe. Oba termina se uporabljata v različnih

v aktivne državljane, ki prispevajo k razvoju skupnosti, v

strokah, npr. socialna izključenost predstavlja pomembno

kateri živimo.

izhodišče pri načrtovanju nacionalnih razvojnih politik, hkrati pa je tudi izhodišče za iskanje konkretnih strategij, ki bi posamezniku omogočile neposredno vključevanje v družbo. 9


OPIS ORGANIZATORJEV

03

Mladinski svet Slovenije (MSS) in Mladinska mreža MaMa že četrto leto zapored izvajata projekte strukturiranega dialoga na nacionalni ravni. MSS in Mreža MaMa sta izvajala projekt tako organizacijsko kot vsebinsko. Tekom projekta sta organizatorja sodelovala z vsemi ključnimi partnerji z namenom povečanja učinkov projekta ter krepitve mladinskega sektorja v Sloveniji. Vsekakor brez pomoči partnerjev ne bi uspeli dosegati želenih rezultatov, za kar smo vsakemu posebej za njegov prispevek resnično hvaležni!

10


Mladinski Svet Slovenije

MSS si kot krovno združenje, ki predstavlja in zas-

programih v obdobju 2014-2020), komentira delovna

topa 15 mladinskih organizacij, prizadeva k vz-

gradiva (npr. Nacionalni program za mladino), kot ključni

postavitvi okolja, ki bo mladim omogočil razvoj v

predstavnik mladih sodeluje v Svetu vlade RS za mladi-

avtonomne

no in redno spremlja zakonodajo, tako da samostojno, v

in

odgovorne

odrasle

posameznike.

okviru posameznih odborov ter s poslanskimi skupinami Namen MSS je mladim omogočati sodelovanje pri obliko-

sodeluje pri predlogih zakonskih in drugih predpisov, ki

vanju politik, ki vplivajo na njihovo življenje in delo. S tem

posegajo v položaj mladih.

razlogom se MSS zavzema za pravice mladih in pripravlja stališča mladih na različnih področjih, kot so zaposlovanje

Na lokalni ravni MSS mlade dosega predvsem preko svojih

ter izobraževanje mladih, mobilnost, participacija, prosto-

članic (nacionalnih mladinskih organizacij) in preko mla-

voljstvo, zdravje, informiranje in stanovanjska problemati-

dinskih svetov lokalnih skupnosti. Sodeluje tudi s sredn-

ka mladih.

jimi šolami in fakultetami.

Na področju zagovorništva mladih MSS deluje predvsem

Ker pa se zavedamo, da sta za reševanje mladinskih prob-

na nacionalni ravni – redno vzdržuje stike z Uradom RS za

lematik pomembni obe strani, so del aktivnih načinov

mladino, z MIZŠ in MDDSZ ter na njih apelira aktualne po-

povezovanja mladinskih akterjev in odločevalcev projekti

bude mladih (npr. vključevanje mladih v operativnih

strukturiranega dialoga.

11


Mreža MaMa

Mladinska mreža MaMa združuje in zastopa organizacije,

ki

opravljajo

dejavnosti

mladinskih

Mreža MaMa s svojim delovanjem:

cen-

trov v Sloveniji. Je nevladna organizacija, organizira-

povezuje organizacije, ki opravljajo dejavnosti

na kot zasebni zavod. Njena največja prednost je ta,

mladinskih centrov ali delujejo na področju

da je mrežna organizacija. Trenutno šteje 41 članic.

mladinskega dela,

zastopa skupne interese članic v razmerju do vlad

Mladinska mreža MaMa je vključujoča nacionalna mrežna

nega sektorja in ostalimi sogovorniki,

organizacija akterjev mladinskega dela v Sloveniji, ki zag-

obvešča članice o dejavnostih in aktivnostih, ki so

ovarja interese in potrebe mladinskih centrov v Sloveniji.

pomembne za njihovo delovanje in se tičejo

Je učeča se organizacija, ki s profesionalnim pristopom do

mladih ter dela z njimi,

dela, družbeno odgovornostjo in proaktivnim delovanjem,

organizira srečanja in vzpodbuja komunikacijo ter

usmerjenem v vsebino, prispeva k razvoju celotne skupno-

projektno povezanost med članicami,

sti, še posebej za mladega človeka.

članicam nudi strokovno pomoč,

skrbi za neformalno izobraževanje mladinskih

delavcev in zaposlenih v mladinskih centrih.

12


MSS in Mreža MaMa si skupaj na različnih področjih prizadevata: •

avtonomijo mladih,

povezovanje mladinskih organizacij, organizacij

za delo z mladimi in mladinskih svetov lokalnih

skupnosti med seboj ter s političnimi odločevalci,

krepitev sodelovanja mladih v procesih odločanja

na lokalni ravni in širše,

spodbujanje razvoja prostovoljnega organiziranja

mladih, •

vključevanje v javne politike, ki zadevajo mlade,

informiranje mladih in organizacij v mladinskem

sektorju o svojih dejavnostih, dosežkih ter o

aktualnih mladinskih temah

in še na številne druge načine sodeluje pri

sooblikovanju družbe.

13


Partnerji in financerji

Partnerji v projektu so bile mladinske organizacije, orga-

Na vsakem lokalnem dogodku je sodeloval tudi pred-

nizacije za delo z mladimi, mladinski sveti, mladinski cen-

stavnik Zavoda RS za zaposlovanje in mladim predstavil

tri. Vsaka organizacija je v posameznem lokalnem okolju

dejavnosti, ki jih ponujajo zanje.

imenovala lokalnega koordinatorja, ki je bil vez med organizatorjem in lokalnim okoljem. Poleg tega smo k neposred-

Financerji projekta so Nacionalna agencija MOVIT in Urad

ni izvedbi povabili predstavnike občin in predstavnike ob-

Republike Slovenije za mladino.

močnih služb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Občine so pri projektu sodelovale od vsega začetka, saj smo v začetni fazi projekta oblikovali organizacijske pare – en predstavnik mladih in en predstavnik občine, ki sta tekom načrtovanja projekta med seboj sodelovala. Predstavnik občine in lokalni koordinator sta se udeležila usposabljanja, kjer smo začrtali smernice za izvedbo lokalnega dogodka. Prav tako so bili predstavniki občin prisotni na zadnjemu dnevu dialoga, sodelovanje med paroma pa poteka tudi po zaključenem dogodku.

14


04

PREDSTAVITEV PROGRAMA DIALOG MLADIH 2.0: Vključujemo! Mladinski svet Slovenije kot krovno združenje mladinskih organizacij in Mladinska mreža MaMa kot združenje mladinskih centrov po Sloveniji si prizadevata k vzpostavitvi okolja, ki bo mladim omogočil razvoj v avtonomne in odgovorne odrasle posameznike. S posvetovanji, ki smo jih v letu 2013 in 2014 izvajali z mladimi v lokalnih skupnostih, so mladi dobili priložnost za aktivno sodelovanje pri odločitvah na lokalni ravni. Mladi so s projektom dobili priložnost povedati svoje mnenje in sodelovati pri odločitvah, ki jih zadevajo in vplivajo na kakovost življenja mladih v lokalnem okolju. Pri tem sta organizatorja MSS in Mladinska mreža MaMa mladim nudila prostor in podporo, da je mnenje mladih prišlo do tistih, ki imajo moč, da uresničijo spremembe.

15


Nameni projekta

Omogočiti strukturirane razprave na lokalni ravni

Ozavestiti in senzibilizirati lokalne skupnosti,

med mladimi, mladinskimi organizacijami,

odločevalce na vseh ravneh odločanja ter

mladinskimi centri, mladinskimi sveti lokalne

mlade same o pomenu vključevanja mladih in

skupnosti in odločevalci o socialni vključenosti

njihovega (so)delovanja v družbi.

mladih, s poudarkom na problematiki

zaposlovanja mladih.

Mladim, mladinskim organizacijam, mladinskim

centrom, mladinskim svetom lokalne skupnosti

in odločevalcem predstaviti instrument

Vzpostavitev kvalitetnih partnerstev med

mladinskimi organizacijami, mladinskimi centri,

strukturiranega dialoga v povezavi z evropskimi

mladinskimi sveti lokalne skupnosti in občinami

smernicami ter evropskim potekom tega procesa.

z namenom kvalitetne izvedbe lokalnih srečanj

ter bolj produktivnega delovanja po

Večanje podpore in kvalitete mladinskega dela s

zaključku projekta.

krepitvijo mladinskih organizacij, mladinskih

centrov ter drugih organizacij v mladinskem

sektorju na lokalni in nacionalni ravni

Nuditi mladim možnost kvalitetne učne izkušnje

in podporo pri prepoznavanju neformal

no pridobljenih izkušenj ter kompetenc.

Prepoznavanje primerov dobrih praks

vključevanja mladih v lokalno okolje in

spodbujanje prenosa dobrih praks med okolji.

16


Cilji projekta

V razprave na lokalni ravni med mladimi in

dinske koordinatorje in predstavnike občin z

odločevalci vključevati tudi socialno izključene

namenom predstaviti instrument

mlade s poudarkom na vključevanju brezposel-

strukturiranega dialoga, področje

nih, tistih, ki niso niti zaposleni niti se ne

zagovorništva mladih in mladinskega sektorja ter

izobražujejo ali usposabljajo ter drugih mladih z

pripravo lokalnega srečanja v posamezni občini.

manj priložnostmi.

Izvedba 10 dvodnevnih lokalnih srečanj po vsej

Izvedba nacionalnega srečanja predstavnikov

Sloveniji, kjer se na vsakem srečanju zbere

mladih in predstavnikov občin z namenom

vsaj 25 mladih in pripravi vsaj tri konstruk

evalvacije in implementacije zaključkov vseh 10

tivne rešitve na področju social

lokalnih srečanj po Sloveniji.

nega vključevanja mladih v lokalno okolje

s poudarkom na možnostih zaposlovanja mladih

ter jih predstavi vsaj trem odločevalcem

in različnim medijem.

Izvedba dvodnevnega usposabljanja za mla

17


PREDSTAVITEV PROGRAMA DIALOG MLADIH 2.0: Vklopi se!

05

Politične odločevalce želimo nenehno opozarjati na pomen upoštevanja mnenj mladih o različnih, zanje pomembnih tematikah, kar smo dosegali s projektom Dialog mladih 2.1: Vklopi se! Projekt je nadgradnja projekta Vključujemo!, saj smo z udeleženci, ki so bili vključeni v lokalne dogodke, na podlagi lokalnih ukrepov oblikovali nacionalne dogodke in jih predstavili nacionalnim odločevalcem. Področje mladinskega dela je tisto, ki mlademu človeku nudi prostor in podporo pri pridobivanju ključnih kompetenc za vsakdanje življenje, mu omogoča, da dela napake in se iz njih uči ter s svojo aktivnostjo veča lastno zaposljivost. Na tridnevnem srečanju smo na podlagi preteklega dela oblikovali nacionalne ukrepe in jih v Državnem zboru predstavili nacionalnim odločevalcem.

18

Vklopi se!


Nameni projekta

Poudariti namen in pomen participacije, aktivne

Pripraviti učno izkušnjo za udeležence, kjer bodo

ga državljanstva mladih ter strukturiranega

pridobili razumevanje demokratičnega odločan-

dialoga kot mehanizma za vključevanje

ja, delovanja zakonodajnega telesa države,

formuliranja predlogov odločevalcem,

komunikacijske spretnosti in druge kompetence.

mladih. •

Uporabiti rezultate projekta, s katerim bomo v

letu 2014 zbirali mnenja in predloge mladih na

Združiti mlade z različnimi izkušnjami; aktivne

temo socialne vključenosti mladih.

v mladinskih in podobnih organizacijah

ter takšne, ki mladinskega organiziranja ne

Pripraviti nacionalni dogodek, na katerem bodo

poznajo, kar bo predstavljalo svojevrsten učni

mladi prispevali svoja mnenja in predstavili pred

dejavnik in potencial za promocijo mladinskega

loge odločevalcem na temo socialne vkl-

organiziranja.

jučenosti mladih (in ožjih tem, določenih glede

na teme, kot so zastavljene na evropski ravni ter

Ozavestiti mlade o tem, kako sredstva nefor-

glede na rezultate z lokalnega nivoja).

malnega učenja (vključevanje v organizacije,

uporaba razpoložljivih programov) lahko vplivajo

na njihovo avtonomijo oz. izboljšanje njihovega

Seznaniti udeležence s programom Mladi v akciji.

položaja. •

Prenesti rezultate projekta na evropsko raven. 19


Cilji projekta

Izvedba tridnevnega nacionalnega dogodka za

mlade na temo socialne vključenosti, ki bo vključil

50 mladih.

