dobre zgodbe
Krožnik ambicioznosti s pogrinjkom znanja
Andrej Poklič
Učiteljica matematike v osnovni šoli mi je v spominsko knjigo zapisala naslednji citat: »Nikoli ne bodi zadovoljen s tistim, kar si, če želiš postati tisto, kar nisi.« Citat F. Quarlesa mi je bil takrat tako všeč, da sem ga večkrat v mislih ponavljal, čeprav ga pri 12 letih nisem razumel. Sedaj ga – tudi po izkušnjah v vlogi generalnega direktorja GKN Driveline Slovenija – razumem zelo dobro. Iz razdalje krepkih dvajsetletnih delovnih izkušenj bi lahko matematično naredil krivuljo ambicioznosti in znanja, na katerem časovna abscisa kaže ob ordinatni rasti znanje, padec ambicioznosti. Modrost je spoznanje, da je mogoče obrniti krivuljo ambicioznosti navzgor tudi ob ohranjanju pospešenega pridobivanja znanja in kompetenc. Znanje in ambicioznost posameznika ter organizacija imajo več skupnih lastnosti. Vsota znanja in ambicioznosti pomembno definira kulturo organizacije. Rast in doseganje ciljev je brezpogojno posledica ambicioznosti in znanja.
Z vidika razvoja organizacije se mi zdijo ključne lastnosti dobrega vodje, da je sposoben ustvarit ambiciozno okolje, ki uporabi potenciale vseh zaposlenih in z ustrezno podporo znanja ustvarja primerno razvojno okolje. Sem voditelj, ki se zaveda, da ne pozna vseh odgovorov in zato z vprašanji nadgrajujem svoje znanje in dvigam za ambicioznost prepotrebno samozavest svojim sodelavcem.
je ključnega pomena za povečanje učinkovitosti organizacije. Cilji, ki niso niti merljivi, ki niso ambiciozni ali celo niso izvedljivi, nikakor ne prinašajo pozitivnega učinka organizaciji. Včasih ambicioznost cilja lahko nekdo vidi kot nedosegljivost tega. V podjetju je še posebej pravi vodja tisti, ki najde ravno tisti rob/ mejo, ki omogoča dosegljivost cilja in hkrati predstavlja izziv.
Lahko je moda, lahko se dobro sliši, je pa silno učinkovito in uporabno sistematično izvajanje coachinga v organizaciji. Coaching ne razumemo kot prenos
Znanje in ambicioznost sta partnerja, pri katerih z rastjo enega ne sme priti do hiranja drugega. Ocenjujem, da izkušnje niso časovni ekvivalent zna-
Logo oziroma začetnico našega podjetja GKN Driveline Slovenija najraje pojasnimo kot Gradimo Kulturo Najboljših. Definiranje takega cilja ni samurajska obsodba na častno smrt, ampak je zrasla v letih garanja in oblikovanja lastnih vrednot. Pred desetletji smo bili srečni z etapnimi zmagami, doseganjem posameznih ciljev, s posameznim krikom v širni svet. Glas je zamrl, čim je bila situacija kompleksnejša in je okolje zahtevalo več samozavesti. Znanje ni problem, čeprav smo se ga včasih bali izpostaviti. Smo pač Slovenci. Na srečo nam je bila popkovina lokalnega zaščitenega okolja pretrgana na hitro. Spoznavanje tujega okolja nas je hranila s tisto samozavestjo, ki je hitro prinesla ambicioznost v razmišljanju in dejanjih. Veliko je definicij dobrih vodij, voditeljev, managerjev, med njimi so razlike.
FOTO: GKN Driveline Slovenija
Andrej Poklič s svojim vrhunskim timom GKN Driveline Slovenija
znanja na sodelavca, temveč na razvoj njegovih sposobnosti. Poleg vseh pozitivnih učinkov, na podlagi izkušenj ocenjujem, da je individualni pristop zelo pomemben za oba udeleženca. Individualni princip razprave uporabljamo tudi v primeru letnih razgovorov. Ambicioznost in znanje sta običajno povezana s cilji. Nekomu, ki nima znanja in sposobnosti preskočiti letvice enega metra, je neambiciozno postaviti letvico na dva metra. SMART definiranje ciljev
nju, so samo pomoč. Prav tako sem prepričan, da je ambicioznost časovno neodvisna od zaletave mladosti. Uspeh je zagotovljen, če na pravilno velikem krožniku samozavesti serviramo zdravo mero ambicioznosti, ki temelji na znanju in izkušnjah.
Andrej Poklič je generalni direktor GKN Driveline Slovenija, d. o. o.
REVIJA
59