Motniške novice 2016

LETO 16, Å TEVILKA 1

DECEMBER 2016

Spoštovani bralci in bralke!

Letos smo bili deležni velikih spektaklov, obletnic, novosti in pestre ponudbe dogodkov skozi celo leto.

Pol desetletja Križnikovega pravljičnega festivala, deseto leto kolesarjenja od Snovika do Motnika, 70 let obstoja Lovske družine Motnik-Špitalič, parada in gasilska veselica ob nakupu nove gasilske avtocisterne, slovesnost na Slopeh, Poletni večer v Motniku in številni ostali dogodki so bili odlično obiskani. Le malo krajanov, a veliko število obiskovalcev iz drugih slovenskih krajev, so polnili čarobne motniške kotičke, park pod lipami, dvorano kulturnega doma, športnorekreacijske površine…

Pozabiti ne smemo na dogodke, ki se odvijajo koncem decembra in zaradi datuma izida Motniških novic niso nikoli deležni posebne pozornosti. Vsako leto bolje obiskani Štefanov pohod z baklami širi svoj glas po vsej Sloveniji. Letos pričakujemo še večjo udeležbo pohodnikov, pohodnic in mladih družin, saj Zavod za turizem in šport v Občini Kamnik v sodelovanju s Turističnim društvom Motnik in Motnik.net za ta dogodek pripravlja spletno oglaševalsko kampanjo.

Vaščani se razmigamo, družimo in poveselimo na vsakoletnem namiznoteniškem turnirju ter srečanju krajanov pod jelko.

Novoletna predstava s prihodom Dedka Mraza pa vsako leto izvabi nasmeh in radost na lica najmlajših.

Naj vas gibanje, zdravje, veselje in radost obiskujejo skozi celotno leto 2017. Vesel božič in srečno novo leto vam želim, Tomaž Zupančič.

NAPOVEDNIK: Stran 5

Ob slovenskem kulturnem prazniku Stran 7

Motniška pravljična pot je zaživela Stran 10

5. Križnikov pravljični festival Stran 13

Telovadno društvo SOKOL v Motniku Stran 16

Slovesen prevzem nove gasilske avtocisterne Stran 19

Slovesnost na Slopeh Stran 20

70. letnica Lovske družine Motnik — Špitalič Stran 22

Odprtje občasne razstave Usnjarstva Grad

MOTNIŠKE NOVICE, letnik 16, številka 1 Izdajatelj: Kulturno društvo Motnik Uredništvo: Tomaž Zupančič, Petra Zupančič Sliki na naslovnici: Luka Dakskobler, TD Motnik Oblikovanje in prelom: Tomaž Zupančič, info@motnik.net Tisk: STUDIO DATAPRINT, d.o.o.

Motniške novice obsegajo informacije s področja KS Motnik in jih prejmejo vsa gospodinjstva KS Motnik brezplačno.

Stran 23

Bogata jesen Stran 29

Zlata plaketa Krajevni organizaciji ZB NOB Motnik — Špitalič

4

MOTNIŠKE NOVICE

5. prvojanuarski pohod na Jasovnik Sedaj že tradicionalni naznanilec prijetnega novega leta Prvojanuarski pohod na Jasovnik je bil deležen rekordnega obiska. Udeležilo se ga je 21 pohodnikov in pohodnic iz Motnika, Špitaliča, Kamnika, Vranskega, Zagorja in celo Ljubljane.

Na prvi januarski dan se je 21 pohodnikov in pohodnic ter pasja spremljevalca Brina in Medo podalo na tradicionalni, letos že peti, pohod na Jasovnik. Odrinili smo izpred Tit Motnik (Turistično informacijska točka Motnik) in se preko Strmce podali na Mali in Veliki Jasovnik. Na vrhu smo si odpočili, se odžejali, vpisali v pohodniški zvezek, malo pokramljali in se podali po grebenu Jasovnika naprej proti Loki. Ponekod je bilo ivje, tla so bila pomrznjena in stezice polne listja, zato smo pot navzdol nadaljevali počasneje. Letos gamsov ni bilo na spregled. V Loki smo zavili na regionalno cesto Kamnik-Ločica in se po njej odpravili nazaj v Motnik.

Prijetno druženje smo zaključili v gostili Pri Flegarju, kjer nas je Kulturno društvo Motnik pogostilo z odlično, menda zasluženo malico. (Tekst: Majda Zupančič, foto: Božo Zupančič)

Pustni karneval na Vranskem ''Saj veste, reka Motnišnica kar pogosto poplavlja.

Pravzaprav imamo poplavo skoraj ob vsakem malo večjem deževju, zato je pri nas navada, da otrok že ob rojstvu v dar dobi potapljaško opremo: masko, dihalko, neoprensko oblačilo, bombe z zrakom in še kaj.

Tako je bilo tudi danes, na Vranskem lepo, sončno, pri nas pa je deževalo, Motnišnica je prestopila bregove in nas je prinesla sem, na Vransko.'' S temi hudomušnimi besedami se je letošnja motniška skupinska pustna maska predstavila na Vranskem pustnem karnevalu.

Tako se je na letošnjem karnevalu predstavilo kar 18 motniških maškar s skupinsko masko Motniški potapljači. Nekaj dni prej smo zavihali rokave. Izdelali smo plavutke, pobarvali in sestavili potapljaške bombe ter iz zaprašenih škatel izpod podstrešja prinesli maske in dihalke. Na pustni dan smo se vsi oblekli v črno, se našemili in odpeljali na Vransko. Preplavali smo Vransko glavno ulico vse do trga, kjer smo se predstavili: ''Saj veste reka Motnišnica ...''

Med potjo smo bili deležni kar nekaj aplavzov in pohval. Na koncu smo se okrepčali v gostišču Slovan in ob razglasitvi prejeli praktično nagrado za doseženo sedmo mesto.

(Tekst: Motnik.net, foto: Studio DiFotoGraf)

DECEMBER 2016

5

Ob slovenskem kulturnem prazniku Povedali so mi, da je France Prešeren, naš največji pesnik, ustvaril zanimive sonete, hudomušne in vedre pesmi, zbadljivke in najlepše domovinske pesmi. Prav Zdravljica, ki je postala naša himna, dokazuje njegovo srčno ljubezen do domovine in slovenskega naroda.

S temi besedami je Anej otvoril prireditev v spomin na slovenskega kulturnega velikana. Motniški polžki so pod vodstvom učiteljic Vide Kovačič in Katje Novak hudomušno, nagajivo in hkrati pompozno zavzeli veliki oder kulturnega doma v Motniku.

Prešernove in ljudske pesmi, izštevanke ter ples so nemalo kateremu obiskovalcu pričarale nasmeh na obraz.

Najmlajši udeleženci so nato prepustili taktirko Majdi Zupančič, ki je s spremno besedo kazala rdečo nit celotnega večera. Pri krojenju prijetnega večera so ji na pomoč priskočili pevci Okteta sv. Mihaela z Vranskega, ki so v dveh hodih prepevali o Dolenjskih furmanih, Letnih časih, Pod to goro zeleno in avtorsko pesem vodje Franca Lesjaka Ko ni več noč in ni še dan. Recitatorji so zdaj na odru in drugič kar med publiko recitirali Prešernove pesmi, ljudske zbadljivke ter Prepovedane parole Žarka Petana. Pesmi Al' me boš kaj rada mela in Prid' no drev' v izvedbi Vesne in Gašperja Drolca sta nas pospremili do zaključka kulturnega programa ob počastitvi spomina na velikega slovenskega pesnika in njegovega praznika. (Tekst in foto: Motnik.net)

Prikaz uporabe defibrilatorja in napoved novega gasilskega vozila V petek, 19. februarja, smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Motnik organizirali predstavitev defibrilatorja in napoved novega gasilskega vozila GVC 16/25 (Mercedes Atego), s katerim bo naše društvo letos posodobilo svoj vozni park.

Nakup novega gasilskega vozila s cisterno je pomemben dogodek ne le za društvo, pač pa za celoten kraj, zato smo se odločili s to veliko pridobitvijo seznaniti vse prebivalce.

Vozilo bo izdelalo podjetje Mi Star d.o.o., okvirno do junija 2016. Nakup nove cisterne je za naše društvo ključnega pomena, saj je sedanja stara že 30 let, pogon ima le na zadnjih kolesih, kar nam preprečuje dostop do nekaterih območji, sploh v slabih vremenskih razmerah. Sedanje vozilo lahko prevaža le tri gasilce, novo pa bo imelo za posadko sedem mest s štirimi vgrajenimi izolirnimi dihalnimi aparati, kar omogoča hitrejše notranje napade na intervencijah, saj gasilec na mesto intervencije prispe že polno opremljen in lahko takoj začne z napadom. Podjetje Mi Star nam je posodilo njihovo razstavno vozilo, da smo si lahko tudi ogledali, kako bo približno videti naše vozilo.

V naši lasti je že nekaj let avtomatski zunanji defibrilator, ki je na voljo vsem krajanom Motnika, nahaja pa se v gasilskem domu. Inštruktor in reševalec Reševalne postaje UKC Ljubljana nam je predstavil varno in pravilno uporabo AED in nam podal nekaj napotkov o nudenju prve pomoči.

Predvsem je poudaril, naj nas ne bo strah uporabljati defibrilatorja, saj nas le-ta avtomatsko vodi skozi ves proces oživljanja, vendar moramo v prvi vrsti poskrbeti za lastno varnost, kar pa z upoštevanjem navodil defibrilatorja z lahkoto dosežemo. (Tekst in foto: Katarina Piskar)

6

MOTNIŠKE NOVICE

Spust gregorčkov po Motnišnici 16. februarja so v dvorani kulturnega doma Motnik potekale delavnice za otroke pod mentorstvom skupine Me4. Otroci so iz odpadnega materiala, ki so ga prinesli s seboj, izdelali gregorčke. V sredo, 11. marca, pa so jih skupaj s svojimi starši spustili po strugi Motnišnice.

Delavnice izdelovanja gregorčkov se je, kakor vseh delavnic pod okriljem skupine Me4, udeležilo veliko število otrok. Otroci so uživali v izrezovanju, spenjanju, lepljenju, barvanju in na sploh izdelovanju svojih plovil — gregorčkov. Še bolj pa so uživali, ko so v temni noči lahko prižgali svečko na svojem gregorčku in ga spustili po strugi Motnišnice. Skupaj s starši so se posladkali s piškoti in pogreli ob kozarčku toplega čaja.

Glede na to, da gregorčki niso bili narejeni iz povsem naravnih materialov, je skupina Me4 poskrbela tudi za njihovo primerno odstranitev. Za pomoč so poprosile motniške gasilce, ki so jih nekoliko nižje pobirali iz vode. (Tekst in foto: Motnik.net)

Rož'ce iz krep papirja Pomladi res je lepo, pomladi rož'ce cveto, pomladi, pomladi, pomladi…

V petek, 11. marca, so k Polžkom v šolo prišle tri babice po imenu Darja, Malči in Olga. Dogovorili smo se, da nam bodo pomagale pri ustvarjanju. Izdelovali smo rož'ce iz krep papirja, ker so lepe, uporabne in v mesecu marcu cveto. Izdelovanje rožic s pomočjo babic nam je šlo odlično od rok. Bili smo pohvaljeni in hkrati zelo navdušeni, saj smo se zopet naučili nekaj novega. Babicam smo se zahvalili z voščilnicami, ki smo jih izdelali prav zanje. Hvala, ker ste bile z nami in še kdaj na svidenje. (Tekst in foto: motniški Polžki)

Čistilna akcija na Motniškem V soboto, 2. aprila, se je pred Mlinotestovo trgovino Motnik zbralo preko 15 odraslih in prav toliko otrok. Otroci so se pod vodstvom učiteljice Vide Kovačič podali v boj s smetmi po Motniku, odrasli pa so se razporedili v skupine, katere so se podale vsaka na svoj konec.

Foto: Vida Kovačič

Motniški otroci in učiteljica Vida so očistili motniške travnate površine, pobočje motniškega gradu in okolico šole. Utrujeni so se vrnili na šolsko igrišče, kjer so se odžejali in nadaljevali z igro. Odrasli pa so se razporedili po okolici Motnika, kjer so nekateri pobirali smeti, drugi iz gozda vlekli odvržene smeti, spet tretji so skrbeli odvoz vseh najdenih in pobranih odpadkov na zbirno mesto v Pakališki, kjer je na koncu akcije smeti prevzelo podjetje Publicus.