Vključitev predstavnikov oblasti v zaključni del

nacionalnega dogodka.

Pripraviti vsaj pet predlogov na temo socialnega

vključevanja mladih za odločevalce, katerim so ob

koncu tudi predstavljeni.

Zagotoviti medijsko pokritost projekta na lokalni

in nacionalni ravni.

20

Izdati zaključno publikacijo.

Vzpostaviti stik z relevantnimi odločevalci za

implementacijo predlogov.

Opraviti evalvacijo projekta in priporočila za

nadaljnje delo.


06

LOKALNI DOGODKI

V projektu Dialog mladih 2.0: Vključujemo! smo med sep-

POTEK SREČANJ

tembrom 2013 in marcem 2014 organizirali 10 lokalnih

Na začetku projekta smo v vsakem lokalnem okolju izbrali

srečanj po vsej Sloveniji, kjer smo vzpostavili prostor za

lokalnega koordinatorja, ki je bil vez med organizatorjem

dialog med mladimi in predstavniki lokalnih oblasti. Na

in lokalnim okoljem. Na vsako občino in regijsko izpostavo

lokalnih dogodkih smo mladi dobili prostor in možnost,

Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje smo poslali

da lokalnim odločevalcem predstavimo ukrepe, ki so

prošnjo za sodelovanje in v vseh občinah so se vabilu odz-

pomembni za mlade v določenih lokalnih okoljih.

vali.

Na lokalnih dogodkih je skupno sodelovalo preko 300

Organizatorji smo skupaj s trenerji pripravili potek lokalne-

mladih, pripravili pa smo 41 konkretnih predlogov za iz-

ga srečanja, ki smo ga prilagodili za vsako lokalno okolje

boljšanje stanja mladih na področjih zaposlovanja, stano-

posebej. Nekatera srečanja so bila daljša, druga krajša, tudi

vanjske problematike, informiranosti mladih, socialne vkl-

obravnavane teme so se med lokalnimi okolji razlikovale,

jučenosti in participacije.

saj so mladinske problematike v vsakem lokalnem okolju specifične. Na vseh dogodkih so sodelovali trenerji, organizatorji, lokalni koordinator, mladi, predstavniki Zavoda in odločevalci. Lokalni dogodek smo v osnovi razdelili na 5 sklopov.

21


1. dan URA

NAZIV DEJAVNOSTI

9.00 – 9.45

Registracija, namestitev, plakati in ambientacija prostora

9.45 – 10.15

Uvod v lokalno srečanje: pozdrav, uvod v temo strukturiranega dialoga, predstavitev projekta, partnerskih organizacij in časovnice dogodka

10.15 – 10.45

Spoznavanje in grajenje skupine

10.45 – 11.45

Zavod RS za zaposlovanje

11.45 – 12.00

MSS kavarna

12.00 – 12.30

Sklop o socialni vključenosti in lokalni (mladinski) organiziranosti

12.30 – 13.30

Skupna analiza lokalnega okolja po področjih, izbor obravnavanih tematik

13.30 – 15.00

Kosilo Delitev v skupine glede na izbrane tematike

15.00 – 17.30

Delo v skupinah 1. Kaj je ukrep/rešitev/projekt (ukrep dopolnimo s »projektnim delom« za implementacijo ukrepa) 2. Načrtovanje ukrepa s projektom, skupinsko delo, demokratičnost 3. Pregled analize stanja in oblikovanje ukrepov

17.30 – 17.45

Sladka MaMa (organizator)

17.45 – 18.15

Smernice za predstavitev predloga mladih

18.15 – 19.45

Predstavitev dela v skupinah

19.45 – 20.30

Večerja (lokalni koordinator)

20.30 – 21.00

Filmček PITCH

21.00 -

22

Lokalni večer, druženje (lokalni koordinator)


2. dan URA

NAZIV DEJAVNOSTI

7.30 – 9.00

Zajtrk (lokalni koordinator)

9.00 – 9.30

Ogrevanje

9.30 – 11.00

Delo v skupinah 1. Zaključevanje predlogov mladih 2. Priprava na predstavitev pred odločevalci

11.00 – 11.30

Odmor (lokalni koordinator) Prihod odločevalcev in medijev (trenerja in organizator)

11.30 – 13.00

Dialog z odločevalci

13.00 – 13.30

Zahvala za sodelovanje, zaključek – kako naprej? Deklaracija za implementacijo ukrepov (povezati mlade in odločevalce) Izjave za medije (organizator)

13.30 – 15.00

Neformalno druženje, malica (lokalni koordinator)

23


Cilji projekta

Na Uradu za delo Ljubljana vsakega mladega iskalca

Aktivno do cilja – za mlade, ki se prvič prijavijo na

zaposlitve sprejmemo v Kariernem središču (Smoletova

Zavod po izobraževanju,

12), kjer skupaj opredelimo njegove specifične možnosti

Samoocena – odkrivanje poklicnih interesov,

in potrebe, mu ponudimo informacije in karierno sveto-

kompetenc in predstavitev,

vanje ter napotimo na razgovore za prosta delovna mesta.

Dobra prijava - načini pisne prestavitve,

V sodelovanju z delodajalci organiziramo predstavitve

teoretični in praktični pregled prijave, vloge, CV,

aktualnih prostih delovnih mest, kjer mlade seznanjamo

Trening zaposlitvenega razgovora – teoretični in

tudi z možnostmi dodatnih usposabljanj za doseganje

praktični del,

zahtev konkretnih delovnih mest.

Samopromocija – učinkovita samopredstavitev,

osebni marketing, CV vizitka,

Z delodajalci se dogovarjamo, da za mlade brezposelne

Portal PoiščiDelo.si – predstavitev uporabe,

osebe izvajajo različne delavnice. Naši svetovalci za iskalce

funkcionalnosti vseh e-storitev na našem portalu

zaposlitve redno izvajajo kratke modularne delavnice:

(profil, CV, moj svetovalec itd.),

Družbena omrežja – kako s pomočjo družbenih

omrežij iskati zaposlitev,

Zaposlitveni brainstorming - samoučenje,

samopromocija, podjetništvo, osebna blagovna

znamka, napake pri iskanju zaposlitve, uporaba

socialnih omrežij.

24


Poleg tega se z drugimi organizacijami in podjetji dogov-

V skupini je sodelovalo med 4 do 8 oseb. Sledila je

arjamo za številne projekte z namenom, da bi mladim po-

predstavitev ukrepov po posameznih skupinah ter

magali do zaposlitve, kot na primer BTC Campus, Zapos-

lokalni večer, ki ga je pripravil lokalni koordinator.

litveni most, Podjetno v svet podjetništva in Simbioza mojstri.

Drugi dan so mladi po skupinah dopolnjevali ukrepe in se pripravili na prihod odločevalcev. Dogodek se je zakl-

mag. Jure Snoj

jučil z dialogom med mladimi in odločevalci. Vsaka skupina je odločevalcem predstavila ukrep iz posamezenega

Mladi so skupaj s trenerji spoznavali koncepte socialne

področja, sledila je razprava. Sklepno dejanje srečanja

vključenosti in lokalno mladinsko organiziranost. Nato

pa je bil podpis deklaracije, s katero so se udeleženci in

je sledila analiza lokalnega okolja po področjih na pod-

odločevalci zavezali, da si bo v prihodnje vsak po svojih

lagi izbora obravnavanih tematik. V nadaljevanju je

močeh prizadeval za implementacijo ukrepov.

delo potekalo v skupinah. Trenerji so udeležencem najprej predstavili, kaj je ukrep, kako se ga načrtuje, kako oblikuje, kako implementira in na koga naslovi, nato pa so na podlagi analiz lokalnega okolja glede na izbrane tematike mladi sami oblikovali konkretne ukrepe.

25


REALIZACIJA UKREPOV Glavni cilj projekta je ukrepe, ki so jih mladi oblikovali in DEKLARACIJA

O VKLJUCEVANJU MLADIH V LOKALNO

OKOLJE

Aktivno sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni ravni je ključnega pomena za izgradnjo bolj demokratične in vključujoče družbe. Bistvo vključevanja in aktivnega državljans tva vplivamo na odločitve ter se lahko vključujem je, da imamo mladi možnost, prostor in podporo, da lahko sodelujemo in o v akcije in aktivnosti, s katerimi prispevam skupnosti in širše, v celotni družbi. o h kakovosti življenja v lokalni Za doseganje tovrstnih ciljev je pomembn o, da vsi, ki smo del lokalne skupnosti, po svojih močeh soustvarjamo naš skupen prostor in si prizadevamo, da ga izboljšam o. Koraki, ki smo jih vzpostavili na dvodnevn em srečanju projekta strukturiranega dialoga prvi na poti do cilja, da bo tudi mnenje mladih »Dialog mladih 2.0: Vključujemo!« so le slišano, upoštevano ter vključeno! Podpisniki deklaracije sporočamo, da bomo vsak po svojih močeh v letu 2014 prispevali področju boljše socialne vključenost mladih: k realizaciji naslednjih ciljev na

1.

trdno partnerstvo med mladimi in lokalnimi odločevalci za delo v prihodnje. Po zaključenih dogodkih so se v lokalnih okoljih stvari odvijale različno, vendar je bilo povsod opaziti, da je volje in energije za delo pri reševanju mladinstraneh - tako med mladimi kot tudi odločevalci.

4. Kraj in datum

Strukturirani dialog na področju mladine je inštrument, s katerim se mladi, mladinske organizacije, organizacije za delo z mladimi v politični dialog z odločevalci. Je proces in mladinski sveti ter drugi akterji s področja participacije mladine aktivno vključujejo družbi in preko sodelovanja v sistemu predstavniške mladih pri oblikovanju ukrepov mladinske politike na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Mladi preko aktivnega demokracije dobijo priložnost za neposreden sodelovanja v civilni razumevanje mladih in odločevalcev iz različnih stik z odgovornimi za oblikovanje politike, krajev po Sloveniji. kar spodbuja aktivno državljanstvo in krepi medsebojno

Deklaracija o vključevanju mladih v lokalno okolje

26

mentirati in realizirati. Ključno pri tem je, da se vzpostavi

ske problematike veliko in da je interes prisoten na obeh

2. 3.

Podpisi posameznikov

predstavili odločevalcem na lokalnih dogodkih, imple-


Ravne na Koroškem

Prvi dogodek je potekal v Ravnah na Koroškem v soorga-

je ne prinaša zadovoljivih končnih rezultatov. Cilj ukrepa je

nizaciji Mladinskega sveta Ravne na Koroškem, Mladin-

pridobitev formalnih delovnih izkušenj, ki bi mladim po-

skega sveta Velenje, Marenberškega mladinskega sveta

magale, da bi lahko kandidirali na delovna mesta. Evalvaci-

in MC Punkl, in sicer 23. in 24. oktobra 2013. Združil je

je in priporočila bi morala biti na lokalni ravni dostopna

mlade iz Velenja, Radelj ob Dravi in Raven na Koroškem.

vsem, spremljanje pa bi moralo pripeljati tudi do sankcij za

Prvi dan so mladi spoznali svoje lokalne skupnosti, iskali

nekakovostna podjetja, ki ukrep zgolj izkoriščajo.

ideje, se spoznali s problematiko in poiskali rešitve. Drugi dan pa so se več kot 30 mladim pridružili odločev-

• Informacijski portal za mlade na občinski oziroma

alci, ki so se odzvali vabilu in z veliko vnemo svoje ideje

regijski ravni

delili z njimi. Med predlaganimi ukrepi mladih so bili: Mladi v Ravnah na Koroškem so ocenili, da potrebujejo • Nadgradnja ukrepa usposabljanja na delovnem mestu,

celovit sistem informiranja v regiji oziroma v lokalni skup-

ki bo prijazno mladim in okolju

nosti. Potrebujejo kvalitetne informacije (zaposlitve, zavarovanje, izobraževanje, neformalno izobraževanje …),

Ker so delovne izkušnje ključni kriterij pri iskanju zapos-

ki bi bile ažurne, preverjene in zbrane (tudi s povezavami

litve, mladim pa jih primanjkuje, so mladi pripravili ukrep,

na druge spletne strani) na enem mestu. Za upravljanje

ki se navezuje na že obstoječi ukrep usposabljanja na de-

portala bi občina lahko mladi osebi zagotovila zaposlitev

lovnem mestu in ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje. Kot

preko javnih del.

problem mladi vidijo izkoriščanje denarnih sredstev, ki zan 27


• Povezovanje formalnega izobraževanja z lokalnimi

si bi mladim zagotavljalo delovna mesta po končanem

podjetji in organizacijami

izobraževanju, podjetjem kakovostne kadre, regiji in občinam pa razvoj in preprečevanje bega možganov.

Mladi ocenjujejo, da je eden od razlogov za brezposelnost mladih tudi njihova slaba informiranost o potrebah na trgu

• Sobota za družbo

dela v lokalnem okolju. Regionalna razvojna agencija (RRA) bi zato morala opraviti podrobno analizo lokalnega gospo-

Na podlagi analiz, ki so jih udeleženci opravili na dogodku,

darstva. Pri tem bi izdelala seznam “mladim prijaznih pod-

so mladi ugotovili, da so pasivni in se ne vključujejo v aktiv-

jetij”, ki bi zajemal uspešna in perspektivna podjetja. Ta bi

nosti družbe. Z ukrepom so predlagali vzpostavitev siste-

nudila možnost opravljanja počitniškega dela in (plačane)

ma neformalnega izobraževanja in seznanjanja mladih.

prakse, lahko tudi po sistemu vajeništva (kot možnost). Na

Srečanja bi temeljila na prostovoljni ravni, vendar v okviru

podlagi analize bi lahko določili smer razvoja regije. RRA

obveznih izbirnih vsebin, potekala pa bi enkrat mesečno.

bi koordinirala sodelovanje med izobraževalnimi ustano-

Večje izobraževanje, imenovano SOBOTA ZA DRUŽBO, pa

vami in uspešnimi podjetji ter vodila informiranje mla-

bi potekalo enkrat letno po šolskih centrih v občini.

dih o perspektivnih poklicih. Občine bi nadzorovale delo RRA in tudi pomagale z informiranjem o vseh stopnjah ukrepa. Uspešno informiranje in izobraževanje v prak-

28


»Imamo veliko problemov, ki jih je potrebno reševati korak za korakom. Ampak se vsekakor da!«

»Nove ideje, nova poznanstva, novi predlogi ukrepov, v glavnem super izkušnja.«

29


Jesenice

V soboto, 30. novembra 2013, je na Jesenicah v

• Tržnica znanja

soorganizaciji Mladinskega sveta Jesenice in Mladinskega centra Jesenice potekal enodnevni do-

Mladi so si zaželeli organizacijo dvodnevnega dogodka,

godek. Mladi z Jesenic so oblikovali pet ukrepov:

na katerem bi se predstavilo lokalne poklicne dejavnosti (podjetja svoje aktivnosti - vendar ne v obliki letakov,

• Financiranje mentorstva

ampak v obliki mini dejavnosti) na aktivnih stojnicah. Predstavile bi se tudi mladinske organizacije, organizacije

Mladi so predlagali ukrep, ki bi jim omogočil mentorja,

za mlade (informiranje, vključevanje, participacija) in izo-

ki je v podjetju zaposlen že dalj časa in bi mladega vpel-

braževalne ustanove. Delavnice so informativne z elemen-

jal v delo, da bi ga zamenjal. S tem ukrepom bi prišlo do

ti neformalnega izobraževanja. Občina bi ponudila prostor

zamenjave delovnega mesta, prenosa izkušenj s starejše

in stojnice, mladi pa organizacijo dogodka. S tem ukrepom

na mlajšo generacijo, minimalne plače za vajenca, prispe-

bi povečali aktivnosti in participacijo mladih, mladi bi se

vek za mentorja ali zmanjšanje časa do upokojitve. Ukrep

seznanili z delom v regiji in mladinskim organiziranjem.

so mladi naslovili na podjetja v regiji, učinki ukrepa pa bi bili, da bi bili mladi informirani o delovnih mestih v regiji,

• Prva streha nad glavo

povečala bi se usposobljenost kadrov, ustvarilo več zapos-

Mladi na Jesenicah so opozorili, da je velik problem prido-

litev za mlade, pridobivanje izkušenj in ohranjanje kako-

bitev ugodnih stanovanj za mlade, zato so predlagali na-

vosti.

jem neprofitnih stanovanj za vse mlade, ki se srečujejo s stanovanjskim problemom.

30


Namen ukrepa je, da se mladi osamosvojijo in pridobijo

• Izgradnja skupne mladinske infrastrukture

prvo streho nad glavo. Ukrep so naslovili na občino, ki bi mladim omogočila neprofitno najemnino za prazna sta-

Mladi so ugotovili, da v občini potrebujejo prostor za izva-

novanja v občini.

janje mladinskih dejavnosti. Ugotovili so, da je v občini za mlade neustrezno poskrbljeno in da bi mladi potrebovali

• Javni spletni komunikacijski kanal

mladinsko infrastrukturo. Z izgradnjo skupne mladinske in frastrukture bi združili in povezali vse mlade, mladinske or-

Mladi so ugotovili, da bi morala občina v večji meri

ganizacije ter organizacije za mlade, da pridobijo ustrezen

poskrbeti za komunikacijo preko sodobnih spletnih om-

prostor, kjer bi potekale razstave, koncerti, delavnice,

režij, saj tam dostopajo do mladih. Predlagajo, da občina

druženje, imeli prostor za pisarne in športne dejavnosti.

oblikuje svoj FB profil in preko socialnih omrežij ponudi platformo ter spremlja pobude mladih, njihove predloge in komentarje, nato pa jih posreduje odborom ter občinskim svetom.

31


REZULTATI Po končanem dialogu so nekatere ukrepe vključili v Strate-

iz lokalnega okolja, da uresničijo svoje razvojne načrte

gijo za mlade v Občini Jesenice za obdobje 2014-2018.

in s tem omogočijo delovna mesta za mlade, kar bi pri-

Za nekatere ukrepe bodo podali pobude za realizacijo

pomoglo predvsem k temu, da se mladi z Jesenic ne bi

ob vsakokratni pripravi občinskega proračuna in ostalih

odseljevali. Po projektu se je Mladinski svet Jesenice, sk-

strategij, vsekakor pa so v kratkem času obstoja projekta

upaj z nekaterimi društvi in odločevalci, lotil skupnega

mladi postali pomemben partner v dialogu z odločevalci.

projekta pod organizacijskim vodstvom MSJ, ki ima de-

Zavedajo se, da delo ni končano. Dobro je zaživela FB stran

lovno ime Jeseniški festival. Gre za tridnevni dogodek,

Občine Jesenice, kjer vsi občani in občanke dobijo konk-

ki bo zmes delavnic, koncertov, kina, izletov in iger.

retne odgovore na njihove pobude, kritike ter mnenja, hkrati pa izvejo tudi novice iz lokalnega okolja. Z udeleženci, ki so to želeli, so organizatorji še vedno v stiku ali direktno ali preko različnih mladinskih organizacij in organizacij za mlade. Koraki v pravo smer se odvijajo tudi pri realizaciji skupne hiše mladinskih organizacij, organizacij za mlade in hostla. Prihodnost mladih na Jesenicah se izboljšuje, mladi pa bodo še posebej pozorni na gospodarske družbe

32


»Predstavljeni ukrep stanovanjske problematike mladih je bil povod za prvi formiran sestanek v tem tednu z družbo Spekter, kjer so pripravljeni na projekt reševanja problematike starejših praznih stanovanj.« »S tem ko vidiš zagrete ljudi, ki so resni in se resno trudijo za vedno več dobrega, dobiš zagon da bi jih podprl in jim pomagal pri tem, kar počnejo.«

33


Trbovlje

V četrtek in petek, 5. in 6. decembra 2013, je v Trbovl-

saj bi imeli tako vsi prebivalci priložnost rekreacije

jah v soorganizaciji Mladinskega centra Trbovlje po-

na prostem. Prav tako je čedalje bolj pomembna sa-

tekal tretji lokalni dogodek projekta Dialog mladih 2.0:

mooskrba in pridelava lokalne hrane. Predlagan ukrep

Vključujemo!, ki so se ga poleg mladih in odločevalcev

bi pripomogel k večji povezanosti in sodelovanju lo-

iz Trbovelj udeležili tudi mladi in odločevalci iz Litije,

kalnih organizacij, saj bi skupaj urejale park in vanj po-

Hrastnika in Zagorja ob Savi, zato ga upravičeno lahko

sadile sadna drevesa, zelišča ter uredile urbane vrtove.

preimenujemo kar v regijski dogodek strukturiranega dialoga. Lokalnega dogodka Dialoga mladih 2.0: Vključuje-

• Mladim prijazna občina

mo! se je udeležilo veliko število mladih, ki so predlagali: Mladi so ugotovili, da Občina Trbovlje ni »mladim prijazna • Ureditev skupnostnih sadovnjakov in športno

občina«, saj ni možnosti za stalen dialog mladih z občino.

rekreacijskih površin z namenom trajnostnega razvoja

Prav tako na občinski ravni ni strategije, namenjene mladim, ti pa se v veliki meri iz nje odseljujejo. Mladi so pred-

Posamezne zelene površine v kraju so neobdelane ozi-

lagali, da bi z občino soustvarili strategijo za mlade, cilj pa

roma neurejene, mladi pa si želijo možnosti rekreacije na

bi bil pridobiti certifikat Mladim prijazna občina. Mladi bi

prostem. Mladim je že na voljo trim steza v bližini Litije, a

s tem dobili možnost, da so slišani, okrepilo pa bi se tudi

je ta prebivalcem dostopna le z avtom, zato bi rekreacijsko

gospodarstvo, saj ne bi prihajalo do bega možganov in

območje na prostem uredili na poti do lokalnega hriba,

izseljevanja zaradi iskanja služb.

34


• Ustanovitev medgeneracijskega centra kot prostora

Obnovitev/preureditev

obstoječe

infrastrukture

povezovanja mladih in starejših ter možnosti zaposlo-

v občinski lasti v neprofitna stanovanja za mlade

vanja mladih Mladi vse bolj in vse dalj ostajajo pri starših, ker si ne moreMladi so ugotovili, da je v regiji visoka stopnja brezposel-

jo privoščiti lastnih stanovanj. V občini je veliko neizko-

nih mladih različnih profilov. Vse več je tudi starejšega

riščenih občinskih infrastruktur, ki bi se jih lahko preuredilo

prebivalstva, oskrba v domovih pa je draga in mnogim

in namenilo neprofitnim stanovanjem za mlade. S tem

nedostopna oziroma v veliko finančno breme družinam.

ukrepom bi veliko mladim zagotovili lastno streho nad

Mladi opažajo, da je veliko upokojencev še vedno aktivnih,

glavo in preprečili, da bi odhajali iz lokalnega okolja. Mladi

ti imajo znanja in izkušnje, mladi pa imajo znanja na drugih

bi v sodelovanju z občino poiskali najprimernejše možno-

področjih (npr. nove tehnologije). Mladi so zato predlagali,

sti in sredstva za obnovo objektov, ki bi reševala stanovan-

da bi v že obstoječih prostorih društva upokojencev preure-

jsko problematiko mladih v občini.

dili medgeneracijski center in ga dopolnili z različnimi vsebinami (različni tečaji, aktivnosti, srečanja, svetovanja itd.). Prav tako bi bilo potrebno mladim brezposelnim omogočiti (pre)kvalifikacijo za izobraževanje in oskrbo starejših.