DECEMBER 2016

7

Večja skupina udeležencev čistilne akcije se je odpravila proti motniški šoli, kjer smo se lotili urejanje šolske okolice. Obžagali smo drevesa na otroškem igrišču, odstranili grmičevje ob šoli, ženske so oplele cvetlične gredice, obstrigle okrasno grmičevje in vrtnice. Na koncu smo vse skupaj pograbili, pospravili, odpeljali in pomedli šolsko okolico.

Krajevna skupnost Motnik je poskrbela, da trebuščki niso bili prazni. V šolski jedilnici so nas pričakale polne mize jedače in pijače. Okrepčali smo se in zadovoljni odpravili domov na zaslužen počitek. (Tekst in foto: Motnik.net)

Motniška pravljična pot je zaživela Turistično društvo Motnik je v sodelovanju z znano pravljičarko Ireno Cerar organiziralo in uspešno izpeljalo prvo vodenje šolskih skupin po Motniški pravljični poti. Dolgoletna želja društva o organiziranih vodenjih otroških skupin po Motniški pravljični poti se je tako začela uresničevati.

Velikemu organizacijskemu zalogaju, snovanju, dogovarjanju, usklajevanju in pripravi samega dogodka, sta bili uspešno kos Petra Zupančič in Nina Semprimožnik. Pri izpeljavi novosti v motniškem turističnem prostoru je k odlični izvedbi veliko prispevala tudi Irena Cerar, ki je ne samo vodila šolske skupine, ampak je nesebično pomagala pri sami organizaciji in pripravi.

V začetku aprila 2016 je tako Turistično društvo Motnik v Motnik prvič pripeljalo skupino šolskih otrok, pravzaprav so pripeljali dve; eno v ponedeljek in drugo v sredo, in jih popeljali po Motniški pravljični poti.

V parku pod lipami je četrtošolce pričakala Irena Cerar, ki je s svojim čarobnim pripovedovanjem takoj pritegnila pozornost otrok. Povedala jim je nekaj besed o Gašperju Križniku in legendo o polžu. Otroci so strli prvo uganko in se napotili proti muzeju pritlikavega nosoroga. Potek celotne pravljične poti so kazali pisani čevlji, v katerih so se skrivale uganke. Po opravljeni novi uganki jih je pot vodila proti cerkvama sv.

Jurija in sv. Magdalene in naprej na grad. Na grajskem hribu so se udobno namestili in odplavali v pravljični svet Ireninega pripovedovanja. Odzvanjale so pravljice Gašperja Križnika in bila so jih sama ušesa. Pomalicali so in se odpravili nazaj v trg.

Vrnili so se v park pod lipami, kjer so krasen dan zaključili s prav posebnimi igrami - igrami s čevlji: Hitri pari in Čevelj v koš. Najhitrejši in najbolj spretni so dobili tudi simbolične nagrade.

Nasmejanih obrazov in zadovoljni so se z avtobusom podali nazaj domov.

Turistične znamenitosti in lepote Motnika tako dopolnjuje še en biser — Motniška pravljična pot.

(Tekst: Motnik.net, foto: Petra Zupančič, TD Motnik)

8

MOTNIŠKE NOVICE

Motniški Polžki smo skupaj z babicami in dedkom nastopili za starše Četrtkovo popoldne, 14. aprila, smo Polžki s svojimi starši, babicami, dedki in učiteljicami preživeli v šoli, kjer smo pripravili lep nastop. Vsi skupaj smo iskali najlepšo besedo.

Iskali smo jo pri cvetličarki, prodajalki igrač, prodajalki zelišč, pri čevljarju in nazadnje v knjižnici.

Nikjer je nismo našli, potem pa smo se jo domislili kar sami. Seveda, PRIJATELJ je najlepša beseda, poleg ostalih besed, ki jih pogosto uporabljamo: mamica, očka, babica, dedek, hvala, prosim, dober dan in še mnogo drugih.

Zraven smo lepo zapeli, na koncu pa našim staršem poklonili vloženo ljubezen. Nastopali so tudi naše babice in dedek, tako smo še poglobili medgeneracijsko sodelovanje. Nastop si je ogledala pomočnica ravnateljice, gospa Darja Krašovec. Pohvalila je naše delo in povedala, da v Motnik še pride. Zadovoljni smo se okrepčali s sokovi, kavico in bombončki. Vredno se je potruditi in še se bomo trudili razveseljevati naše najdražje. (Tekst in foto: motniški Polžki)

Bralna značka za odrasle v bralnih skupinah - Srečanje s knjigo DRUŽENJE, ZGODBE, NOVI SVETOVI, VESELJE! Letošnja srečanja smo v Motniku zaključili s knjigo avstralske pisateljice (ki živi v Londonu) M. L. Stedman Luč sredi morja.

Voditelj Danijel Bezek nas je popeljal na skalnati otok Janus Rock, 160 km od avstralske obale in v leto 1920. Spoznali smo delček življenja svetilničarja Toma Sherbourna in njegove žene Isabel. Odprla so se številna vprašanja o njunem ravnanju in odločitvah. To je ena od osmih predstavljenih knjig v času od oktobra 2015 do vključno maja 2016.

Ob zaključku sta nam knjižničarki iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Mojca in Tina podelili priznanja za udeležbo na srečanjih in spominek »Čajna zgodba iz Motnika«.

V juniju bo za vse udeležence organiziran krajši izlet. Odpravili se bomo na Vransko, kjer si bomo ogledali etnološko zbirko na domačiji pri Knežari, Schwentnerjevo hišo in se pridružili delavnici vezenja. V poznih popoldanskih urah pa bomo v Motniku prisluhnili pripovedovalcem na Križnikovem pravljičnem festivalu za male in velike.

Knjige nas bogatijo, razvedrijo, marsikaj naučijo … Ali kot pravi Henry Miller: »Knjiga ni samo prijateljica, ampak vam prijatelje tudi najde. Ko z umom in duhom posvojite knjigo, ste bogatejši. Ko jo posredujete naprej, ste trikrat bogatejši.« (Tekst in foto: Motnik.net)

Meddruštveni pohod DU Motnik-Špitalič Člani Društva upokojencev Motnik-Špitalič smo v soboto, 21. maja, organizirali meddruštveni pohod na Lipovec. Ob 8.00 smo se zbrali v parku pod lipami. Že tradicionalno se pohoda udeležijo člani in članice DU Kamnik, DU Komenda, DU Vransko in gostitelji – DU Motnik-Špitalič.

DECEMBER 2016

9

40 pohodnic in pohodnikov se je odpravilo proti Strmci in naprej na Malo ravan. Ustavili smo se na kmetiji pr' Nacet', kjer so nam prijazni domačini postregli s špehovko in tekočim okrepčilom. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali po lepih gozdnih poteh do doma na planini Lipovec. To je bil naš cilj. Tu smo se okrepčali s klobasami, pijačo in kavo. Po prijetnem klepetu in počitku smo pot nadaljevali preko Zobale v Jastroblje. Tukaj so nas čakali jekleni konjički. Poslovili smo se in si obljubili, da se še srečamo.

Dan je bil lep, sončen, ravno prav topel, poti prijetne in naši koraki čvrsti. Pohod je minil v prijetnem in prijaznem vzdušju. Razšli smo se zadovoljni. (Tekst in foto: Majda Zupančič)

Srečanje pohodnikov društev upokojencev Gorenjske 26. maja se je 5 pohodnic in pohodnikov DU Motnik-Špitalič udeležilo srečanja pohodnikov društev upokojencev Gorenjske v organizaciji Društva upokojencev Jesenice. 209 pohodnikov in pohodnic iz dvanajstih društev upokojencev Gorenjske regije je zapustilo Pristavo zadovoljnih obrazov in z lepimi vtisi.

Zbor je bil pri Domu na Pristavi v Javorniškem Rovtu. V čudovitem sončnem vremenu se je zbralo veliko število pohodnikov. Pripravili so dva pohoda, in sicer lažja pot je vodila od Pristave preko narcisnih poljan do izvira Malega in Velikega Javornika, mimo Trilobita nazaj na Pristavo. Za bolje pripravljene pohodnike so pripravili 3-urni pohod s Pristave na Španov vrh in nazaj. Po označeni poti smo se vzpeli preko narcisnih poljan, na sedlo Križevec in naprej na Španov vrh, kjer smo se okrepčali z malico. Občudovali smo lepote Julijskih Alp, saj smo jih videli čisto od blizu. Potem smo se po drugi strani Španovega vrha spustili do izhodišča.

V Domu Pristava je bilo skupno kosilo in zaključek pohoda s podelitvijo priznanj. Za veselo razpoloženje je bilo poskrbljeno. Pohodniki našega društva so bili navdušeni nad lepotami narave. S pohodom in organizacijo smo bili zelo zadovoljni. (Tekst: Dragica Zajec, foto: duj.si)

Soča, biser naših rek

(Jože Kapus)

Reka Soča tam tiho šumi, v veliki strugi pretaka se in le naprej nekam v daljavo hiti, se ji mudi.

Reka Soča je šumela, ko sem jaz še majhen fantič bil, reka Soča bo šumela, ko mene davno več ne bo.

Njena lepota nas vse prevzela je, da vanjo strmeli smo, ob njeni lepoti onemeli smo, Soča, oj, Soča, ti legla si nam v srce.

Le šumi, šumi reka Soča, ko novi rodovi prišli bodo, da še oni vate zrli bodo, vest o lepoti tvoji v širni svet ponesli bodo.

10

MOTNIŠKE NOVICE

Pol desetletja Križnikovega pravljičnega festivala

5. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv ... pušča globoke sledi 5. Križnikov pravljični festival Jenkret je biv ..., ki je letos praznoval svojo prvo malo obletnico, je združil pripovedovalce in ljubitelje ljudskih pravljic, zgodb in dobre glasbe iz vse Slovenije. Organizatorji so uspeli kljub muhastemu vremenu uspešno izpeljati večino dogodkov, tudi tistih, ki so bili načrtovani v naravi. Veliko število obiskovalcev – tako mladih kot nekoliko starejših – je znova dokazalo, da so ljudske pravljice in zgodbe zelo aktualne in da smo jih vsi zelo željni.

Osrednjo nit pestrega kulturnega programa za otroke in odrasle – pripovedovanje ljudskih pravljic, ki jih je zbral in zapisal Gašper Križnik iz Motnika, eden najpomembnejših slovenskih zapisovalcev iz 19. stoletja – so letos organizatorji uspešno povezali s stripom in ljudsko glasbo. Tudi iger, sprehodov, ustvarjalnih delavnic in kulinaričnih užitkov ni manjkalo. Organizatorji so z izvedbo in obiskom festivala zelo zadovoljni, velik obisk in navdušenje obiskovalcev pa je seveda dobrodošla spodbuda za načrtovanje prihodnosti.

Festival so tudi letos pripravili: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Kulturno društvo Motnik in sodelavki Irena Cerar ter Ivanka Učakar v sodelovanju s Turističnim društvom Motnik in skupino Me4 ter številnimi lokalnimi partnerji, sodelavci, društvi in podporniki, ki jih je vsako leto več. Še posebej je treba poudariti predano delo predsednika KD Motnik g. Rafka Goltnika. Še pred pričetkom festivala se je v Motniku odvila pripovedovalska delavnica, ki jo je vodila mag. Anja Štefan, pesnica, pisateljica in pripovedovalka. Udeleženke so bile nad izvedbo navdušene in bodo lahko uporabile novo znanje in pridobljene veščine. Z vsakoletno delavnico pripovedovanja festival spodbuja živo pripovedovanje in izobraževanje na področju pripovedovalske umetnosti.

Petek Organizatorji so bili na trnih še pred uradnim pričetkom festivala, saj je bila v petek zvečer dvorana Kulturnega doma v Motniku napolnjena do zadnjega kotička. Na uradnem delu ob odprtju festivala sta obiskovalce poleg letošnjega častega pokrovitelja Andreja Rozmana – Roze pozdravila še Igor Žavbi, podžupan občine Kamnik, in direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport občine Vransko Suzana Felicijan. Po uvodnih nagovorih pa je navdušeno občinstvo za debelo uro našpičilo ušesa in prisluhnilo izkušenim pripovedovalcem, ki so vsak po svoje interpretirali Križnikove pravljice. Na odru so nas vse do zadnjega navduševali Anja Štefan, Andrej Rozman – Roza, Breda Podbrežnik Vukmir, Vesna Radovanovič in Boštjan Napotnik. Večer je odlično vodila Irena Cerar.

DECEMBER 2016

11

Po pripovedovalskem delu so si obiskovalci v parku Pod lipami z zanimanjem ogledali razstavo fotografij Prvih pet pravljičnih let, ki jih je v preteklih festivalskih letih posnel Luka Dakskobler, uradni fotograf festivala, sicer pa večkrat nagrajeni fotoreporter in dokumentarni fotograf.

Razstavo je omogočil Zavod za turizem in šport Kamnik.

Večer sta s koncertom Sozvočja zaključila izjemna Boštjan Gombač in Janez Dovč, ki sta občinstvo vse do poznih ur navduševala s svojimi glasbenimi in interpretativnimi spretnostmi. Tik pred zaključkom se jima je na odru spontano pridružila še Anja Štefan, ki je povedala pravljico Od petelinčka, glasbenika pa sta jo spremljala.

Poželi so velik aplavz, občinstvo pa je domov odšlo vidno navdušeno in zadovoljno.

Sobota Najmlajši ljubitelji pravljic so na svoj račun prišli v soboto, ko se je odvil večji del festivalskega programa. Medtem ko so organizatorji v Motniku pogledovali v nebo in čakali na to, kaj jim bo prineslo nepredvidljivo vreme, sta obiskovalce na Vranskem že navduševala pripovedovalec Rok Kosec in glasbenik Goran Završnik, člana zasedbe duo Vroča župa.

V dopoldanskih urah se je v parku Pod lipami zbralo veliko število družin, ki so že nestrpno pričakovale Mlinarsko pravljično pot z Ireno Cerar. Potem, ko so otroci iz starega mlinčka potegnili ter “zmleli” nekaj ugank, so krenili na pot, ki jih je popeljala mimo lepih travnikov in kozolcev do jase, kjer je Irena pripovedovala mlinarske pravljice. Na različnih instrumentih jo je spremljala hči Klara, obiskovalci pa so se jima pridružili s kamenčki, ki so se tako spremenili v zanimivo zvočilo. Pot so nadaljevali ob potoku Belščica, kjer je nekoč stalo 9 mlinov, vse do Krevlovega mlina na Beli.

Tam sta gostoljubna lastnika Nada Kramar in Jernej Resnik razkazala mlin ter obnovljeno kaščo. Tudi ribja pogostitev je sedla v prazne želodčke! Mimo Ferbarjevega mlina se je skupina, ki je štela skoraj 80 obiskovalcev, vrnila v Motnik ter za las ušla prvim dežnim kapljam.

Kulturni dom je po mlinarski poti za nekaj ur postal prostor za družabne igre, listanje po zanimivih knjigah, ustvarjanje in druženje. Otroci in odrasli so skozi različne igre spoznavali motive ljudskih pravljic. Pravljica za poper, pantopravljica ter sestavljanka velikanka so le nekatere od iger, ki so popestrile pravljično dogajanje. Program so pripravila in vodila dekleta iz skupine Me4 – Petra Zupančič, Vera Piskar, Nina Semprimožnik in Špela Regulj (Turistično društvo Motnik), ki tudi med letom skrbijo za delavnice in pravljice za otroke iz Motnika in okolice. Z otroki je iz nepredene volne ustvarjala tudi Rosana Kleindienst. Skupaj so izdelovali znamenitega motniškega polža.

12

MOTNIŠKE NOVICE Pravljic pa s tem še ni bilo konec.

Obiskovalci, predvsem mlajši, so jim lahko prisluhnili v Muzeju pritlikavega nosoroga, kjer so jih veselo pričakale Ana Svetel, Katarina Nahtigal, Metka Bahlen in Tina Koščak.

Medtem ko so nekateri poslušali pravljice, so jih drugi upodobili v stripu. Pod Vrbanovčevim kozolcem je potekala delavnica za otroke, ki jo je vodil stripar, ilustrator in lutkar Andrej Štular. Po delavnici si je Andrej oddahnil le za kratek čas, saj je že kmalu zatem stal na odru Kulturnega doma, kjer je pred odprtjem razstave Podobe Križnikovih pravljic in podelitvijo nagrad letošnjega likovnega natečaja s senčnimi lutkami likovno opremil Križnikove pravljice, ki jih je pripovedoval izkušeni in zabavni pripovedovalec Rok Kušlan. Prireditev je pripravila in vodila Tadeja Pungerčar, animirane pravljice pa so bile zasnovane ter izvedene premierno prav za ta dogodek.

Pred popoldanskim dogodkom Jenkret je biv … jen povžar, ki ga je že peto leto pripravila in vodila Ivanka Učakar, je dvorana kulturnega doma v Motniku zopet pokala po šivih. Tokrat so jo napolnili nekoliko starejši obiskovalci, ki so že nestrpno pričakovali pripovedovanje domačinov. Z obiskom nas je razveselil tudi gospod Franc Sušnik, župan občine Vransko, ki je bil prejšnji večer zadržan. Slišati je bilo na moč zanimive osebne zgodbe pa tudi prave povedke in pravljice, ki še niso bile povedane v javnosti. Sodelovali so: Jože Keršič iz Motnika, Ljuba Lajmiš iz Kamnika in Tončka Šuštar iz Porebra. Na citrah se jim je pridružila mlada glasbenica Eva Poglajen z Mlake pri Komendi.

Seveda tudi brez posebnega sklepnega večera ni šlo. Po dopoldanskem obisku Vranskega se je duo Vroča župa s svojimi izvirnimi interpretacijami pravljic zvečer predstavil tudi v Motniku. Obiskovalci niso odšli na grad, kakor je bilo prvotno najavljeno, pač pa kar v dvorano kulturnega doma; grad so medtem prekrili temni oblaki, ki so jim sledile dežne kapljice. Stare in mlade sta nasmejala do solz in znova pokazala, da imajo ljudske pravljice lahko veliko različnih obrazov. Tik preden sta požela še zadnji aplavz, se je nebo nad Motnikom zopet razjasnilo, tako so lahko organizatorji tudi letos festival sklenili z ognjeno predstavo Šola za zmaje skupine Čupakabra, ki je očarala tako mlajše kot starejše obiskovalce, ki so v Motnik prišli z vseh koncev Slovenije.

V Motniku se je pretekli konec tedna zopet pokazalo, kako veliko moč imata beseda, človeška domišljija in ustvarjalnost. Na festivalu, ki ga je omogočila Občina Kamnik, sodelujejo Zavod za turizem in šport Kamnik, Turistično društvo Motnik, Občina Vransko in Zavod za turizem in šport Vransko.

Vsem, ki so kakor koli pomagali, se zahvaljujemo. Motnik je bil oba festivalska dneva obiskan in poln mladih družin, ki so se v vasi zadrževale in zabavale cel dan. S ponosom lahko rečemo, da sta postala Motnik in festival znana po vsej Sloveniji.

(Tekst: ekipa Križnikovega pravljičnega festivala, foto: Luka Dakskobler)

Spomini

DECEMBER 2016

13

Telovadno društvo SOKOL v Motniku Leta 1932 je bilo tudi v Motniku ustanovljeno Sokolsko društvo. Ideja in začetek sokolstva je prišla iz Češkoslovaške države, nato so to gibanje povzele vse slovanske dežele. Tudi vrh takratne države Jugoslavije je podpiral parolo ''ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU''. Začele so se vaje, treningi so bili polni navdušenja.

Mladi smo največ vadili korakanje. Vodje so zahtevali strumni korak, tempo so dirigirali s štetjem ena dva, ena dva. Starejši so si napravili orodji DROG in BRADLJO. Drog in bradlja sta bila zunaj na dvorišču ali na travniku. Prišel je tudi vaditelj iz sosedne občine. Otroci smo takrat prvič videli bradljo in kako se vršijo prijemi, gibi in preskoki.

Sledili so redni obiski sosednjih sokolskih društev na Vranskem, Žalcu, Braslovčah in tudi v Motniku.

Tem obiskom so rekli SOKOLSKI ZLET. Tu so skupaj z domačini najprej korakali pod takti godbe na pihala. Nato so sledile vaje na orodjih — bradlji in drogu. Tu so vadeči sokoli pokazali svoje spretnosti. Na koncu vsakega Sokolskega zleta so določili najboljšega posameznika in ga nagradili.

Na zaključku zleta je bilo videti in slišati navdušenje množice, ki je ugotovila, kako dobri so bili domači telovadci napram gostom.

Iz fotografije je videti, kako velik praznik je bil v Motniku, ko je slavilo Sokolsko telovadno društvo leta 1934. Svečano so se postavili pred Flegarjevo hišo, fotograf pa je ta dogodek ovekovečil za spomin, s čemer je lažje dojeti takratno zagnanost za taka srečanja.

Za mlajše in mlade Motničane in okoličane se mi zdi potrebno nekaj stavkov nameniti tej sliki, saj drugače ne bi imela tolikšnega pomena, če ne bo pojasnjeno, kdo vse je na sliki. V ozadju na sredini stoji mož s klobukom — najstarejši navdušen Sokol REBERŠEK FRANC, motniški krojač. Pred njim stojijo člani Sokola v paradnih oblekah, vsi sami domačini: od leve strani so MLINARJEV FRANC, VRBANOVČEV JOŽA, JERNEJKOV FRANCE, MADJARJEV LOJZE in TONAČEV GAŠPER. V paradno obleko je spadala: rdeča srajca, siv suknjič ogrnjen preko leve rame, nizka okrogla črna kapa s sokoljim peresom pripetim s kokardom.

Spredaj stojita GRABNAR MARA in CENE CVETKA. Ob straneh sedita častni članici VIDA HRIBOVŠEK — šolska upraviteljica in MIMA REBERŠEK. V srednji vrsti sedijo člani telovadci na orodju, na bradlji in na drogu v belih majicah in črnih hlačah. Med telovadci je starosta Sokolskega društva Motnik

14

MOTNIŠKE NOVICE

ZDRAVKO HRIBOVŠEK, kmet in usnjar. Brez mladih ne gre. Spredaj so šolski otroci SOKOLSKA DECA, ki so se vključili v telovadbo v smislu, da bodo tudi oni živeli s parolo ''Zdrav duh v zdravem telesu''.

Ta dan je bil praznik Motniškega Sokolskega društva.

Društvo je nadaljevalo z delom v telovadbi na prostem in orodjih. Leta 1937 so se tudi Motniški Sokoli udeležili Sokolskega zleta v Celju. Najprej so nastopili člani in članice iz vseh društev Savinjske doline s prostimi vajami na travnatem štadionu Glazija. Sledili so nastopi posameznih članov na bradlji in drogu. Tudi oni so vaje izvajali zunaj na travnati površini, pod toplimi sončnimi žarki. Gledalci so uspešne vaje navdušeno nagrajevali z močnimi aplavzi. Potem so se člani in članice razvrstili po štiri v vrsto in po taktih godbe na pihala odkorakali po Celjskih ulicah, da je lepo odmevalo ob zaključku prireditve.

Med najmlajšimi in najmanjšimi Sokoli sem bil tudi jaz. Ponosno sem korakal v povorki po Celjskih ulicah. Težko sem sledil tempu odraslih, kljub temu sem bil ponosen, da sem bil z njimi. Ta dan mi je ostal v spominu kot eden izmed najlepših dni v mojem življenju.

(Tekst in foto: bivši Sokol, Hribovšek Miha, star 86 let)

Zaključna ekskurzija motniških Polžkov Smo Polžki sklenili, da na morje bomo šli, smo Braneta prosili, če se to lahko zgodi.

In res se je zgodilo in to v ponedeljek, 13. junija. Zjutraj smo se s starši zbrali na avtobusni postaji v Motniku in se skupaj odpeljali na morje, kjer smo ves dan uživali v sončnem dnevu ob zabavnih aktivnostih ob in v morju, ki je bilo že kar toplo in z veseljem smo zaplavali. Na sprehodu po Izoli smo si ogledovali ladje.