35


»Koliko stvari je še, na katerih bi se dalo kaj spremeniti, izboljšati.«

REZULTATI V Litiji se je realiziral ukrep, imenovan Skupnostni sadovnjak. Delni koraki so bili storjeni pri spodbujanju stanovanjske politike za mlade. Namen je, da bi mladi lahko za nizko najemnino prišli do stanovanj, ki so potrebna obnove. Začetek projekta je bil optimističen, vendar pa se je kasneje zaradi neznane usode podjetja, ki skrbi za ta stanovanja, proces nekoliko zaustavil. Še naprej bodo skušali delovati v smeri realizacije tega ukrepa, ki je za mlade v Trbovljah zelo pomemben, saj je stanovanjska problematika pereč problem za mlade.

36


37


Črnomelj

V soboto in nedeljo, 7. in 8. decembra 2013, je v Črnom-

• Sofinanciranje mladinskega portala

lju v sodelovanju z BIT Črnomelj potekal četrti lokalni dogodek projekta Dialog mladih 2.0: Vključujemo!. Mladi

Trenutno so informacije za mlade razpršene, nestrokovno

so kljub težki situaciji, ki pesti območje ob meji, lokalnim

pripravljene in ne obstaja enoten kanal za njihovo objavo.

odločevalcem predstavili štiri ukrepe, ki bi lahko izbol-

Mladi niso dovolj informirani o delovanju mladinskih orga-

jšali stanje in zagotovili boljše podporno okolje mladim:

nizacij. Do mladih ne pridejo informacije vladnih in nevladnih organizacij o razpisih, delavnicah ter izobraževanjih na

Zagotovitev

skupnega

prostora

društvom

regijski ravni. Posledično je bila tudi aktivacija Belokranjcev v teh projektih precej manjša, kot bi potencialno lahko

Mladi se soočajo s problemom pomanjkanja prostora za

bila. Ukrep s strani občine predvideva sofinanciranje splet-

izvajanje dejavnosti neprofitnih organizacij (društev), ki se

nega informacijskega portala, na katerem bi lahko vse

ukvarjajo s športom, plesom, glasbo ali delujejo na kultur-

informacije zbrali in jih v primerni obliki posredovali jav-

ni ravni - društva delujejo na različnih lokacijah ali pa pros-

nosti. Sredstva sofinanciranja bi bila namenjena honorarju

tora sploh nimajo. Mladi so zato predlagali rešitev, da se

osebe, odgovorne za pripravo in objavo prispevkov – to

najame obnovljen prostor v vojašnici in na ta način mlad-

osebo poišče partner (kriteriji: mlada oseba z izkušnjami

im zagotovi prostor, ki bo namenjen povezovanju društev

spletnega novinarstva in ustreznimi kompetencami).

ter kvalitetnemu in nemotenemu izvajanju mladinskih dejavnosti.

38


• Komisija za mladinska vprašanja

mestu, pa so na voljo zelo omejenemu številu mladih. Ukrep bi vzpostavil sistemsko podporo mladim, in sicer

Mladi opažajo, da je v občini premalo razumevanja in

preko zaposlitve svetovalca za mlade na občini.

podpore za razvoj mladih. Poleg tega obstaja velika brezposelnost, slaba informiranost mladih o zanje pomemb-

REZULTATI

nih temah, občina nima strategije, mladi pa postajajo vse bolj pasivni. Mladi so z ukrepom predlagali, da se ustanovi

Ukrepi so v fazi realizacije. Komisija za mladinsko prob-

komisija za mladinska vprašanja, katere namen bo sprem-

lematiko bo ustanovljena po lokalnih volitvah. Javni

ljanje problematike mladih in iskanje rešitev za izboljšanje

zavod Razvojno informacijski center je zaradi želje po

položaja mladih v občini (na različnih področjih).

učinkovitejši informiranosti odprl poseben FB informacijski kanal, sami pa se čedalje bolj posvečajo FB oglaševan-

• Zaposlitev svetovalca

ju. Reševanje prostorskih težav mladinskih društev se bo reševalo dolgoročno z večnamenskim mladinskim cen-

Pri mladih v Občini Črnomelj sta ključna proble-

trom, ki je tudi uvrščen v osnutek regionalnega razvojnega

ma nezaposlenost in nezaposljivost. Ni primerne-

plana. Prav tako so organizatorji redno v stiku z udeleženci

ga sistema, ki bi vsem mladim v občini nudil pod-

in dva od njih sta preko javnih del v Mladinskem centru BIT

poro pri podjetništvu (informiranje, razvoj poslovne

dobila zaposlitev. V rednih kontaktih so tudi s predstavniki

ideje …). Informacije so razpršene in pogosto mlad-

občine.

im nerazumljive, usposabljanja, ki potekajo v Novem 39


»Osebno se bom družbeno angažiral in dogodek mi je dal vpogled v nove možnosti.«

40


Brežice

V soboto in nedeljo, 25. in 26. januarja 2014, je v Brežicah

Izboljšalo

v sodelovanju z Mladinskim centrom Brežice potekal

acijsko

bi sodelovanje

se

tudi in

prenos

medgenerznanja.

peti lokalni dogodek v duhu po spremembi, z namenom, da bo glas mladih (u)slišan. Na dvodnevnem srečan-

• Socialno podjetje (SO)BIVANJE

ju so mladi izoblikovali tri konkretne ukrepe s področij trajnostnega razvoja, zaposlovanja in mladinskega or-

Med mladimi primanjkuje medgeneracijske solidarnosti.

ganiziranja ter jih oblikovali v samostojne projekte:

Z namenom reševanja tega problema so mladi predlagali ukrep, ki bi povečal socialno vključenost ranljivejših

• Lokalna samooskrba z ekološko pridelano hrano

družbenih skupin (invalidi, starejši itd.). Občina bi preko javnih del zaposlila dve osebi, kasneje pa bi se ustanovilo

Mladi so na podlagi analize okolja ugotovili, da na sploš-

podjetje, ki bi delovalo po principih socialne ekonomije.

no prevladuje ne(dovolj) zdrav način prehranjevanja.

Konkretno bi mladi starejšim pomagali pri košenju trave,

V občini je veliko neizkoriščenih obdelovalnih površin,

kidanju snega, starejši pa bi mladim nudili pomoč pri

na drugi strani pa obstaja pomanjkanje ekološko pridel-

učenju.

ane hrane. Mladi zato predlagajo ustanovitev zadružne skupnosti urbani vrtovi z mentorstvom (delo mladih z izkušenimi kmetovalci). S tem bi med seboj povezali kmete, mladi pa bi bolj aktivno preživljali prosti čas in pridobivali znanje o pomenu zdrave prehrane. 41


Ustanovitev

komisije

za

mladinska

vprašanja

Mladi opažajo, da je dialog med občino in mladimi nezadosten, posledično so mladi premalo informirani o temah, ki so zanje pomembne. Z ukrepom so mladi predlagali, da se ustanovi komisija za mladinska vprašanja in kasneje mladim dodeli prostor za delovanje na občini.

»Nikoli se nisem zanimala za politiko in podobne zadeve, zato je bilo zame vse novo. Tudi lokalnega srečanja se nisem udeležila, zato sem se prvič seznanila s pripravo ukrepa. Predvsem pa sem se naučila veliko glede nastopanja pred ljudmi oz. kako se obnašamo in kako govorimo med svojim govorom. Mislim, da mi bo to znanje v življenju zelo koristilo.«

42


»Videl sem, da ima še veliko mladih iste težave! Vidi se, da so nekateri popolnoma izgubljeni in frustrirani. Nekateri pa še vedno optimistični kar je zelo dober znak za motivacijo posameznika!«

»Širitev moje socialne mreže, omogočen direkten dostop do odločevalcev, kar se ne zgodi pogosto.«

43


Idrija

V soboto in nedeljo, 8. in 9. marca 2014, je v Idriji v

• Novi - boljši prostori KŽŠ-ja

sodelovanju z Mladinskim centrom Idrija potekal šesti lokalni dogodek. Med predlaganimi ukrepi mla-

Trenutno stanje so neprimerni prostori v kleti brez WC-ja,

dih za večjo socialno vključenost mladih in širše

slab zrak in premajhen prostor (za skupščine, sestanke,

družbe v lokalni skupnosti oziroma regiji so bili:

tečaje ...). Na mesec mladi plačujejo 80 € najemnine, ki je, glede na to, da je namenjena skladišču, previsoka. Zaradi

• Festivalsko poletje

prostorov trpi klubski program. Rešitev, ki jo predlagajo mladi, je pridobitev prostorov za združevanje in povezo-

Mladi v občini so izrazili željo, da bi združili festivalsko/

vanje mladih Občine Žiri. Najprimernejši začasni prostor

prireditveno ponudbo v občini Idrija in s tem zgradili moč-

bi lahko bila bivša policijska postaja. Klub bi bil upravitelj

no festivalsko blagovno znamko pod enim imenom. Hkra-

prostorov, ki pa bi bili namenjeni tudi ostalim mladinskim

ti s krepitvijo skupne blagovne znamke bi bili posamezni

organizacijam. Ti prostori so svetlejši, imeli bi tudi večjo

dogodki znotraj festivala bolj usmerjeni v svojo ciljno sk-

prepoznavnost organizacije. Prostor bi koristili za sestanke,

upino ljudi. S tem bi oblikovali bogato in privlačno turistič-

predavanja, tečaje, turnirje in izobraževanja. Razširili bi

no ponudbo, ki bo Idrijo predstavljala kot živahno mesto

tudi program kluba z inštrukcijami, potopisnimi predavan-

in jo postavila ob bok drugim turističnim mestom.

ji, turnirji v družabnih igrah in učenjem. Mladi bi aktivno preživljali prosti čas in se neformalno izobraževali.

44


Aktivacija

mladih

v

mladinskih

organizacijah

mlade. Da bi te aktivnosti fasilitirali, bo potrebna celovita prenova stavbe na energetsko učinkovit način z upora-

Mladi niso dovolj informirani o dogajanju v mladinskih

bo pametnih tehnologij. Zato so mladi za obnovo stavbe

organizacijah, ki delujejo v občini. Ni informacij o tem,

predlagali ukrep, v okviru katerega bi med seboj povezali

kaj ponujajo za mlade, s čim se ukvarjajo in kako lahko

stroko in mlade študente z relevantnih področij.

lahko postanejo aktivni. Mladi so predlagali ukrep, ki bi promoviral mladinske organizacije in spodbujal mlade k

• Vzpostavitev sodelovanja med Občino Idrija in Mla-

sodelovanju preko predstavitve dogodkov ter aktivnosti,

dinskim svetom Idrija

ki jih izvajajo. Promocija bi potekala preko socialnih omrežij, oglaševanj na srednjih šolah, letakov in flashmoba.

Mladi so predlagali vzpostavitev Mladinskega sveta Idrija (MSI) kot krovne organizacije vseh mladinskih organizacij

• Stroka in mladi - od načrta do obnove objekta na ulici

v občini. S tem bi bila v občini zagotovljena večja informi-

IX. korpusa 17

ranost mladih in občanov o mladinski problematiki ter aktualnem dogajanju na enem mestu. Najprej bi mlade

Stavba na ulici IX. korpusa 17 je, kljub temu da je v zad-

informirali s pomočjo občinskega glasila Obzorje. Z ured-

njem času postala napolnjena z aktivnostmi, mladim

niškim odborom in Občino Idrija bi se dogovorili o možno-

nepoznana, dotrajana in energetsko neučinkovita. Nosi

sti rednega objavljanja v glasilu o problematiki ter aktual-

izjemno velik potencial za širitev aktivnosti na podjetniš-

nem dogajanju v vseh mladinskih organizacijah.

ki inkubator, delujoč hostel in prehodna stanovanja za 45


• Izdelava strategije za mlade in vzpostavitev dialoga z

REZULTATI

Občino Cerkno Festivalsko poletje, ki bo združevalo vse festivale, ki v Problem mladih v Občini Cerkno je pomanjkanje dialoga

Idriji že potekajo, je v fazi načrtovanja. Mladi so pripravili

z občino in neobstoj strategije za mlade v občini. Mladi so

anketo za organizatorje poletnih festivalov in dogodkov.

zato predlagali ustanovitev Mladinskega cerkljanskega sve-

Trenutno se zbirajo podatki in prijave različnih organiza-

ta (MSC), ki bi izdelal analizo stanja življenja mladih v Občini

torjev. Pri ukrepu Stroka in mladi je bil izveden sestanek

Cerkno. Na podlagi rezultatov raziskave bodo mladi izdela-

z županom Občine Idrija. Pripravljen je bil idejni osnutek

li knjigo pobud, s katero bodo pridobili nabor idej, priča-

projekta in posredovan Občini Idrija, ki ga namerava vkl-

kovanj in potreb mladih v občini. V sodelovanju z občino si

jučiti v prihajajoče razpise Horizon 2020. Za implementaci-

bodo prizadevali pridobiti certifikat Mladim prijazna občina.

jo ukrepa Vzpostavitev sodelovanja med Občino Idrija in mladinskim svetom Idrija je bil organiziran sestanek štirih društev iz Občine Idrija, na katerem je bilo dogovorjeno, da se pridobi vse mladinske organizacije iz občine. Trenutno poteka rekrutacija drugih organizacij. Ukrep Novi – boljši prostori kluba je bil realiziran. Mladi se bodo do konca novega leta preselili v nove prostore.