Privoščili smo si kar nekaj sladoledov in morsko kosilo. Bilo je odlično.

Zaključna ekskurzija motniških Polžkov, staršev in učiteljic je v celoti uspela. Hvala vsem za dobro družbo in Branetu za prevoz. Bilo je čudovito! (Tekst in foto: motniški Polžki z učiteljicami)

Vsakoletni izlet DU Motnik-Špitalič Letos smo se na potepanje v dolino Soče odpravili v torek, 14. junija. Avtobus smo zasedli do zadnjega kotička. Vremenska napoved ni bila prav obetavna, vendar so naši dežniki ostali suhi, ker je nekajkrat deževalo, ko smo bili v avtobusu.

Prva postaja na naši poti je bila Planica. Ogledali smo si Nordijski center z zanimivo valjasto stavbo in v podzemnem delu videli tekače na smučeh. Osupljiv je pogled na skakalnice. Pot smo nadaljevali mimo naselja Rateče in se mimo Trbiža, Rabeljskega jezera ter čez prelaz Predel vrnili v Slovenijo. V Logu pod Mangartom smo lahko videli sledi grozljivega plazu, ki je pred leti močno prizadel to območje.

Obiskali smo trdnjavo Kluže, ki leži nad globokimi koriti Koritnice. V 1. svetovni vojni so jo menjaje uporabljali Avstrijci, Italijani in Nemci. V njej je danes muzej. V prijetni gostilni pred Bovcem smo se okrepčali z malico in mimo Bovca nadaljevali pot po dolini Soče. Med vožnjo smo lahko videli številna pokopališča iz 1. svetovne vojne.

Kobarid ponuja številna pričevanja, ki nas vedno znova opozarjajo na nesmiselnost vojn. Obiskali smo lahko Vojaški muzej 1. svetovne vojne ali pa kostnico nad mestom, kjer je pokopanih 7014

DECEMBER 2016

15

italijanskih vojakov. Ob poti do nje stoji križev pot. Kostnica presune s svojo velikostjo in zapisi številnih mrtvih. V Kobaridu stoji tudi spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, goriškemu slavčku, ki se je rodil v bližnjem kraju Vrsno.

Ob vožnji mimo Tolmina so nekateri obujali spomine na služenje vojaškega roka v JLA in ugotavljali, da so od kasarne ostale samo še sledi. Soča je res »krasna hči planin« in njena barva je posebna modra. Na njej je kar nekaj HE in zato umetnih jezer. V zgornjem delu njen tok izkoriščajo raftarji, na jezerih pa veslači in ladjice.

Skozi predmestji Nove Gorice Solkan in Kromberk smo prispeli v Vipavsko dolino. V kraju Vitovlje smo na turistični kmetiji použili okusno pozno kosilo in si ogledali vinsko klet. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov. Za nami je bil res lep dan in številna zanimiva doživetja. Za veliko informacij je poskrbela vodička Gabrijela, za varno in udobno vožnjo pa šoferka Edita.

(Tekst in foto: Majda Zupančič)

Naravoslovni dan — gozd V četrtek, 16. junija, je posijalo sonce in vsi učenci naše šole smo se v spremstvu učiteljic odpravili v gozd — zeleno učilnico na prostem. Ker smo bili v njem gostje, smo se kulturno vedli in uživali v zelenem naravnem okolju.

V gozdu nam je učiteljica Brigita razdelila učne liste — začutimo gozd in s pomočjo njenih vprašanj smo samostojno rešili kar 23 nalog. Pri tem smo uporabljali zaznave vseh petih čutov. Bilo je zanimivo. Nadaljevali smo z nabiranjem naravnih materialov — listov, storžev, palic, rastlin… in naredili veliko naravno mandalo. Nato smo s pomočjo žreba določili dvojice in v barvnem krogu izdelali manjšo pisano mandalo. Ker smo bili pridni in poslušni, smo se še poigrali in v skupinah izdelali hišice za naše gozdne prijatelje. Veseli in prijetno utrujeni smo se vrnili v šolo in pojedli slastno kosilo.

V gozd smo Polžki se podali, gozdne rastline in živali opazovali, poslušali, ustvarjali, se sprostili in se polni vtisov v šolo vrnili.

(Tekst in foto: motniški Polžki z učiteljicami)

Športni dan — pomladanski pohod Po dolgem času je zopet posijalo sonce in podali smo se na pot, na pomladanski pohod, ki pa se je odvil na prvi poletni dan. S seboj smo povabili naše babice – Majdo, Kristo in Darjo. V nadaljevanju vam bomo zaupali, kaj smo doživeli. Bilo je nepozabno.

Izpred šole smo se podali na pot proti Zgornjemu Motniku in naprej do Bele, natančneje do Mežnarja, kjer je doma Darja.

Tam smo se odpočili in okrepčali s šolsko malico in sladico — palačinke z nutelo ter odžejali z vodo. Opazovali smo zajčke, mucke, se igrali s kužkom Nerom, lovili, gugali…, bilo je zelo zabavno. Potem smo nadaljevali pot proti Kropivnici, zavili do domačije pri Planinc in se tam ustavili, saj nas je gospodar Jože že pričakoval. Pokazal nam je svoj muzej z zbirko zelo starih kmečkih, vojnih, gasilskih, hišnih in drugih predmetov, ki so razstavljeni po prostoru. Polžki smo ga z zanimanjem spraševali, on pa nam je povedal veliko zanimivega. Najbolj so uživali naši četrtošolci. Nato smo se spustili v dolino in kmalu prišli do naše polžje šole, kjer nas je Slavi pričakala z okusnim kosilom. Zahvalili smo se babicam za spremstvo, vodenje in prepoznavanje rastlin in živali. Po kosilu smo si namesto iger na igrišču z učiteljico Katjo ogledali risanko. (Tekst in foto: motniški Polžki z učiteljicami)

16

MOTNIŠKE NOVICE

Slovesen prevzem nove gasilske avtocisterne Letošnje poletje je bilo za člane PGD Motnik nadvse slovesno, saj smo v svoj gasilski dom pripeljali novo vozilo GVC 16/25, ki je nadomestilo prejšnje, več kot trideset let staro gasilsko vozilo s cisterno. Po številnih sestankih, usklajevanjih, ogledih in prilagoditvah so v torek, 12. julija, malo po devetnajsti uri sirena in modre luči končno naznanile prihod novega težko pričakovanega vozila v gasilski dom.

No, vozilo še lep čas ni zapeljalo v garažo, saj so si ga z zanimanjem ogledali številni obiskovalci, ki so se zbrali na parkirišču pred domom. Krajanom in podpornikom društva so se pridružili tudi člani sosednjih gasilskih društev, ki so si prišli z zanimanjem ogledati našo novo pridobitev, s katero bomo sodelovali na skupnih vajah in intervencijah. Članice društva so z domačimi dobrotami poskrbele za prazne želodčke, skupaj pa smo nazdravili na srečno in varno uporabo novega sodobno opremljenega vozila. Slednje je navdušilo tako staro kot mlado, številni so se lahko z njim popeljali okoli Motnika, manjkalo pa ni niti mokro presenečenje za poveljnika Francija Uriska in njegovo ženo.

Po navdušenju ob končno prispelem novem vozilu smo se morali hitro zbrati in pripraviti na slavnostno prireditev ob njegovem uradnem prevzemu. Čeprav vremenska napoved ni bila najbolj optimistična, smo se skupaj z okoliškimi gasilskimi tovariši v soboto, 16. julija, ponosno podali v slavnostno parado skozi trg Motnik. Protokolarni del je povezovala tajnica društva Urška Orehovec Cerar, za govorniški mikrofon pa je kot prvi stopil predsednik društva Matjaž Piskar, ki je pozdravil vse navzoče in predstavil zgodovino društva. Sledila sta nagovora predstavnikov GZ Kamnik, poveljnice Simone Oblak in predsednika Marjana Semprimožnika. Kot zadnji govornik je pred mikrofon stopil župan Občine Kamnik, gospod Marjan Šarec, ki je simbolno izročil ključe novega vozila glavnemu vozniku Mihu Keršiču in tako novo gasilsko cisterno predal v uporabo. Poleg prvega voznika sta bila imenovana tudi njegova pomočnika Marko Orehovec in Rok Urh, tako da je bila glavna skrb za vozilo predana trojici mladih in zagnanih gasilcev.

Ob koncu slovesnosti je domači župnik, gospod Miran Klevišar, novo vozilo še blagoslovil in gasilce priporočil v božje varstvo.

Slavnostnemu delu je sledila tudi velika vrtna veselica z bogatim srečelovom, na kateri so nas zabavali Ognjeni muzikanti.

DECEMBER 2016

17

Nova pridobitev je s svojim izgledom, tehnično dovršenostjo in najsodobnejšo opremo v hipu navdušila, predvsem pa je pomembno izboljšala naše možnosti za delo in posredovanje ob morebitnih intervencijah.

Vozilo je osnovano na podvozju Mercedes Benz Atego, nadgradnjo pa je v skladu z zahtevami tipizacije gasilskih vozil za GVC 16/25 izvedlo podjetje Rosenbauer. Vgrajena je črpalka Rosenbauer NH 25, ki omogoča pretok 2500 l/min pri tlaku 10 barov.

Vozilo lahko prevaža kar 3100 litrov vode in je opremljeno z najsodobnejšo opremo za gašenje in reševanje. Poleg voznika ima prostora še za 6 gasilcev. V kabini so integrirani 4 izolirni dihalni aparati, v vozilu pa poleg vse ostale opreme ne manjkajo niti agregat z močjo 9 kW, izpihovalec, termokamera ter večji kovček prve pomoči z dodanim kisikom in zajemalna nosila.

Vozilo nam omogoča hitro in uspešno posredovanje ob vsakršnih neprilikah kjerkoli na raznolikem in razgibanem ozemlju, ki ga pokrivamo. Po številnih skrbeh, ki nam jih je povzročala zastarela in dotrajana cisterna, si končno lahko oddahnemo, saj vemo, da lahko z novo pridobitvijo poskrbimo za večjo varnost vseh krajanov. A člani PGD Motnik vseeno upamo, da bomo novo vozilo še naprej uporabljali predvsem na raznih vajah in usposabljanjih ter da bo posredovanje na intervencijah potrebno čim manjkrat.

(Tekst: Monika Pestotnik, foto: Kamnik.si)

18

MOTNIŠKE NOVICE

Zahvala Prostovoljno gasilsko društvo Motnik se iskreno zahvaljuje vsem krajanom in podpornikom za pomoč pri nakupu novega gasilskega vozila.

Posebna zahvala velja vsem botrom.

ZLATI BOTRI: Marta Piskar Božo Zupančič Matjaž Piskar Martin Ambrož s.p.

BRONASTI BOTRI: Kmetija Tonač Kmetija Lukc Uroš Felicijan Pavle Pungartnik Španova družina Iztok Kavčič Sika d.o.o.

SREBRNI BOTRI: Leopoldina Bregar KS Motnik POS Elektronček d.o.o.

Zarja Elektronika d.o.o.

Veppo d.o.o.

Lovska družina Motnik-Špitalič Janez in Stanislava Trebušak Marija Zupančič Družina Perko Jure Hribar Ančka Podbevšek

Hvala tudi vsem sponzorjem in donatorjem: Občina Kamnik, Telekom Slovenije d.d., Komet inženiring d.o.o., Edita Vrankar s.p,, Klemen Resnik s.p., HP Commerce d.o.o., Trival antene d.o.o., Pantal d.o.o., Turistično društvo Motnik, Reberles d.o.o., Miha Poljanšek s.p., Splošno mizarstvo Urbanija Rova, Kit-Ak d.o.o., IMB d.o.o., Alu montaža Tomaž Hribar s.p., Special Mateja Bajde Dimec s.p., ELES, d.o.o., Judita Učakar Rženičnik - notarka

HVALA, KER NAM POMAGATE, DA MI LAHKO POMAGAMO VAM!

DECEMBER 2016

19

Slovesnost na Slopeh na prevalu med Tuhinjsko in Zadrečko dolino Krajevna organizacija ZZB Motnik-Špitalič je letos za svoje delo dobila zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. Da je šlo priznanje v prave roke, so potrdili konec avgusta, ko so v vasici Slope pod Menino planino, na prevalu med Tuhinjsko in Zadrečko dolino, pripravili prisrčno spominsko slovesnost ob krajevnem prazniku v spomin na avgust leta 1943. Takrat so iz teh vasi okupatorji v koncentracijska taborišča odpeljali več kot 30 vaščanov, največ v Dachau, od koder se številni niso več vrnili.

Prostor za slovesnost sta odstopila Marica in Bojan Bajde, na njihovem zemljišču stoji tudi spomenik 12 žrtvam, ki so tukaj izgubile svoje življenje. V pripravo slovesnosti sta se vključili obe krajevni skupnosti, Špitalič in Motnik, ki pa imata skupno borčevsko organizacijo. Ob pomoči gasilcev, krajanov in praporščakov so poskrbeli za zanimiv kulturni program, ki so ga s starimi slovenskimi pesmimi popestrile ljudske pevke Lipa, z recitacijami pa člani Društva upokojencev Motnik - Špitalič: Darja Zajec ter Božo in Majda Zupančič, ki je prireditev tudi vodila.

Na slovesnosti se je zbralo veliko ljudi, tudi nekaj še živih borcev, med njimi Franc Sever - Franta, ki je nazorno opisal boje na tem območju leta 1943, ko se je Kranjčev bataljon z moravške strani premikal proti Dobrovljam, kjer naj bi se pridružil Savinjskemu bataljonu. Zaradi izdaje so izbruhnili hudi boji, v katerih je bil med drugimi ranjen tudi komandant štaba 4. operativne cone Franc Rozman - Stane. Prisotne je nagovoril še Jože Keršič, predsednik KO ZB Motnik - Špitalič.

Foto: Kamnik.si Foto: Kamnik.si

Slavnostni govornik je bil kamniški župan Marjan Šarec. Poudaril je, da s proslavami ne slavimo vojne, temveč junaštva tistih, ki so v teh vojnah dali svoje življenje za to, da živimo v svobodi. »Druga svetovna vojna je v slovenskem narodu pustila toliko ran, da še niti po 75 letih nismo razčistili preteklosti. Za to pa niso krivi le ekstremisti, temveč tudi tisti, ki bi lahko kaj rekli in se temu uprli, a so tiho,« je med drugim poudaril Marjan Šarec in dodal: »Vsak pogrom se vedno začne s sovražno besedo!«

Med obiskovalci je bil tudi Jože Semprimožnik, njihova družina je živela na domačiji, kjer je potekala slovesnost. Le deset let je imel, ko so tukaj potekali najhujši boji in so v taborišča odpeljali domačine, med njimi tudi njegovega očeta. Mama je ostala sama s petimi otroki, na srečo so vsi vojno preživeli. Dobro pa se spominja partizanov, ki so prihajali iz doline, in hudih bojev. Franc Sever - Franta pa se ga je spomnil kot radovednega fantiča, ki se je smukal okoli borcev in ga je najbolj zanimalo njihovo orožje. (Vir: Svobodna misel, september 2016)

Poletni večer s klapo Skala in skupino M.J.A.V. Izjemen obisk, čarobno vzdušje, prijetna glasba, vonj po giricah in zadovoljni obrazi so ponovno napolnili park pod lipami. V soboto, 20. avgusta, je sedaj že tradicionalno potekal Poletni večer v Motniku. Tokrat so nam v parku pod lipami družbo delali klapa Skala in glasbena skupina M.J.A.V. V ritmih dalmatinske, slovenske, ljudske in zimzelene glasbe so uživale prav vse generacije. Člani Turističnega društva Motnik so večer popestrili s srečelovom, pijačo in jedačo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste kakor koli pomagali in pripomogli, da je naš poletni večer tudi tokrat uspel. (Tekst: Petra Zupančič, foto: Jože Bojec)

20

MOTNIŠKE NOVICE

10. kolesarski izlet od Snovika do Motnika 28. avgusta, je potekalo tradicionalno kolesarjenje po kolesarski poti od Snovika do Motnika.

Letos je bil to že deseti kolesarski izlet, ki ga vsako leto skupaj organizirata Občina Kamnik in Športno društvo Motnik. Gre za rekreativno kolesarsko prireditev, ki je namenjena promociji kolesarjenja in predstavitvi kolesarskih poti v občini Kamnik. Zbranim se je ob pričetku kolesarjenja v imenu Občine Kamnik pridružil podžupan Igor Žavbi.

Omenjena kolesarska pot je dolga 23 kilometrov in je dokaj zahtevna, predvsem zaradi nekaterih vzponov (npr. iz Sidola na Pšajnovico ter dalje do Velikega Rakitovca) in vožnje po gozdnih cestah.

Pot poteka po naseljih Tuhinjske doline od zdravilnega vrelca v vasi Potok, skozi Vaseno, Sidol, Pšajnovico, Laseno, Mali in Veliki Rakitovec, po gozdni cesti mimo planšarije na Lipovcu na Malo Raven do Motnika.

Letos se je v Snoviku zbralo 58 kolesarjev, katerim je srečno pot zaželel tudi podžupan Igor Žavbi. V nagovoru je poudaril, da si Občina Kamnik prizadeva dograjevati mrežo kolesarskih poti in vsako leto poskuša zgraditi nove odseke. Z lepimi željami so se udeleženci podali na pot in po dobrih treh urah vsi zaključili kolesarjenje v Motniku. (Tekst in foto: Kamnik.si)

70-letnica Lovske družine Motnik-Špitalič V soboto, 3. septembra, popoldan je ob Lovskem domu v Špitaliču potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja Lovske družine Motnik-Špitalič.

Rojstvo Lovske družine Motnik-Špitalič sega v leto 1946 in so jo v 70-letnem obdobju oblikovali številni dobri lovci, katerim je skupno to, da so vsi znali ohranjati ter krepiti tovariške odnose med enakimi in enakopravnimi v zeleni bratovščini. Prvi starešina Matevž Kadunc je ob njeni tridesetletnici povedal naslednje: »Naša lovska družina se je formirala v skladu z osnutkom zakona o lovskih organizacijah, ki ga je 15. oktobra 1945 izdalo ministrstvo za gozdarstvo pri narodni vladi Slovenije. Prebral vam bom prvi člen tega osnutka, ki se je glasil: »Lovske zadruge so edini dopustni zakupniki lovišč, ki po svojih članih goje, varujejo in odstreljujejo divjad, ter skrbe na splošno za varstvo prirode, zato sodelujejo z oblastmi in jih podpirajo pri delu za pospeševanje lovstva in varstva prirode.« Spomladi leta 1946 so h gospodu Kaduncu iz Ljubljane prišli inšpektor Paškulin Jože, Logar Stane, prof. Rant Jože in Grabrijan Edo, ki so bili že tudi pred vojno zakupniki lovišč. Na njihovo pobudo je sklical vse stare lovce, ki se jim je uspelo prebiti skozi vojno. Nekateri so se vrnili iz partizanov; drugi iz taborišč oziroma ujetništva. Tako so se zopet zbrali marca leta 1946, da ustanovijo lovsko družino in obnovijo lov na njihovem terenu. Prvi člani in ustanovitelji Lovske družine Motnik so bili Motničani Kodra Janez, Kodra Ivan, Kodra Franc, Kodra Matevž, vsi iz Črnega Vrha, inšp. Paškulin Jože, Logar Stane, Grabrijan Edo, prof Rant Jože, vsi iz Ljubljane, Slapnik Anton, Slapnik Janko, Premk Egidij, Cene Franc, Bergant Rudolf in Kadunc Matevž.

Lovci so skozi vso svojo zgodovino zelo aktivni na več področjih: kulturnem, športnem ter na področju ohranjanja in zaščite narave — slednje je njihovo osnovno poslanstvo. Največji prispevek

DECEMBER 2016

21

družbi pa dajo z ohranjanjem in gojitvijo divjadi. Skrbijo tudi za povrnitev škode, ki jo povzroči divjad, opozarjajo upravljavca cest na stalne prehode divjadi, skrbijo za omejevanje in preprečevanje kužnih bolezni, kot so steklina, prašičja kuga, garje in ptičja gripa. Skrbijo za odvoz kadavrov s cestnih odsekov, kjer prihaja do trka z vozili in se redno, ne glede na uro in dan, odzivajo na klice policije. S policijo sodelujejo tudi v primerih izgubljenih ali pogrešanih oseb in se kot dobri poznavalci terena aktivno vključijo v iskanje.

Skupen jim je vedno isti cilj, to je skrb za ohranjanje žive in nežive narave, skrb za ravnovesje v naravi in njeno raznolikost, skrb za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter zaščito naravnega okolja. Že ustanovitelji so pred 70. leti postavili trdne temelje za nadaljnje delovanje družine, ki so narekovali premišljeno načrtovano gojitev in spoštovanje divjadi, prav tako skrb za naravno okolje ter dobro in odgovorno sodelovanje s kmetovalci, lastniki polj, kjer se divjad pase, in gozdov, kjer najde zatočišče.

Zbrane ob okroglem jubileju je sprva pozdravil in nagovoril starešina Lovske družine Motnik-Špitalič Janez Petrič. Opisal je delovanje lovske družine, ki upravlja z loviščem, ki obsega 4.020, ter pomen njihovega dela in poslanstva. Župan Marjan Šarec pa je članom podelil zahvalo za njihovo skrb, požrtvovalnost, pomoč in podporo pri varstvu narave in okolja ter upravljanju z lovišči in divjadjo tudi za naslednje generacije. Za kulturni program, ki ga je povezoval Franc Pestotnik – Podokničar, so poskrbeli Kvatropirci, Folklorna skupina Vransko in pevci iz Moravč, z lovsko veselico v družbi Ognjenih muzikantov pa so nadaljevali druženje in praznovanje še v pozne popoldanske ure.

(Tekst in foto: Kamnik.si)

Poletne počitniške delavnice v Motniku Tudi letos Turistično društvo Motnik in skupina Me4 poleti ni počivala. Vsako sredo so v pozno popoldanskem času organizirali različne brezplačne delavnice in aktivnosti za otroke.

Delavnice in aktivnosti za otroke — Me4 delujejo pod okriljem Turističnega društva Motnik že tretje leto. Me4 sestavljalo štiri dekleta — Nina, Vera, Špela in Petra, ki s svojim strokovnim znanjem otrokom nudijo poučne aktivnosti in dejavnosti. V juliju in avgustu so izpeljale 8 različnih delavnic in aktivnosti, ki so otrokom popestrile poletne počitnice. Tako kot že prejšnja leta, je bil tudi letos cilj druženje in gibanje v naravi. Na delavnicah so se v letošnjem poletju otroci preizkusili v igrah velikankah, lovili so skriti zaklad in se preizkušali v branju zemljevida, se igrali štafetne igre, izdelovali leteče ladjice, otvorili »Motniške olimpijske igre« in še in še…

(Tekst: Petra Zupančič, foto: Nina Semprimožnik)

Srečanje upokojencev Gorenjske Srečanje Gorenjskih upokojencev je bilo letos v četrtek, 8. septembra, na letališču v Lescah.

Dogodek se je odvijal v velikem šotoru, kjer je potekal program in pozdravni govori. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla »Triglav kvintet Katerman«.

Poskrbeli so tudi za dobro hrano in pijačo. Na številnih stojnicah so ponujali razne izdelke, svoje usluge so predstavljala nekatera zdravilišča in zavarovalnice. Nad nami pa se je na nebu odvijal zanimiv spektakel – iz športnega letala so se spuščali padalci, tudi po devet naenkrat.

Iz Lesc smo se odpeljali na Bled. Nekateri smo odšli po pešpoti okrog jezera, drugi so čas preživeli ob kavi, kratkem sprehodu in ogledih. Na Bledu je bilo v tem času zelo veliko turistov. Tudi kopalcev ni manjkalo. V predelu Mlino smo naleteli na veliko skupino tujih motoristov. Okrog jezera je res prijeten sprehod (pohod) in pogledi na otoček, grad, jezero, pletnje in druge čolne res nekaj prekrasnega.