46


»Spoznala sem, da lahko, če mladi stopimo skupaj, veliko dosežemo. Upam, da bodo naša pričakovanja vsaj delno uresničena.«

Prostori so občinski, mladi pa so se dogovorili, da jim ne bo več potrebno plačevati najemnine, ampak samo stroške. Predlog se je v celoti uresničil. Izdelava strategije za mlade in vzpostavitev dialoga z Občino Cerkno poteka po načrtih. Mladi so oblikovali Mladinski svet Cerkno in sodelujejo pri novi Civilni iniciativi Porezen, ki predstavlja novo razvojno paradigmo za celotno občino s pomembno vlogo mladih in skrbjo za mlade. Organizatorji dogodka so z večjim delom udeležencev in predstavnikov občine ostali v stiku pri naslednjih dogodkih in pri dogodkih drugih društev, ki delujejo v okviru Mladinskega centra Idrija. Stik z vsemi se sicer ni ohranil, predvsem zato, ker so mnogi prihajali iz sosednjih občin, ki jih pokrivajo druge partnerske mladinske organizacije (te so ohranile stike).

47


»Navezala sem stike z nekaterimi posamezniki in poglobila vezi z drugimi. v vsakem primeru se je moja socialna mreža razširila.«

»Kar se tiče organizacije in organizatorjev v Brežicah nimam pripomb - začuti se, da so ljudje, ki delajo s srcem – zato lahko konkretno predlagam le: čim več takšnih in podobnih dogodkov.«

48


Ljubljana

V četrtek in petek, 14. in 15. marca 2014, je v soorgani-

S tem bi pripomogli tudi k lažjemu vstopu in izstopu ljudi z

zaciji Mladih Zmajev, v duhu sprememb in z namen-

omejenimi gibalnimi sposobnostmi, invalidov na vozičkih,

om, da bo glas mladih bolj slišan in upoštevan, potekal

nosečnic, starejših občanov, mamic z otroškimi vozički itd.

projekt Dialog mladih. Na dvodnevnem srečanju so se mladim iz Ljubljane pridružili tudi mladi iz programa

• Pripravništvo za mlade

PUM, ki prihajajo iz Zavoda BOB. Izoblikovali so šest konkretnih ukrepov s področij mobilnosti, izobraževanja,

Mladi so predlagali ukrep, ki bi mladim zagotovil minimal-

zaposlovanja, stanovanjske problematike in mladinske-

no socialno varnost, formalno pridobljene delovne izkušn-

ga organiziranja. Po metodah skupinskega dela so mla-

je in konkurenčnost na trgu delovne sile. Ukrep bi zman-

di svoje želje in predloge oblikovali v konkretne ukrepe:

jšal delo na črno, beg možganov in brezposelnost mladih, kar bi na dolgi rok koristilo občini. Delodajalci v občini bi

Izboljšanje

sistema

vstopanja

in

izstopan-

dobili kompetenten in izobražen kader. Pripravnik bi na

ja v sklopu Ljubljanskega potniškega prometa

delovnem mestu dobil 2 ali 3 €/h, nadomestilo za prevoz, prehrano in plačano zavarovanje. Te stroške si porazdelita

Problem nelikvidnosti uporabnikov LPP so mladi pre-

Zavod za zaposlovanje in Mestna občina Ljubljana.

gledali na več možnih načinov in s tem prišli do več različnih idej, kako rešiti problem. Mladi so na podlagi analiz ugotovili, da bi s postavitvijo senzorjev za kontrolo Urbane na vseh vratih mestnih avtobusov problem odpravili. 49


• Občinska stanovanja za mlade

mladih bi mladi tudi zbirali finančna sredstva.

Del obstoječih stanovanj v občini (npr. 100) bi morala obči-

• Zvezki za osnovnošolce in srednješolce

na nameniti mladim v zameno za neprofitno najemnino. Stanovanje bi bilo namenjeno mladi osebi za prehodno

Z ukrepom so mladi želeli opozoriti na probleme social-

obdobje, in sicer obdobje treh let. V tem času bi si mladi

no ogroženih družin, ki si težje privoščijo osnovne šolske

pridobili službo, uredili prihranke za višjo najemnino ali na-

potrebščine. Otroci bi pripravili predstavo v sodelovanju z

kup lastnega stanovanja. Hkrati pa bi bili samostojni mladi,

mladimi. Na predstavi bi se namesto vstopnic zbirali pros-

ki ne bi živeli pri starših.

tovoljni prispevki v obliki zvezkov. Na začetku šolskega leta bi se objavila dva razpisa – en za šole, ki potrebujejo

• Vzpostavitev mladinskega centra K’ dogaja v centru

potrebščine, drugi za mlade, ki bi želeli sodelovati v pred-

mesta

stavi. V bližini prijavljenih šol bi poiskali kulturni dom, kjer bi nato predstavo izvedli. Predstava bi se dotikala prob-

Mladi v središču Ljubljane nimajo primernega prostora za

lematike otrok in mladih. Vodja Urada za mladino MOL bi

druženje, ustvarjanje itd., ki bi ga lahko sami upravljali. Ure-

pooblastil vodjo projekta in izbral komisijo, ki bi pripravila

dili bi prostor, ki bi ga sami ustvarjali in upravljali. Da bi se

razpis za šole in mlade. MOL bi pomagal tudi pri promociji.

mladi preizkusili v svojih zmožnostih, potrebah in načinih,

Projekt bi se, če bi bil uspešen, razširil in tako v naslednjih

bi postavili center mladih, ki bi bil odskočna deska/poiz-

letih vključil še več šol.

kusna doba za večji center mladih K’ DOGAJA. S centrom 50


REZULTATI Po zaključenem dogodku so mladi in predstavniki občine ostali v kontaktu in od občine preko lokalne koordinatorke dobili informacije, ki jih potrebujejo za izpeljavo ukrepa Povečanje likvidnosti uporabnikov LPP. Z udeleženci je Mladinski center ostal v stiku, s predstavni-

»Da je mogoče na kup pripeljati zelo veliko različnih ljudi, ki prek inovativnih načinov najdejo zelo dobre ideje, rešitve in predloge.«

»Dogodek me je motiviral in mi dal na znanje, da je nekaj mladih, ki razmišljajo zelo podobno kot jaz sam!«

ki občine pa ne, razen delno s predstavnico občine, ki jim je posredovala informacije. Pogrešajo več aktivnosti s strani odločevalcev, se bodo pa še naprej trudili, da bodo tudi mladi v Ljubljani slišani in primerno zastopani.

»Potrebno se je večkrat angažirati skupaj z ostalimi lokalnimi organizacijami, če želimo, da imajo projekti večjo razsežnost. To je sicer nekaj povsem logičnega, kar smo vedeli že prej, ampak dejansko smo sedaj v praksi videli, da je povezovanje z ostalimi mladinskimi organizacijami dobrodošlo, tako za večjo prepoznavnost projekta, moč argumentacije za potrebo po projektu na občini in nizanje idej z večih vidikov itd.«

51


»Potrdila se mi je moja filozofija da se da, če se hoče.«

»Naučil sem se, da se sedenje doma ne izplača in da je potrebno nekaj narediti, da se stvari premaknejo naprej. Na splošno se mi je spremenil pogled na okolje in družbo v kateri živim in s svojimi dejanji poskušam pomagati pri razvoju skupnosti.«

52

»Mladim ni vseeno, saj imamo veliko predlogov in idej, ki jih sami ne moremo uresničiti. Z našim delom in aktivnostjo pa lahko storimo vsaj korak k temu, da nas slišijo tudi vladajoči.«


Ljutomer

Dogodek v Pomurju je pokazal, da imajo mladi izvedljive

občutek pripadnosti v družbi in zastopanje interesov mla-

ideje in pozitivno energijo za njihovo izvedbo. Dogodek

dih.

je soorganiziral Mladinski center Prlekije - Pokrajinski center NVO in Mladinski svet Ljutomer. V soboto in nedeljo,

• Dolgotrajnejše subvencije za podjetja pri zaposlovan-

22. in 23. marca 2014, so mladi na dvodnevnem srečan-

ju mladih na področju Pomurja

ju izoblikovali konkretne ukrepe s področij zaposlovanja, informiranja in mladinskega organiziranja, in sicer:

Ukrep je namenjen zmanjševanju stopnje brezposelnosti, širjenju podjetij v regiji, regionalnemu razvoju, osamosvo-

• Ustanovitev lokalnih mladinskih svetov, kjer še ne ob-

jitvi mladih itd. Zavod za zaposlovanje bi v sodelovanju z

stajajo in združevanje obstoječih lokalnih mladinskih

občino dodelil subvencije podjetjem, ki bi zaposlila mlade

svetov

do 29. leta starosti. Višino subvencije bi določila občina v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, podjetje pa bi

Od 29 občin v Pomurju imajo le štiri registrirane mladinske

bilo eno leto oproščeno plačila prispevkov.

svete lokalnih skupnosti. Mladi menijo, da bi bilo potrebno povečati informiranje in spodbuditi ustanavljanje mladinskih svetov v občinah, kjer jih še ni. Kasneje bi se mladinski sveti med seboj povezali in zastopali interese mladih na regionalnem in nacionalnem nivoju. S tem ukrepom bi povečali vključevanje mladih v aktivno odločanje, povečali 53


»Izkusila sem, kako lahko mladi kujemo ideje, ki so, vsaj nekatere, lahko uresničljive le s pomočjo občine in to se mi zdi izjemen občutek, saj se počutimo popolnoma vključene in nam omogoča, da v mesto vnesemo svoje ideje.«

• Spoznaj delodajalca Mladi so predlagali srečanje z delodajalci, kjer bi imeli možnost z njimi stopiti v osebni stik v bolj prijetnem okolju in na ta način zmanjšali strah pred delodajalci in zavodom/ občino. Srečanje bi organiziral Zavod za zaposlovanje skupaj z Mladinskim centrom, občina pa bi poskrbela za promocijo dogodka. REZULTATI Po zaključenem dogodku so se nekateri mladi povezovali z odločevalci, ki so bili prisotni na dogodku. Nekateri udeleženci so dobili možnost zaposlitve za določen čas. Mladinski center Ljutomer je ostal v stiku tako s predstavniki občine kot tudi udeleženci. Dogodek ocenjujejo kot pozitiven, saj so aktivirali zainteresirane mlade, jim omogočili vzpostaviti nova poznanstva, razviti ideje, pridobiti informacije itd. 54


»Vsak bi moral izraziti svoje ideje, se nekam vključiti in pomagati tudi drugim mladim, ker skupaj lahko dosežemo več.«

»Spoznal sem, da bi mogli mladi večkrat stopiti skupaj in bi verjetno dosegli kaj več, glede na sedanje stanje.«