Na poti nazaj smo se ustavili še v Gorenjki (Tovarna čokolade v Lescah), se založili s slastnimi zalogajčki in izpolnili potovalni načrt za ta dan. (Tekst in foto: Majda Zupančič)

22

MOTNIŠKE NOVICE

Odprtje občasne razstave Usnjarstva Grad 16. septembra popoldan se je v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju v sklopu prireditev ob prazniku Občine Šoštanj odvijalo odprtje občasne razstave Usnjarstva Grad. Zbranim se je ob tej priložnosti pridružil tudi župan Marjan Šarec skupaj z županom Občine Šoštanj Darkom Menihom, direktorico Muzeja Velenje Mojco Ževart in ženo pokojnega Janeza Grada, ustanovitelja Usnjarstva Grad, Tanjo Samec Grad.

Usnjarstvo Grad je podjetje, ki ga je Janez Grad v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja ustanovil v Motniku pri Kamniku. V razmeroma kratkem času se je razvilo v podjetje, ki se je s svojimi izdelki uveljavilo tako na domačem kot mednarodnem tržišču. Njihovi produkti so bili predvsem zaradi visoke kvalitete nagrajeni s številnimi priznanji in nagradami. Ponašali so se s tradicijo strojenja živilskih kož za dekoracijo in s tradicijo obdelave usnja. Z uporabo sodobnih proizvodnih postopkov in okolju prijaznih materialov so izdelali usnje, ki ima vse lastnosti, značilne za visokokvaliteten proizvod za izdelavo zaščitnih delovnih rokavic »PAN«. Prvi so razvili poseben postopek zaščite usnje-hidrofobiranje, ki preprečuje vpijanje vode in olja.

Sprva se je v prostorih Muzeja usnjarstva na Slovenskem odvijal posvet usnjarjev, ki mu je sledilo odprtje razstave. Slednja prikazuje samo delovanje in razvoj podjetja ter izdelke, ki so unikat v slovenskem prostoru in so resnično vredni ogleda. Priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj je Usnjarstvo Grad uvrstil tudi v monografijo mojstrovine Slovenije, v kateri so opisani največji mojstri svoje obrti na Slovenskem ozemlju.

S pozdravnimi besedami so pričujočo razstavo pospremili župan Občine Šoštanj Darko Menih, direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart in žena pokojnega Janeza Grada, ustanovitelja Usnjarstva Grad, Tanja Samec Grad. Župan Marjan Šarec pa je občankam in občanom Občine Šoštanj iskreno čestital ob prazniku občine in dodal: »Tudi Kamnik je bil nekoč usnjarsko mesto. V mislih imam UTOK, ki žal danes ne obstaja več. Po drugi strani pa je Motnik tudi zelo znan po usnju, po pestri zgodovini in dolgi tradiciji.

Današnja razstava priča o ljubezni do te usnjarske obrti, ki je danes žal ni več toliko zaslediti. Lepo in prav pa je ohranjati spomin na to. Spomin pa je lahko tudi pogled naprej, kako to dediščino ohranjati tudi zanamcem, da bodo sploh vedeli kaj se je dogajalo in kaj smo delali s svojim lastnim znanjem in lastno voljo. Iskrene čestitke ob razstavi, da bo ogled čim večji in morda, da bo prišlo do gostovanja razstave v Kamniku.« Za vezno besedo sta poskrbela kustosa Muzeja usnjarstva na Slovenskem Miran Aplinc in Jernej Hozjan. (Tekst in foto: Kamnik.si)

Jesenski pohod — medgeneracijsko druženje 20. septembra, smo se motniški Polžki z babicami odpravili na jesenski pohod. Pot je bila dolga, a ne preveč naporna.

Ko smo prišli v Belo, nas je s kužkom Nerom pozdravila Darja. Z navdušenjem smo si ogledali mlade zajčke in mucke. Umili smo si roke in si privoščili zasluženo malico. Majda je sestavila zanimive naloge za tekmovanje Polžarjada. Tekmovali smo v štirih skupinah, katerih vodje so bile Iva, Darja, Dida in Krista. Vsi sodelujoči smo se izredno potrudili in kljub majhni razliki v točkah je zmagala modra skupina. Dobili so medalje, vsi pa smo se posladkali.

Urno smo se odpravili nazaj proti šoli, na poti pa smo se še ustavili pri sošolcu Kristjanu, kjer so nas pozdravili njegov očka, babica in papagajček Čopko. Tudi tam smo se posladkali in nato nadaljevali pot nazaj proti šoli, kjer nas je že čakala Slavica z okusnim kosilom. Babicam smo se zahvalili za prijetno druženje in sklenili, da se kmalu vidimo. (Tekst in foto: motniški Polžki z učiteljicami)

DECEMBER 2016

23

Medgeneracijsko druženje — Bogata jesen Motniški oder so v nedeljo, 16. oktobra, zasedle prav vse generacije, od petletne prvošolke Eve do 88 let stare pevke Mihelce, in prav zato prireditev nosi naslov Medgeneracijsko druženje — Bogata jesen. V Društvu upokojencev Motnik-Špitalič odlično skrbijo za bogato tretje obdobje oz. bogato jesen svojih članov ter ostalih upokojencev iz Motnika, Špitaliča in okolice.

Vsako leto organizirajo bolj ali manj zahtevne pohode v okolici, izlete po Sloveniji, obiskujejo jubilante in nepokretne kolege, aktivno sodelujejo s podružnično šolo in organizirajo razne prireditve za vse generacije.

Letošnjo prireditev je otvorila glasba izpod spretnih prstov harmonikaša Gašperja. Na odru so se razvrstili pripovedovalci in recitatorji, ki so nas popeljali po nostalgični poti zapisov v starih spominskih knjigah, Niso bili kot drugi, govorili o svojem Imetju, potresli nekaj Drobtinic in Tožili nad slabimi časi. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom dirigentke Karle Urh je poskrbel za hudomušni del nedeljske prireditve. Z izbranimi skladbami so dodobra razživeli in nasmejali dvorano. Nekaj poskočnih viž so urezali tudi trije muzikantje, pravzaprav inštrumentalisti Folklorne skupine Društva upokojencev Komenda, ki mimogrede deluje že 14. leto. Prireditev je povezovala Draga Zajec, na odru so peli in plesali Motniški polžki, učenci Podružnične šole Motnik pod vodstvom učiteljice Petre Knez, po dvorani so odmevale slovenske narodne pesmi v izvedbi Gašperja in Vesne Drolc. ''Človeško življenje je kot štirje letni časi in v tretjem, jesenskem obdobju, čutimo, da še moramo početi stvari, ki nas veselijo in jih želimo predati še drugim. Zato Inštrumentalni trio še veselo muzicira, pevci in pevke MePZ DU Kamnik pojejo in člani DU Motnik-Špitalič nadaljujemo s svojim delom.'' Majda Zupančič (Tekst in foto: Motnik.net)

OKTOBER — mesec požarne varnosti V oktobru imamo gasilci že tradicionalno polne roke dela, saj je to čas številnih vaj, prikazov, pregledov in preizkusov opreme. Letošnje aktivnosti so potekale pod vseslovenskim geslom »DELUJMO PREVENTIVNO« in so bile namenjene predvsem splošni požarni varnosti v gospodinjstvih in problematiki ogljikovega monoksida.

Motniški gasilci smo v tem mesecu poskrbeli za številne vaje, na katerih smo preizkusili svoje znanje in sposobnosti, hkrati pa so tovrstne aktivnosti tudi odlična priložnost za spoznavanje našega novega vozila in njegovih zmožnosti.

Prvo vajo, na kateri smo sodelovali samo gasilci domačega društva, smo imeli 9. oktobra v Loki. Ob prihodu na kraj dogodka smo se soočili z navideznimi posledicami prometne nesreče – v avtomobilu so bile ujete osebe, ki jih je bilo potrebno izvleči na varno in oskrbeti njihove poškodbe, ukrotiti pa je bilo potrebno tudi ognjene zublje, ki so zajeli vozilo. Čeprav smo se vaje udeležili v precej velikem številu, smo hitro ugotovili, da bi ob resni situaciji prav prišel še kak dodaten par rok, saj dela za gasilce nikoli ne zmanjka. Že teden dni kasneje smo gostili meddruštveno vajo, na kateri smo sodelovali s člani PGD Špitalič. Tokrat smo se na Beli skupaj spopadli z gorečim gospodarskim poslopjem, v katerem so bili ujeti ljudje. Pri delu nas je nekoliko oviral strm teren, pozorni pa smo morali biti še na bližnje objekte, saj se ob požaru lahko ogenj zelo

24

MOTNIŠKE NOVICE

hitro razširi tudi nanje. Z dobro organiziranim in usklajenim delom smo gasilci dokazali, da znamo uspešno sodelovati tudi izven okvirjev domačega društva.

To smo še dodatno potrdili v soboto, 22. oktobra, ko smo sodelovali na sektorski vaji, ki so jo tokrat pripravili v PGD Sela pri Kamniku. Kot najbolj oddaljeno društvo smo bili zadnji pozvani na pomoč ob požaru gospodarskega poslopja, tako da so gasilci bližjih društev že pred našim prihodom opravili večino zahtevnejšega dela. Kljub temu je bila vaja za nas pomembna in koristna, saj smo se lahko prepričali, koliko hitrejši prihod do bolj oddaljenih dogodkov nam omogoča posodobljen vozni park.

Nad hitrim napredovanjem proti cilju so bili navdušeni tudi naši starejši operativni člani, ki že vrsto let spremljajo tehnološki napredek v gasilstvu.

Zadnji delovni dan pred jesenskimi počitnicami smo v podružnični šoli obiskali naše male šolarje, pridružili pa so se nam tudi otroci iz vrtca. Z otroki smo se pogovarjali o pomenu previdnega ravnanja z ognjem, o klicu na številko 112 in o razgibanosti dela gasilcev. Skupaj smo si ogledali opremo in delo gasilcev bolničarjev, največ zanimanja pa je pritegnil prikaz izbruha požara zaradi pregrete maščobe, ki je nikakor ne smemo gasiti z vodo. Učiteljice so se preizkusile v uporabi gasilnikov, otroci pa so imeli možnost raziskati celotno gasilsko vozilo s cisterno. Ob zaključku šolskega tehničnega dne se nam je ponovno potrdilo, da je sodelovanje z najmlajšimi prav poseben del gasilskega dela, ki je poln otroškega navdušenja, iskrivih pogledov in iskrenega smeha.

Aktivnosti meseca požarne varnosti smo zaokrožili s še eno meddruštveno vajo, ki je potekala v začetku novembra na Vrheh. Podobno kot pri ostalih večjih vajah smo se tudi tokrat spopadli z gorečim gospodarskim poslopjem, v katerem so bili ujeti ljudje, le da smo tokrat sodelovali s kolegi iz PGD Ločica pri Vranskem in PGD Trojane. Na vaji nismo sodelovali zgolj gasilci treh sosednjih društev, ampak gasilci treh različnih gasilskih zvez, kar je zagotovo redek pojav v Sloveniji. Tako na lokalnem nivoju dokazujemo, da se pri svojem delu ne želimo ozirati na občinske ali zvezne meje, ampak želimo predvsem pomagati sočloveku v stiski. (Tekst: Monika Pestotnik, foto: FB PGD Motnik)

Srečanje z Mileno Miklavčič Društvo upokojencev Motnik-Špitalič je v petek, 11. novembra, v dvorano kulturnega doma v Motniku povabilo pisateljico, pravljičarko, publicistko, novinarko in raziskovalko Mileno Miklavčič. Je avtorica odmevnih knjig »Ženske« in »Ogenj, rit in kače niso za igrače«. Tema našega pogovora so bili odnosi, v katerih smo ljudje od rojstva do smrti, saj smo družbena in družabna bitja ter eden brez drugega ne moremo.

Zgodbe, ki jih beremo v knjigi »Ogenj, rit in kače niso za igrače«, imajo zametek v letih, ko je avtorica obiskovala ljudi in iskala podatke o tem, kako so živeli, delali, vzgajali in nenazadnje ljubili nekoč. Preteklost tako ali drugače vpliva na nas in nas zaznamuje. In tako je Milena po izidu knjige še bolj zaposlena, saj pripoveduje v knjižnicah, šolah, na televiziji ter sodeluje z ljudmi doma in čez mejo. V zadnjem času nastajajo tudi prvi prevodi v tuje jezike.

DECEMBER 2016

25

V pogovoru smo slišali zgodbe o spolnosti od začetka 20. stoletja do leta 1960, o deklah in hlapcih, rojevanju otrok in njihovi vzgoji, o ženitvi, odnosu snaha – tašča, o vzrokih za prepire (šundr)… Pri interpretaciji odlomkov so sodelovala dekleta iz skupine Me4, ki delujejo v okviru TD Motnik – Petra, Špela in Vera. Milena je dobra sogovornica brez dlake na jeziku in druženje je bilo pestro in zanimivo, vsebine pa občasno kar malo šokantne. (Tekst: Majda Zupančič, foto: Milena Miklavčič)

Miklavževanje v Motniku in Špitaliču Kot vsako leto so tudi letos učiteljice Podružnične šole Motnik z motniškimi Polžki pripravile pester program ob prihodu svetega Miklavža v Špitaliču in Motniku.

Najprej so v dvorani gasilskega doma s svojim nastopom razveselili otroke v Špitaliču. Na odru so igrali, deklamirali, peli in plesali, na koncu pa so otrokom pomagali priklicati sv. Miklavža. Pol ure kasneje so bili naši Polžki že na odru v dvorani kulturnega doma v Motniku, kjer so skupaj s prihodom sv. Miklavža in njegovimi darili razveselili še Motniške otroke. (Tekst in foto: Motnik.net)

V decembru smo zaključili s pohodi v letu 2016 Kot vsako leto smo tudi letos organizirali krajše pohode, ki so se odvijali vsak drugi torek v mesecu. Krajši pohodi so krajši po času in dolžini. Obiskali smo že veliko okoliških vzpetin in šli tudi malo dlje, po Tuhinjski dolini do Kamnika in Vranskega.

Med priljubljenimi cilji so tudi takšni, ki smo jih obiskali večkrat.

Vsak pohod pa je nekaj posebnega. So področja okrog Motnika in Špitaliča, kjer smo nekateri bili prvič. Ne samo, da spoznavamo, kje so posamezne domačije, občudujemo tudi lepe razglede in okolico, ki nam ponuja pestrost v rastlinskem svetu, včasih naletimo tudi na gozdne živali. Zanimivo je poslušati zgodbe o ljudeh in domačijah, ki jih poznata naša vodiča Jože in Ivo. V letošnjem letu se je porodila ideja in v okviru pohodništva je nastala še ena oblika pohodov — celodnevni pohodi. Organizirani so vsako četrto sredo v mesecu. Letos si je skupina zastavila zanimive relacije, npr.: Loke pri Taboru – Krvavica - Čemšeniška planina - Motnik ali Motnik - Doline - Limbarska gora - Blagovica ali Levstikov pohod od Litije do Čateža. Na daljše pohode je včasih organiziran prevoz s kombijem.

Skozi vse te pohode se je naš glas razširil tudi izven meja KS Motnik in KS Špitalič in tako se nam je pridružilo kar nekaj pohodniških članov tudi od drugod. Nova pridobitev so majice za pohodnike z znakom društva, da bomo kot skupina še bolj prepoznavni. (Tekst in foto: Majda Zupančič)

Voščilo Vsem Motničanom in vsem ljudem dobre volje želimo srečno, zadovoljno, uspešno in zdravo novo leto 2017 vsi člani Podeželskega društva – Utrip pod lipo domačo, Motnik

26

MOTNIŠKE NOVICE

Krajevna skupnost Motnik Ob zaključku leta je čas, da se ozremo nazaj in obudimo spomine na dogodke, ki so se zgodili v iztekajočem se letu.

Kljub temu, da v občinskem proračunu ni bilo namenjenih skoraj nič sredstev za našo krajevno skupnost, smo z aktivnostmi pričeli že spomladi. Skupaj z ostalimi društvi smo organizirali čistilno akcijo, saj se zavedamo, da nam lepo urejena okolica izboljšuje naše življenjsko okolje.

Sprememba zakonodaje in dotrajanost igral na igrišču pri šoli je bila posledica, da se je igrišče zaprlo za uporabo. Krajevna skupnost se je aktivno vključila k reševanju problema in skupaj z občino Kamnik in Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju pričelo s postopki za ureditev dotrajanih igral. Po uspešnih pogajanjih smo uspeli zagotoviti sredstva za ureditev in zamenjavo dotrajanih igral ter postavitev nove panelne ograje okrog celotnega igrišča. Igrišče je bilo ponovno primerno za igranje z začetkom novega šolskega leta. Celotna investicija je bila vredna okoli 10 000 evrov. Večji del investicije se je financiral iz proračuna občine Kamnik, nekaj pa sta financirali Osnovna šola Šmartno v Tuhinju in Krajevna skupnost Motnik.

V pomladnih mesecih smo del sredstev namenili tudi obnovi razpela na pokopališču Motnik in ob prazniku sv. Jurija pripravili blagoslov. Skozi celo leto smo se trudili, da bi pričeli z obnovo občinske hiše. V začetku jeseni smo uspeli pridobiti in zagotoviti sredstva za najnujnejša dela. Tako smo uspeli zamenjati vsa okna, zabetonirati AB ploščo, vliti tlake, sanirati zidove in zamenjati notranja vrata. Zavedamo se, da bo potrebno še kar nekaj sredstev, da bo stavba zopet primerna za upravljanje svoje funkcije, vendar smo ponosni, da smo kljub nizkim sredstvom uspeli urediti najnujnejše.

Seveda pa ne smemo pozabiti na izredno dobro sodelovanje z vsemi društvi v kraju. Tako smo v letošnjem letu finančno pomagali Prostovoljnemu gasilskemu društvu Motnik pri nakupu novega gasilskega vozila, Podeželskemu društvu – Utrip pod lipo domačo pri obdaritvi otrok na Miklavževanju, Društvu upokojencev MotnikŠpitalič pri obisku onemoglih krajanov, Kulturnemu društvu pri Križnikovem festivalu ter sofinanciranju šole v naravi. Prav tako sodelujemo tudi z ostalimi društvi v kraju, ki jim letos nismo finančno pomagali, ampak smo z njimi sodelovali na drugih področjih. Predvsem želim poudariti, da smo s Športnim društvom Motnik in Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju uspeli podpisati tripartitno pogodbo o vzdrževanju celotnega športnega igrišča v Motniku.

Ob iztekajočem letu bi poudaril, da si v letu 2017 želimo nadaljevati z obnovo občinske hiše in nadaljevati z aktivnostmi za asfaltiranje ceste proti Vrhem. Skupaj z občino bomo poskušali pripraviti plan obnove cest, predvsem ceste Motnik-Zajasovnik. Želimo si še izboljšati sodelovanje z društvi in krajani, predvsem pa se bomo trudili, da postane Motnik takšen kraj, na katerega boste lahko vsi ponosni, da ste njegovi krajani.

Naj zaželim vsem krajanom in bralcem Motniških novic lepe božične praznike in srečno novo leto 2017.

Marjan Semprimožnik, predsednik KS Motnik

DECEMBER 2016

27

Prostovoljno gasilsko društvo Motnik Gasilci in gasilke PGD Motnik smo bili kot vsako leto tudi v letu 2016 zelo dejavni. Iztekajoče se leto je zagotovo najbolj zaznamoval nakup novega gasilskega vozila s cisterno, kar se je izkazalo za res ogromen projekt, a kljub temu smo svojo energijo usmerili tudi v številne druge aktivnosti.

Upravni odbor skliče sejo vsak mesec, v začetku leta smo izvedli redni letni občni zbor, naši predstavniki se vestno udeležujejo sej upravnega odbora GZ Kamnik ter sej poveljstva, ob vsem tem pa si prizadevamo, da naše delo ne temelji zgolj na sestankih, ampak skušamo biti čim bolj aktivni, ustvarjalni in produktivni tudi v praksi.

Vsako prvo nedeljo v mesecu se člani zberejo v gasilnem domu, kjer pregledajo opremo, preizkusijo radijske zveze, v zimskem času očistijo sneg, poskrbijo za namestitev verig na vozila in tako poskrbijo za pripravljenost na izvoz tudi v najzahtevnejših vremenskih razmerah.

Spomladi so s skupnimi močmi uredili drvarnico pred domom in popravili poškodovani hidrant. V novembru so se lotili ureditve nove komandne sobe, pripravili so vratne odprtine med nekdanjo sejno sobo in garažo.

Včasih so se delu pridružile tudi članice, ki so počistile dom in opremo. V dogovoru s CZ Kamnik je v poletnem času 15 gasilcev s pomočjo strojne opreme očistilo vodotoke in njihovo okolico, s čimer smo občutno pripomogli k večji protipoplavni varnosti kraja.

Januarja smo posredovali ob dimniškem požaru v Beli, ki pa na srečo ni povzročil večje škode. V skrbi za večjo varnost in bolj urejeno okolico smo posekali drevesa pri šoli, popravili poškodovano streho, očistili vodna zajetja in prepuste ter poskrbeli za odpravo posledic snegoloma. Udeležili smo se skupne čistilne akcije, sami pa smo organizirali že tradicionalno kresovanje in predstavitev uporabe AED, ob kateri smo krajane seznanili tudi z vsemi posebnostmi GVC 16/25. Udeležili smo se Florjanove maše v Šentgotardu in poskrbeli za redarstvo ob vseh večjih prireditvah v kraju. Članice so ob koncu leta izdelovale tudi adventne aranžmaje, s katerimi so polepšale svoje domove ter vhodna vrata gasilnega doma.

Veliko pozornosti vselej namenjamo tudi izobraževanju naših članov.

Grega Kološa je v Tunjicah opravil tečaj za nižjega gasilskega častnika, Domen Semprimožnik, Katarina Piskar, Majo Perko, Andrej Hrvatin, Miran Podbevšek in Matjaž Podbevšek pa so uspešno zaključili tečaj za vodjo skupine. Franci Urisk in Marjan Semprimožnik sta se udeležila tečaja za preventivca, z usposabljanjem za gašenje požarov modul A sta se uspešno spopadla Andrej Hrvatin in Tadej Pikl, varnega dela z motorno žago pa sta se tudi uradno naučila Marjan Semprimožnik in Janez Piskar.

Precej aktivni so bili tudi prvi posredovalci in bolničarji, ki so se večkrat sestali, obnovili svoje teoretično znanje, preverili ter preizkusili novo opremo za nudenje prve pomoči, ponovno rokovali z defibrilatorjem ter preizkusili svojo usklajenost pri večjih in zahtevnejših postopkih. Aktivno so sodelovali tudi na vseh vajah v mesecu oktobru. Svoje znanje tako ves čas sproti osvežujejo, kar jim priznavajo tudi člani drugih društev.

Tudi letos smo se uspešno povezovali s podružnično šolo in vrtcem. Otroke smo obiskali dvakrat, in sicer konec maja, ko je 11 naših članov v sodelovanju z učiteljicama in vzgojiteljicama izvedlo evakuacijo obeh ustanov, drugo srečanje pa se je odvijalo konec oktobra, ko smo izpeljali tehnični dan za nadobudne šolarje.

28

MOTNIŠKE NOVICE

Skozi leto se zvrstijo tudi številni dogodki, ki so namenjeni predvsem druženju in povezovanju gasilcev. V zakonski stan je vstopil naš član Rok Urh. Gasilci smo mu v Šentožboltu pripravili vodni slavolok, kakršnega sta bila z nekaj zamude letos deležna tudi poveljnik in njegova žena.

19. avgusta so se v Motniku zbrali številni gasilski veterani, saj je naše društvo prevzelo prapor veteranov GZ Kamnik. Pri organizaciji je sodelovalo 30 članov, otroci so nastopali v programu, veterani pa so se pomerili na tekmovanju.

Ob jubilejih delovanja okoliških društev so se naši člani udeležili parad na Gozdu, Vranskem in Selah. S postavitvijo mlaja, pa smo ob praznovanju osebnega jubileja razveselili Branka Voljkarja in Rajca Pikla.

Med vesele dogodke pa se žal večkrat prikradejo tudi bolj žalostni dnevi.

Tako so se člani in članice udeležili več gasilskih pogrebov v drugih društvih, z gasilskim pogrebom pa smo se v tem letu poslovili tudi od našega dolgoletnega člana, nekdanjega poveljnika in veterana Antona Urana.