55


Nova Gorica

Udeleženci devetega lokalnega dogodka v Novi Gorici, kjer

• Spletna interaktivna aplikacija Povej - Povem

je dogodek soorganiziral Mladinski center Nova Gorica, so 28. in 29. marca 2014 oblikovali štiri konkretne ukrepe, in sicer:

Ukrep obsega oblikovanje interaktivne spletne aplikacije za lažji dostop do kvalitetnih strokovnih informacij, kjer

• Povezovanje mladih in gospodarstva s poletno prakso

mladi lahko ostanejo anonimni. Ukrep predvideva povezovanje lokalnih strokovnjakov s področja preventive na

Ukrep je namenjen udeležencem prakse, ki jo opravljajo

enem mestu - strokovnjakov, prostovoljcev, absolventov

v podjetjih v lokalni skupnosti. Posrednik med mladimi

medicine, specializantov in Zavoda za zdravstveno varst-

in podjetji bi bil mentor, javni delavec/ci, ki bi deloval kot

vo na področjih: ginekologije, ambulante za zdravljenje

povezovalni člen med lokalnimi podjetji in udeleženci

odvisnosti, AMR, dermatologije, stomatologije itd. Mla-

poletne 1- do 2-mesečne prakse srednješolcev in študen-

di se bi povezali z osnovnimi, srednjimi šolami in štu-

tov. Posrednik bi skrbel za koordinacijo prijavljenih na po-

denti ter v sodelovanju z njimi razvili spletno aplikacijo.

letno prakso: pregledoval in zbiral prošnje, motivacijska pisma prijavljenih in izvajal intervjuje. Njegova naloga bi bila tudi skrb za prijavljanje lokalnih podjetij v program za omogočanje poletne prakse in za posredovanje prijavljenih. Udeleženci prakse bi bili upravičeni do kritja potnih stroškov, malice in nagrade, ki bi jih krilo podjetje, pri katerem bi opravljali prakso. 56


• Večnamenski prostor za mlade

melade, izpolnjevanje obrazcev itd. Ukrep nudi zagotovitev sodelovanja med generacijami v lokalnem okolju

V Novi Gorici ni večjega prostora (dvorane), ki bi bil namen-

in bi pripomogel k boljšemu prenosu znanja med gen-

jen tako dnevnim programom kot večernemu dogajanju

eracijami. Ukrep je namenjen ranljivim skupinam. V okvi-

za mlade. Mladi v centru mesta nimajo diskoteke, ki bi

ru dogodka bi se odvijale predstavitve in delavnice, npr.

ponujala raznolik program za najširši spekter družbe. V

predstavitve mladinskih organizacij in delavnica Zavoda

mestu ni veliko prostorov za dnevno druženje in ostale

za zaposlovanje o osebnem dopolnilnem delu.

dejavnosti mladih do 18. leta. Ni primernega večjega zaprtega prostora za organiziranje prireditev in delavnic mladih. Ni javnega prostora za predstavitve idej, izdelkov in stvaritev mladih. Mladi predlagajo preureditev prostorov nekdanje diskoteke. • Sejem prenosa znanj Ukrep obsega izvedbo enodnevnega sejma, na katerem bi ranljive skupine predstavile svoja znanja in jih ponudile drugim udeležencem v zameno za njihova znanja, npr. urejanje vrta, pošiljanje elektronske pošte, kuhanje mar 57


REZULTATI

Prav tako se dela na ukrepu Povezovanje mladih in gospodarstva s poletno prakso in pričakujejo, da bo reali-

Ukrep z naslovom Sejem prenosa znanja so mladi predali

ziran v letu 2015. Pozitivno je tudi, da so organizatorji z več

v izvajanje Ljudski univerzi v Novi Gorici, bodo pa mladi pri

kot polovico udeležencev ostali v stiku in da pri realizaciji

tem projektu aktivno sodelovali.

ukrepov sodelujejo tudi z lokalnimi odločevalci.

Ukrep imenovan POVEJ - POVEM, spletna aplikacija, ki bo spodbujala zdrav način življenja mladih, se bo oblikovala v okviru preventivnih programov, ki jih izvaja Mladinski center Nova Gorica. Predvideno je, da bo končana v letu 2015. Ukrep Večnamenski prostor za mlade so mladi želeli oblikovati sami, vendar pa se je izkazalo, da ga tako, kot je bil zastavljen, ne bo mogoče izpeljati. Prostor, ki naj bi se ga oblikovalo v večnamenski prostor za mlade, je odkupil goriški podjetnik, ki ga bo preuredil po lastnih zamislih, vendar bodo mladi iz Nove Gorice budno spremljali proces in skušali opozarjati, da mladi v Novi Gorici ta prostor potrebujejo.

58


»Osebno se bom družbeno angažiral in dogodek mi je dal vpogled v nove možnosti.«

59


Ptuj

V soboto in nedeljo, 29. in 30. marca 2014, je na Ptuju v

bi lažje organizirale program in dosegle ciljno pub-

Centru interesnih dejavnosti Ptuj potekal zadnji v seriji lo-

liko ter občini, ki bi dobila vpogled v želje mladih

kalnih dogodkov, ki so se ga udeležili mladi ter predstavni-

ter s tem zadovoljne in predvsem aktivne mlade.

ki odločevalcev iz Ptuja in okolice. Lokalno srečanje mladih na Ptuju je koordiniral CID Ptuj v sodelovanju z Mladinskim

• Vzpostavitev podjetniškega kluba, ki bo spodbujal raz-

svetom Mestne občine Ptuj in Klubom ptujskih študentov.

voj podjetnosti mladih

Med predlaganimi ukrepi mladih so bili:

Ukrep predvideva vzpostavitev podjetniškega kluba – krovne organizacije, kjer bi povezali izkušene in uspešne

• Priprava in izvedba raziskave »Soustvarjaj dogajanje!«

podjetnike kot mentorje, institucije, kot so Zavod RS za zaposlovanje, CIPS, Center interesnih dejavnosti Ptuj ter

Problem, ki ga zaznavajo mladi, je participacija mladih.

mlade, ki želijo razvijati podjetniške ideje, a nimajo spret-

Pri organizaciji določenih dogodkov so mladi ugotovili,

nosti, potrebnih za vodenje lastnega podjetja.

da praktično ne poznajo želja, interesov mladih, s čim se ukvarjajo, kaj v občini pogrešajo, s kakšnimi težavami se srečujejo in kakšne so njihove pobude. Izvedena bi bila raziskava mladih, ki bi bila spletna. Raziskava bi koristila mladim, da bi v lokalnem okolju soustvarjali dogajanje in se aktivneje vključevali, mladinskim organizacijam, ki 60


• Krepitev povezovanja in sodelovanja med obstoječimi

REZULTATI

strukturami in organizacijami, namenjenimi mladim, ki je predpogoj za sinergistične učinke prizadevanj vseh

Takoj po dogodku so mladi preko lokalnega koordina-

omenjenih

torja vsem odgovornim poslali ukrepe, skupaj s podpisano deklaracijo. Na elektronsko pošto zaenkrat še ni bilo

Prepoznavnost obstoječih mladinskih organizacij in orga-

odgovorov. Mestni občini Ptuj so predlagali, da ukrepe

nizacij za mlade na širšem ptujskem področju je šibka tudi

vključi v letno pogodbo o sofinanciranju MS MOP. To je

zaradi premalo sodelovanja med organizacijami samimi.

bilo nakazano že v razpravi z odločevalci na samem loka-

Posamezne organizacije le stežka dosegajo vidnejše učin-

lnem dogodku. Zaenkrat pogodbe še niso podpisali, si bo

ke, zato predlagamo več povezovanja, tako v smislu vse-

pa CID Ptuj še naprej prizadeval, da se to do konca leta

bine, kjer se lahko organizacije povezujejo na ravni pro-

2014 uredi.

gramov in projektov, ki jih izvajajo, kot tudi takrat, ko je potrebno zagovarjati stališča mladih, spodbujati njihovo participacijo in dosegati dogovore z lokalnimi odločevalci.

»Da je mogoče na kup pripeljati zelo veliko različnih ljudi, ki prek inovativnih načinov najdejo zelo dobre ideje, rešitve in predloge.«

61


ÂťVesel sem, da sem spoznal nekaj mladih s katerimi v preteklosti nisem sodeloval, se bom pa potrudil, da to v prihodnosti spremenim.ÂŤ

62


07

MLADI V DIALOGU Z ODLOČEVALCI V DRŽAVNEM ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE Predstavniki mladih so med 14. in 16. majem 2014 na na-

Nacionalno srečanje je potekalo v duhu socialne vkl-

cionalnem dogodku v Mladinski hiši mladih Ajdovščina

jučenosti, ki je aktualna tema tega cikla strukturiranega

združili moči in pripravili konkretne ukrepe s področja

dialoga. Mladi so analizirali lokalne dogodke in na podlagi

socialne vključenosti mladih. Strukturirani dialog je pro-

ukrepov, pri katerih so sodelovali z različnimi strokovnjaki,

ces, ki poteka na vseh treh ravneh, lokalni, nacionalni in

ki so se nam pridružili na dogodku, pripravili ukrepe. Mladi

evropski. Poleg lokalnih dogodkov smo zato organizira-

so s pomočjo izkušenih trenerjev identificirali štiri področ-

li tudi nacionalno srečanje, saj se zavedamo, da je širšo

ja, ki se nanašajo na večjo socialno vključenost mladih in

problematiko mladih mogoče reševati samo sistemsko.

za vsako področje po enega ali dva nacionalna ukrepa.

63


Spletno mesto za mlade OPIS PROJEKTA

Problem: Pomanjkanje možnosti za izražanje svojega mnenja, idej in predlogov. Neizpolnjevanje poslanstva portala »mlad.si«. Rešitev: Spletni portal, ki bi omogočal izražanje idej, zamisli in predlogov mladih v spletnem mediju, pri katerem bi bilo omogočeno glasovanje ostalih mladih za najboljšo idejo. Najboljše ideje bi bile posredovane v uresničevanje odgovornim odločevalcem. Na ta način in s promocijo na ostalih socialnih omrežjih bi se povečal tudi interes mladih za obstoječ portal in informacije na njem.

STROŠKI UKREPA IN IZVAJANJA

Stroški nadgradnje portala in urednikovanja (že obstaja del financiranja).

INFRASTRUKTURA

Že obstoječ portal »mlad.si«, ki bi omogočal nadgradnjo.

KADRI

URSM in mladi.

KOMU JE NAMENJEN?

Vsem mladim posameznikom, mladim v društvih in neformalnih skupinah.

UČINKI

Večje vključevanje mladih, mladi bodo slišani, večja informiranost med mladimi, medsebojno povezovanje mladih, bolj aktiven in prepoznaven portal med mladimi.

SODELOVANJE

Mladi kot posamezniki, ki dajejo ideje, uredniški odbor portala, upravljalec portala (mreža MaMa) in različne institucije, katerim bodo predlogi posredovani.

ZA KOLIKO MLADIH JE TA UKREP?

Vsi mladi v Sloveniji.

ČAS OD ODLOČITVE DO REALIZACIJE

3 – 4 mesece

VIRI FINANCIRANJA

Proračun URSM za nadgradnjo obstoječega portala

64


Zaposlovanje mladih v organizacijah s statusom delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju OPIS PROJEKTA

Dejstvo je, da v primerjavi z evropskim povprečjem zaposlitveni potenciali nevladnega sektorja (nevladnih nepridobitnih organizacij) v Sloveniji še zdaleč niso izkoriščeni, saj je v državah EU v nevladnem sektorju v povprečju zaposlenih 8,1 % vseh zaposlenih, medtem ko je v Republiki Sloveniji ta delež le 0,74 % (2004). V Sloveniji je mladinski sektor, še posebej finančno in kadrovsko (profesionalni kader), podhranjen in ne more izkoristiti svojega zaposlitvenega potenciala. Posledično se zaradi tega ne more kvalitetno razvijati, še manj pa lahko razvija storitev za skupnost. Namen ukrepa je izkoristiti potencial zaposlovanja v organizacijah s statusom delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju z nepovratnimi finančnimi vzpodbudami za zaposlitev mlade osebe (18-35 let oz. v skladu s kriteriji Jamstva za mlade) pod naslednjimi pogoji: - spodbuditi zaposlovanje mladih iskalcev zaposlitve s prednostjo zaposlovanja mladih z izobrazbo suficitarnih poklicev, - spodbuditi najmanj 100 zaposlitev mladih v organizacijah s statusom delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju, - čas trajanja zaposlitve mora biti najmanj 18 mesecev, pri čemer je pogodba sklenjena za polni delovni čas (40 ur na teden), - stroške zaposlitve sofinancira država v višini 70 % celotnega stroška zaposlitve mlade osebe v višini dostojnega plačila za določeno stopnjo izobrazbe.

KOMU JE NAMENJEN?

Mladim, brezposelnim, predvsem družboslovno usmerjenim mladim in akterjem v mladinskem delu.

UČINKI

Zaposlitev vsaj 100 mladih v organizacijah s statusom delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju, - pridobitev delovnih izkušenj, veščin in kompetenc, večanje lastne zaposljivosti in ustvarjanje priložnosti, da si mlada oseba na dolgi rok (v nevladnem sektorju) ustvari zaposlitev, - okrepitev nevladnega in mladinskega sektorja, ki trenutno deluje v izredno negotovih finančnih razmerah in za svoje delovanje ter razvoj nima zagotovljenih minimalnih pogojev.

SODELOVANJE

MIZŠ, MDDSZEM, Zavod za zaposlovanje.

ZA KOLIKO MLADIH JE TA UKREP?

Vsaj 100 mladih.

VIRI FINANCIRANJA

Državni in evropski proračun. 65


Zagon podjetnosti med mladimi OPIS PROJEKTA

Mladim primanjkuje motivacije in zavedanja o podjetnosti zaradi preslabega informiranja in izobraževanja o podjetnosti. V formalnem izobraževalnem sistemu mladi ne pridobijo dovolj kompetenc podjetnosti, tj. sposobnosti posameznika za uresničevanje njegovih zamisli – ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganj, sposobnost načrtovanja in vodenj projektov. Ukrep omogoča razvijanje kompetenc podjetnosti in sodelovanja med mladimi (osnovnošolci in dijaki) ter podjetnimi ljudmi. Predlagamo, da se kot učni cilj v kurikule vnese tudi pridobivanje kompetenc podjetnosti. Preko sistemskega vpeljevanja strokovnjakov za razvoj podjetnosti in izvajanja predavanj v osnovnih ter srednjih šolah, bi razvijali in krepili podjetno ter kritično razmišljanje med mladimi. Mladim je treba omogočiti preprost dostop do informacij ter profesionalnega svetovanja.

STROŠKI UKREPA IN IZVAJANJA

Stroški bodo nastali na strani ministrstev in šol v procesu izvajanja programa.

INFRASTRUKTURA KADRI

Internetna platforma, uporaba obstoječih spletnih strani šol, šole zagotovijo potrebne prostore za predavanja. Podjetniki v sodelovanju z izvajalci formalnega izobraževanja.

KOMU JE NAMENJEN?

Osnovnošolcem in dijakom.

UČINKI

- Prepoznavanje in razvijanje talentov, - razvoj kompetence podjetnosti pri mladih (ne zgolj podpora podjetništvu kot panogi), - razvoj potencialnih bodočih podjetnikov. Osnovne in srednje šole, MIZŠ, posamezniki s področja podjetništva in učenja kompetenc podjetništva.

SODELOVANJE

ZA KOLIKO MLADIH JE TA UKREP?

Osnovnošolcem zadnjih razredov in dijakom.

ČAS OD ODLOČITVE DO REALIZACIJE

Sprva v obliki enoletnih pilotnih projektov, nato postopno uvajanje v formalni izobraževalni sistem.

VIRI FINANCIRANJA

Integralni proračun javnih zavodov (osnovne in srednje šole), lokalni in državni proračun.

66


Vzpostavitev nacionalne sheme financiranja obveznih pripravništev OPIS PROJEKTA

Za opravljanje strokovnega izpita, ki je pogoj za opravljanje določenih poklicev (pedagogi, pravniki, socialni delavci, zdravniki), je obvezno opravljanje pripravništva. Velika večina teh pripravništev je volonterskih, saj jih dovoljuje zakon, kar pa pripravniku ne zagotavlja nobene socialne varnosti, še manj pa preživljanja z delom v tistem času, ko ga pripravnik opravlja. Pripravniki, ki opravljajo volontersko pripravništvo, so že zaključili s študijem in nimajo ne statusa študenta ne prihodkov. Eno leto “zastonj” dela si lahko privoščijo samo tisti, ki imajo nek drug finančni vir preživetja, kar so pogosto starši. Dogaja se tudi, da tisti, ki si eno leto volonterskega dela ne morejo privoščiti, saj morajo od nečesa živeti, tako nikoli ne opravijo pripravništva oz. strokovnega izpita in ne morejo opravljati poklica, za katerega so se izšolali. To ni samo izguba za posameznika, temveč tudi za državo, ki je vložila veliko javnih sredstev v izobraževanje tega posameznika. Če se pripravniku ne izplačuje osebni dohodek, je to huda kršitev pavice do enakega plačila za enako delo, kot ga opravljajo drugi. Poleg tega pa se čas opravljanja volonterskega pripravništva ne šteje v pripravnikovo delovno dobo, saj nima plačanih nobenih prispevkov, ne za zdravstveno zavarovanje ne za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Z volonterskimi pripravništvi se podaljšuje bivanje pri starših in nesamostojnost mladih. Pripravniki ne smejo biti zastonj delovna sila, kar se do sedaj lahko s pridom izkorišča preko volonterskega pripravništva, saj pripravniki opravljajo isto delo kot tisti, ki so zaposleni preko ostalih oblik dela, le da za svoje delo ne prejemajo nobenega plačila. Vse, kar dobijo, je nadomestilo za malico in prevoz. Prav tako je treba omejiti veriženje volonterskih pripravništev na istem delovnem mestu, kar pa je seveda težko zagotoviti, dokler je volontersko pripravništvo zakonsko dovoljeno. Zaradi zagotavljanja večje socialne varnosti pripravnikov in plačila za opravljeno delo, predlagamo vzpostavitev sheme za financiranje obveznih pripravništev. Država se mora zavezati, da bo zagotavljala sredstva vsem, ki imajo s področno zakonodajo določeno obvezno pripravništvo, da lahko opravljajo poklic, za katerega so se izobrazili. Vsem mladim, ki morajo po zaključku študija opravljati obvezno pripravništvo, mora država zagotoviti naslednje: - poiskati delodajalca, pri katerem bo pripravnik opravljal obvezno pripravništvo, - financiranje stroškov mentorstva, - financiranje stroškov pripravnikove plače, z vsemi pripadajočimi prispevki in nadomestili.

67


Vsi diplomanti, ki morajo opraviti obvezno pripravništvo, bodo vključeni v to shemo in za svoje delo dobili primerno plačilo (najmanj 70 % od osnovne plače, ki bi jo prejemal delavec na istem delavnem mestu, ki pa ne sme biti nižja od zakonsko predpisane minimalne plače). Pripravniku bi tekla delovna doba in imel bi plačane vse prispevke. Trenutno so predvidena financiranja obveznih pripravništev, vendar shema ni dolgoročna in mora obstajati tudi po letih 2014 in 2015 (ko se na primer zaključi Program Jamstvo za mlade). STROŠKI UKREPA IN IZVAJANJA

Stroški bodo izračunani na podlagi števila diplomantov na posameznem študijskem programu, pri katerem morajo opraviti še obvezno pripravništvo.

KADRI

Zaposleni na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Urad Republike Slovenije za mladino.

KOMU JE NAMENJEN?

Vsem diplomantom, ki morajo opraviti obvezno pripravništvo za pristop k strokovnemu izpitu.

UČINKI

Doseganje večje socialne varnosti pripravnikov, lažja osamosvojitev, omogočanje prve zaposlitve in delovnih izkušenj, stik z delovnim okoljem, štetje obdobja pripravništva v delovno dobo (saj to izhaja iz prispevkov iz plače), primerno plačilo za opravljeno delo.

SODELOVANJE

Organizacije, kjer se lahko opravljajo obvezna pripravništva, pripravniki (diplomanti).

ZA KOLIKO MLADIH JE TA UKREP?

3500 mladih, ki povprečno letno zaključijo študije, ki zahtevajo opravljanje obveznega pripravništva.

ČAS OD ODLOČITVE DO REALIZACIJE

Predvidoma 1-2 leti.

VIRI FINANCIRANJA

Evropska in državna sredstva.

68


Mladim svojo streho nad glavo OPIS PROJEKTA

Problem: samostojno bivanje predstavlja eno od ključnih točk osamosvajanja oz. doseganja avtonomije mladega posameznika. Podaljšana odvisnost od staršev se v veliki meri odraža prav v stanovanjskih razmerah mladih. Mladi dolgo živijo pri starših, kar ima za posledico nesamostojnost, pozno oblikovanje družine in pozno prevzemanje odgovornosti. Zaradi cenovne nedostopnosti mladi živijo v neustreznih bivalnih razmerah. Po podatkih Eurofounda se je delež mladih, ki živijo pri starših, v letih 2007 do 2011 povišal za 21 %, kar nas po porastu deleža mladih, ki živijo pri starših, postavlja na 2. mesto v EU. Rešitev: Sprejetje nacionalnega stanovanjskega programa tudi po meri mladih in v sodelovanju s predstavniki mladih. Problematike se je potrebno lotiti dolgoročno, da bo vzdržalo menjavo generacij. Bistveni cilj, ki ga želimo doseči, so mladim dostopna stanovanja za nakup ali najem. Vsak mlad človek bi moral z vstopom na trg delovne sile imeti možnost osamosvojitve, k čemur sodi tudi lastno ali najeto stanovanje ter ustrezne bivalne razmere. Želeno bi lahko dosegali z naslednjimi ukrepi: cenejši najem (neprofitna stanovanja za mlade ali sofinanciranje tržne najemnine), subvencije za gradnjo oz. obnovo stanovanjskih prostorov (neizkoriščeni prostori v že obstoječih stavbah) ter izgradnja hiš za mlade (prehodna stanovanja za mlade), ki jih lahko pridobimo tudi s prenovo. Pomemben vidik je tudi medgeneracijsko sodelovanje, zato predlagamo, da se sistemsko podpre menjava stanovanj med pripadniki različnih generacij. Urediti pa je potrebno tudi nemoteno prijavljanje (stalnega) prebivališča, s čimer so težave pri tržnem najemu.

STROŠKI UKREPA IN IZVAJANJA

Za samo pripravo nacionalnega stanovanjskega programa ni potrebno zagotoviti izrednih finančnih sredstev, medtem ko je kasneje na podlagi sprejetega programa v državnem proračunu potrebno zagotoviti sredstva za uresničevanje posameznih ukrepov in aktivnosti.

INFRASTRUKTURA KADRI

Neizkoriščeni bivalni prostori.

KOMU JE NAMENJEN?

Tistim, ki prvič rešujejo stanovanjski problem (ni nujno, da gre za mlado družino, lahko gre tudi za posameznika ali skupino mladih).

Delovna skupina (predstavniki mladih, Ministrstvo za okolje in prostor).

69


UČINKI

Ukrep predvideva naslednje učinke: -

izboljšanje dostopnosti nacionalnih mehanizmov za reševanje stanovanjskega vprašanja za

mlade,

SODELOVANJE

-

spodbuditev ureditve bivanjskih razmer med mladimi,

-

izboljšanje pogojev za doseganje avtonomije mladih in posledično oblikovanje okolja, v

katerem se lahko mladi razvijejo v odgovorne posameznike, ki so sposobni aktivno prispeva-

ti h kakovosti življenja v skupnosti,

-

povečanje možnosti za ohranitev mladih in njihovih potencialov ter posledično izboljšanje

ekonomskih in družbenih razvojnih potencialov skupnosti.

-

Strokovnjaki na področju prostorskega načrtovanja in stanovanje politike na nacionalni

ravni, -

nacionalno mladinsko predstavništvo,

-

mladi, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje.

ČAS OD ODLOČITVE

Ukrep se lahko začne izvajati takoj, ko je sprejeta odločitev in se formira delovna skupina. Predviden

DO REALIZACIJE

čas nastajanja programa je 6 mesecev.

VIRI FINANCIRANJA

-

Državni in občinski proračun,

-

evropska sredstva (za obnovo stavb).

70


Mladi so se za dogodek v petek, 16. maja 2014, še zad-

To so bili:

njič pripravili na nastop pred odločevalci in predstavitev

-

predsednik Državnega zbora Janko Veber,

pripravljenih ukrepov. Nacionalno srečanje se je zaključi-

-

evropska poslanka Tanja Fajon,

lo z nacionalno konferenco v Državnem zboru, in sicer z

-

predstavnica Urada za mladino RS Barbara Zupan,

dialogom med mladimi in nacionalnimi ter evropskimi

-

državna sekretarka Ministrstva za delo, družino,

odločevalci.

socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk,

-

predstavnik Nacionalne agencije programa Mladi

Mladi so v Državnem zboru RS pripravljene ukrepe pred-

v akciji Primož Ferjančič ter

stavili predsedniku in poslancem Državnega zbora ter

-

poslanci in poslanke Državnega zbora: Alenka Jer

predstavnikom ministrstev, evropskim poslancem in os-

aj, Matej Tonin, Romana Tomc, Tomaž Lisec, Brane

talim gostom.

Golubović, Štefan Tisel in Lejla Hercegovac.

Predstavitev ukrepov je potekala v veliki dvorani Državnega zbora, kjer so mladi ukrepe predstavili odločevalcem, ki so se odzvali na naše vabilo in se udeležili predstavitve.

71


Udeležence je spodbudno nagovoril predsednik Državne-

Po zaključnih nagovorih so predstavniki mladih predstavili

ga zbora, Janko Veber, ki je izpostavil, da so prisotni mladi

pet omenjenih ukrepov, ki so jih prisotni odločevalci spre-

pozitiven zgled tistim, ki so prepričani, da njihovo mnen-

jeli zelo pozitivno in podali konstruktivne predloge za nji-

je ne šteje. Izpostavil je, da je trenutno generacija mladih

hovo realizacijo. Namen srečanja ni bil samo predstavitev

tista, ki je najbolj na udaru in da je reševanje mladinske

ukrepov, temveč predvsem soočenje mladih z odločevalci

problematike ključnega pomena. Poudaril je, da odločev-

(in obratno), kjer so moderatorji vzpostavili prostor za kon-

alci dolgo niso imeli posluha za problematiko mladih, še

struktiven dialog med obema skupinama. Takšen način

posebej za brezposelnost mladih. Aktivna vloga MSS-ja

sodelovanja, ki ga zajamemo z besedno zvezo strukturira-

in Mreže MaMa v zadnjih dveh letih je odločevalce spod-

ni dialog med mladimi in odločevalci, bi se po zgledu iz

budila k temu, da so nam prisluhnili. Na podlagi tega je bil

tujine moral odvijati stalno, vzpostavitev takšnega dialoga

sprejet ukrep Jamstvo za mlade, s katerim si bodo priza-

pa je eden izmed glavnih ciljev projekta.

devali, da se bo strukturno uredilo področje zaposlovanja mladih. Prisotne sta nagovorili tudi predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc in vršilka dolžnosti direktorja mag. Maja Hostnik.

72


09

ZAKLJUČEK

Težko je strniti misli ob zaključku tako velikih projektov.

Tako smo izvedli 10 lokalnih dogodkov in se soočali z raz-

Vsak izmed dogodkov tokratnega »Dialoga mladih!« je

nolikostjo lokalnih okolij. Razlike nas sicer bogatijo, a ne ko

bil poseben, skoraj vsak svet zase. Predhodni občutek, da

ugotavljamo, da imajo mladi v Sloveniji različne možnosti,

mladi v Sloveniji niso enakovredno vključeni v družbo in

kar se tiče njihovih priložnosti pri sodelovanju v mladin-

odločanje, se je namreč izkazal za precej resničnega. Prav

skem delu in vključevanju v odločanje. Po drugi strani pa

zato smo izbrali gesli »Vključujemo!« in »Vklopi se!«, ko

prav te razlike motivirajo mlade, da se tudi tam, kjer »stvari

smo nagovarjali mlade. Socialna vključenost mladih nas je

ne štimajo«, pričnejo postavljati na svoje mesto. Verjam-

vodila pri pripravi vsebine. Ključno pa nam je bilo, da zane-

emo, da se je glas o »primerih dobrih praks« iz posameznih

timo iskrico, s pomočjo katere bodo mladi in odločevalci

občin prijel in mladi bolj verjamejo v možnost sprememb

pričeli sodelovati. Seveda z močjo mladinskega dela, ki

tudi zaradi našega »Dialoga mladih!«. Prav lokalna okolja so

omogoča posamezniku podporo, priložnost in nenazadn-

tista, ki lahko z voljo in pripravljenostjo svojih prebivalcev

je tudi prostor za aktivno državljanstvo in osebno rast.

dosegajo pomembne spremembe, ki lajšajo življenje vseh. In ja, na videz majhni koraki sodelovanja na lokalni ravni že kažejo rezultate! Prav to je pomemben korak naprej v primerjavi s prejšnjim »Dialogom!«, kjer je bila bolj poudarjena nacionalna raven strukturiranega dialoga. Tokrat smo namreč želeli učinke projekta tudi na lokalni ravni.

73


Zato smo z optimizmom zrli v nacionalni dogodek. Konec

Organizatorji pa smo tudi tokrat podobno kot pri prvem

koncev smo želeli preseči prvega. Naredili smo vse, kar je

»Dialogu« mladim želeli dati še nekaj več. Trudili smo se, da

bilo v naši moči, da bi upravičili pričakovanja mladih pa

so preživeli kakovostne ure drug z drugim, pridobili izkušn-

tudi nas – organizatorjev – Mladinskega sveta Slovenije in

je timskega dela, uspešne komunikacije in učinkovitega

Mladinske mreže MaMa. Menimo, da smo mlade dobro

javnega nastopa, pridobili znanja s področja zagovorništ-

pripravili na dialog z nacionalnimi odločevalci. Ne more-

va in argumentacije, jih poučili o možnostih participacije

mo pa trditi, da smo bili mladi prioriteta za odločevalce

na lokalni in nacionalni ravni, ... Vse to na naš »mladins-

in medije. Po dveh letih smo ponovno prišli v parlament

ki« način. In mnogi izmed mladih so to doživeli prvič.

povedati, kakšne so naše glavne težave in da smo jih pripravljeni reševati. A nas je pričakal hladen tuš, ko smo šteli prisotne poslance. Glede tega ne moremo biti zadovoljni. Prav enako težko je mladim razložiti, zakaj se tako malo odločevalcev zanima zanje. Povabili smo vse poslance, brez razlike.

74


Dejstvo pa je tudi, da niso rasli in se učili samo udeležen-

Včasih se zdi, da smo mladi kar malo zaspali, ko pogledaš

ci dogodkov Dialoga mladih. Prav vsak, ki je sodeloval v

participacijo na političnem področju. Pa vendar je dejstvo,

procesu, je dobil priložnost za učenje. Strukturirani dialog

da mladi probleme, izzive in rešitve opažajo, zaznavajo in

je kot metoda v mladinskem delu tudi priložnost za os-

živijo. Strukturirani dialog kot orodje pomaga, da mladi na

ebno napredovanje tudi izkušenih mladinskih delavcev in

strukturiran način - pa vendar brez okvirov političnih strank

mladinskih voditeljev, ki skrbimo za sam proces in vsebi-

- oblikujejo svoje mnenje in ga posredujejo odločeval-

no – trenerjev. Tako smo pripravili tudi obsežno gradivo –

cem. Rezultati projektov Mladinskega sveta Slovenije so

priročnik za trenerje, ki želijo delovati na področju socialne

vrhunski - mladi pa vse bolj prihajamo na politično agen-

vključenosti mladih.

do. Deloma tudi s pomočjo strukturiranega dialoga in aktivnega vključevanja vse več mladih v oblikovanje politik.

Trenerji se zavedamo, da je strukturirani dialog na dolgi

Kot trener nikoli ne prenehaš rasti - ko to storiš, ne zmoreš

rok pomemben za vse mlade, hkrati pa je zaradi narave

več. Strukturirani dialog je tudi mojo vnemo še poglobil

dela – tako na lokalni kot nacionalni ravni – možno prido-

in potrdil, kako je participacija pomembna. Verjetno na-

biti veliko tudi zase. Strukturirani dialog med mladimi in

jvečji doprinos zame osebno je kar nekaj potrditev, da so

odločevalci ima v sebi potencial za vse prvine kakovostne-

vsebine mladinskih politik Mladinskega sveta Slovenije

ga mladinskega dela. Da je temu tako, je v projektu skrbelo

popolnoma na mestu, pokazala pa se je še kakšna lučka,

9 trenerk in trenerjev iz Bazena trenerjev Mladinskega sve-

kam in kako mladinske politike še ne posegajo.

ta Slovenije. Tako vidita proces Tadeja in Jaka.

75


Pa seveda sam stik z mladimi, ki si upajo in so sposob-

Videli bomo, ali smo lahko nosilci sprememb ali zgolj tis-

ni, pa za to, da bi bili slišani ne dobijo prostora, daje

ti, ki opozarjajo da so te potrebne. (Jaka Matičič, trener)

veliko energije za delo naprej. Kot trener in fasilitator tako velikega dogodka pa gotovo pridobiš tudi dodatne sposobnosti koordinacije, usklajevanja in dela z odločevalci. (Tadeja Irmančnik, trenerka) Strukturirani dialog je pomemben, ker angažira mlade ljudi, da stopijo korak naprej ter se vključijo v procese odločanja. S tem razbijejo stereotipe o neaktivnih mladih in pokažejo pravi potencial, ki ga predstavlja sleherni izmed nas. Aktivno sodelovanje na projektu strukturiranega dialoga je dobrodošla sprememba v vsakdanji rutini, ki narekuje mladim, da naj bodo apatični. Če si sam lahko tisti, ki jih vzpodbuja pri razmišljanju, da temu ni tako, je to zelo velika čast in odgovornost. Kaj so dobili udeleženci in kaj tisti s strani organizatorjev pa bo pokazal čas.

76


In kaj sedaj?

Mi že razmišljamo, kako bomo to dosegli...

Zaključujemo drugi Dialog mladih! in čas je za vrednotenje uresničenega. Toda hkrati misli potujejo naprej, v pri-

Se vidimo naslednjič!

hodnost. Potrebno je gledati daleč. Projekt je res neka zaključena celota, a najmanj, kar si želimo, je, da bi bilo jutri vsega konec. Utrjuje pa se misel, da smo mladi naredili veliko korakov, a nismo dobili dovolj potrditve, da so naša prizadevanja cenjena ali celo zaželjena. Projekt se je zaključil ravno v fazi »brezvladja« in mladi na nacionalni ravni nismo imeli pravega sogovornika na strani odločevalcev. Ko se stvari vnovič sestavljajo, je seveda nujno, da organizatorji ponovno opozorimo - ali bolje opozarjamo na mlade, njihove težave in predloge rešitev teh težav ter na strukturirani dialog, ki ne sme postati zgolj neka obrobna zadeva. Strukturirani dialog mora postati temeljno orodje za kontinuirano komunikacijo med mladimi in odločevalci. Z vso resnostjo. Na obeh straneh. Z učinki. Na obeh straneh.

77


Dialog mladih 2.0: VkljuÄ?ujemo! in Dialog mladih 2.1: Vklopi se! Mladinski svet Slovenije Dunajska cesta 5 SI-Ljubljana, Slovenija tel.: +386 (0)1 425 60 55 fax.: +386 (0)1 425 60 56 info@mss.si www.mss.si

Dialog mladih 2.0 Vklučujemo! 2.1: Vklopi se!  

Dialog mladih 2.0 Vklučujemo! 2.1: Vklopi se! -2014

Dialog mladih 2.0 Vklučujemo! 2.1: Vklopi se!  

Dialog mladih 2.0 Vklučujemo! 2.1: Vklopi se! -2014

Advertisement