Prvi vikend v juniju je že tradicionalno v znamenju gasilskega tekmovanja, zato so se zlasti v maju desetine članov in članic vneto pripravljale na občinsko tekmovanje, ki nam žal tudi tokrat ni prineslo nobenega pokala.

Celo leto pa je bila zelo aktivna tudi naša mladina. Pod mentorstvom Mihe Keršiča je 6 otrok odšlo na letovanje v Savudrijo, kjer so si po napornem šolskem letu privoščili malo oddiha in sprostitve, sicer pa so skozi vse leto pridno vadili. Otroci so se z mentorji vneto pripravljali na vsa tekmovanja, ki jih organizira mladinska komisija GZ Kamnik in GZ Komenda. Ponosno so zastopali naše društvo in se tako pogosto s tekmovanj vračali z osvojenimi medaljami.

Na gasilski orientaciji na Križu je sedem mentorjev spremljalo kar 20 otrok, ki so se pomerili v 4 različnih kategorijah glede na starost in spol nastopajočih. Pionirji so osvojili drugo mesto in se tako uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je letos potekalo v Lukovici. V juniju so tri desetine nastopile na občinskem tekmovanju v Kamniku, kjer jim ni uspelo poseči po najvišjih mestih. Ekipa pionirjev in ekipa mladink sta se udeležili tudi tekmovanja v malem nogometu v Komendi. 6 motniških otrok je sodelovalo na rolanju, kjer je Aleš Poljanšek osvojil odlično drugo mesto. Novembra se je 11 pionirjev in mladincev odpravilo na tekmovanje v namiznem tenisu, ki že vrsto let ostaja naša paradna disciplina. Manca Sveti in Aleš Poljanšek sta vsak v svoji kategoriji osvojila prvo, Maša Vrtačnik drugo in Barbara Piskar četrto mesto. Z odlično igro jim je uspela tretja zaporedna skupna zmaga in tako je prehodni pokal prešel v našo trajno last. Z nekoliko manj odmevnimi rezultati so se naši najmlajši člani udeležili tudi tekmovanja v pikadu in gasilskega kviza, na katerem so sodelovale tri ekipe. V seštevku vseh tekmovanj tega koledarskega leta so osvojili odlično peto mesto in verjamemo, da nas bodo tudi v prihodnje razveseljevali z odličnimi dosežki.

Monika Pestotnik, PDG Motnik Foto: FB PGD Motnik, Motnik.net in Kamnik.info

DECEMBER 2016

29

Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Motnik–Špitalič Spet je za nami zelo uspešno leto, izpolnili smo celoten program, ki smo si ga zadali v začetku leta, določene stvari pa smo še dodali.

Udeležili smo se vseh proslav v bližnji in daljni okolici, ki se jih udeležimo vsako leto; to je od Komende, do Črete nad Vranskim, vključno z Dražgošam. Skoraj na vseh je bil prisoten tudi naš praporščak s praporom. Veliko teh proslav obiščemo kot pohodniki in v vsakem vremenu.

Ob dnevu spomina na mrtve smo se z učenci in učenkami Podružnične šole Motnik poklonili padlim in umrlim v NOB pri spomeniku v Motniku in Špitaliču. Na Slopi pa smo odnesli svečo in venček.

Najbolj odmevna je bila sedaj že tradicionalna proslava in praznovanje krajevnega praznika krajevnih skupnosti Motnik in Špitalič v avgustu na Slopih. Letos je bilo prisotnih kar nekaj novinarjev tako, da so za ta dogodek izvedli tudi širom Slovenije, kar lahko razberemo tudi iz članka objavljenega na prejšnjih straneh novic.

Komemoracija – 28. 10. 2016 Naj se ob tej priliki zahvalim vsem, ki nam vsako leto pomagate pri organizaciji, vsem našim članom, vsem obiskovalcem in obema predsednikoma krajevnih skupnosti Motnik in Špitalič, ki imata posluh za to srečanje in poskrbita za sofinanciranje prireditve. Prav tako gre zahvala tudi Društvu upokojencev Motnik-Špitalič za izvedbo kulturnega programa.

Zelo dobro sodelujemo s KO ZB Šmartno ob Dreti. Letos so nas s svojim obiskom in lepimi pesmimi počastile ljudske pevke ''Lipa'', himno pa je že drugo leto zapored zapela Nika Valenti iz Zadrečke doline. Slavnostni govornik je bil tudi letos župan občine Kamnik g. Marjan Šarec. Z odmevnim govorom je ponovno pokazal da pač ve, kaj je na takih proslavah treba povedati.

26. aprila je Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Motnik-Špitalič na slavnostni seji ZZB za vrednote NOB Slovenije v Ljubljani prejela visoko priznanje, in sicer zlato plaketo. Zlato plaketo smo si prislužili zaradi uspešne promocije vrednot, dogodkov in osebnosti narodnoosvobodilnega boja, zaradi uglednega uresničevanja vloge ZB v svojem okolju in združenju, zaradi ohranjanja številčnosti organizacije s sprejemom novih članov in zaradi skrbi za vzdrževanje in urejenost spomenikov in spominskih znamenj.

Na to priznanje smo zelo ponosni, kajti malo je krajevnih organizacij ZB NOB, ki dobijo tovrstno priznanje.

V letu, ki je pred nami želimo, da bi bili člani še naprej tako aktivni, vsem krajanom, krajankam in društvom pa, da bi dobro sodelovali in obiskovali naše proslave in tako ohranjali vrednote NOB. V letu 2017 želimo zdravja, miru in sodelovanja.

Jože Keršič, predsednik KO ZB za vrednote NOB Motnik-Špitalič

30

MOTNIŠKE NOVICE

Kulturno društvo Motnik Začimba življenja je v tem, da ustvarimo kaj novega iz tega, kar nosimo v sebi.

(Andrew Matthews) Lepo se je ozreti nazaj na minulo leto, ko lahko ugotovimo, da smo kar uspešno uresničili načrtovane programe. To pa ni zasluga posameznikov, ampak nam je uspelo s skupnimi močmi.

Zavedati se moramo, da nas različne ideje in raznoliki pogledi bogatijo. Zato si želim, da bi vsi člani društva kot tudi vsa delujoča društva v Motniku združili moči na različnih projektih in programih ter bi iz našega kraja naredili še več uspešnih zgodb.

Tudi v tem letu bomo nadaljevali z našimi aktivnostmi. Glede na vedno večje število pohodnikov bomo organizirali novoletni pohod na Jasovnik. Nadaljevali bomo s Križnikovim pravljičnim festivalom Jenkret je biv. Poskušali bomo uprizoriti dramsko delo, mladi člani društva pa bodo nadaljevali s filmskim ustvarjanjem…

Letošnje leto naj vam prinese veliko veselja in sreče, da boste našli tisto pot, ki vas bo osrečevala in radostila, notranje izpopolnjevala in ji ne bo konca. Vsak dan naj prinaša novo veselje, nova presenečenja in nove radosti.

V svojem in imenu vseh članov Kulturnega društva Motnik želim vam in vaši družini miren božič in srečno novo leto 2017.

Rafko Goltnik, predsednik KD Motnik

Društvo upokojencev Motnik–Špitalič Zelo dober je občutek, da je bilo leto 2016 za nas upokojence uspešno leto. V celoti smo izpolnili program, ki smo ga sprejeli na rednem letnem občnem zboru. Uspelo nam je, da smo poslovni prostor opremili in s tem preselili arhiv v nov prostor ter zaključili s projektom.

Društvo deluje na humanitarnem, kulturnem in športno-pohodniškem programu.

Na humanitarnem programu smo obiskali vse jubilante, ki so v letu 2016 dopolnili 80 ali 90 let, teh je bilo vseh skupaj 8. Imeli tudi eno zlato in eno diamantno poroko. Obiskali smo tudi vse bolne in nepokretne v domu počitka. S skromnimi darili pa obiskali vse člane, ki so dopolnili 80 in več let.

Na kulturnem programu gre izpostaviti naslednje večje dogodke kot so: prireditev v februarju — slovenski kulturni praznik, občni zbor v marcu, v avgustu srečanje upokojencev na Peči, povabili oba slavljenca, jima čestitali podarili darilo in šopek, v oktobru organizirali prireditev »Bogata jesen«, v novembru srečanje s pisateljico Mileno Miklavčič. Skozi leto pa potekajo manjši kulturni dogodki. Na vseh teh dogodkih sodelujejo naši člani, učenci in učenke osnovne šole Šmartno v Tuhinju podružnica Motnik in drugi.

Na športno-pohodniškem programu smo letos prvič uvedli krajše in daljše pohode. Izkazalo se je za zelo dobro, saj so pohodi eni kot drugi dobro obiskani. Vsakoletni tradicionalni meddruštveni pohod je bil na Lipovec, vseh udeležencev je bilo 48. V juniju smo se udeležili srečanja gorenjskih pohodnikov na Španov vrh.

Ostale pohode organiziramo pretežno po naših okoliških vaseh. Želeli bi, da bi se pohodov tudi v prihodnje udeleževalo čim več članov.

Društvo je v juniju organiziralo izlet po dolini Soče. Izleta se je udeležilo 53 oseb in zadovoljni smo se vračali domov, saj smo videli veliko lepega. V septembru smo organizirali srečanje upokojencev Gorenjske. Tudi tega srečanja se je udeležilo veliko naših članov.

DECEMBER 2016

31

Zadali smo si plan, da tudi v prihodnjem letu nadaljujemo s humanitarnimi, kulturnimi in športnopohodniškimi programi. Meddruštveni pohod bomo imeli v maju, v juniju izlet, organizirali bomo srečanje upokojencev na Peči v Špitaliču in srečanje upokojencev Gorenjske v septembru.

Veseli nas, da se število članov povečuje in želimo, da bo tako tudi v bodoče. Zahvaljujemo se vsem, ki pomagate in finančno prispevate, da društvu uspe izvesti vse programe in projekte in verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje. Želimo vam prijetne božične praznike in srečno, zdravo novo leto 2017.

Upravni odbor, DU Motnik – Špitalič

Turistično društvo Motnik Je že tako, da je leto naokoli in z njim tudi naše aktivnosti, ki smo si jih člani Turističnega društva Motnik zadali v začetku letošnjega leta.

Leto smo pričeli s februarsko udeležbo na pustovanju na Vranskem. Člani društva smo se tokrat oblekli v potapljače in usvojili odlično 7. mesto. Mesec marec je bil obarvan z gregorčki.

V juliju smo se udeležili Prangerjade. Prangerjada vsako leto poteka v enem izmed 11 krajev, kjer še imajo ohranjen pranger. Letos je bil organizator Zavod za kulturo, šport in turizem Gornja Radgona ter Turistično društvo Negova. 38 naših članov oblečenih v srednjeveška oblačila se je dogodka v Negovi udeležilo in predstavilo kraj Motnik ter občino Kamnik.

V avgustu je potekal tradicionalen Poletni večer v parku pod lipami, ki se ga vsako leto udeleži več krajanov in tudi drugih obiskovalcev. Veseli nas, da je bil letošnji večer še posebej uspešen in želimo si, da bi tudi v prihodnje bilo tako, saj je druženje pod lipami v poletnem času res pravi balzam za dušo in telo.

V poletnem času smo že tretje leto zapored poskrbeli, da smo otrokom popestrili poletne počitnice.

Vsako sredo smo se v popoldanskih urah družili, zabavali in igrali. Da so vse šolske počitnice zabavne in kreativne skrbi skupina Me4 – Vera Piskar, Špela Regulj, Nina Semprimožnik in Petra Zupančič.

Seveda pa ne smemo pozabiti, da smo tudi letos sodelovali v čistilni akciji, uredili pot na grad, park pod lipami, počistili muzej pritlikavega nosoroga, sodelovali z drugimi društvi, na Križnikovem festivalu in na narodnih nošah.

V letošnjem letu smo v Motniku tudi prvič gostili osnovnošolce in skupaj z Ireno Cerar izvedli Motniško pravljično pot. Želimo si, da bi z motniškimi pravljičnimi potmi privabili še več šol, ki bi obiskale naš kraj, zato v sodelovanju z Ireno Cerar pripravljamo program za osnovnošolce.

Letos se počasi preveša v novo, a nas čaka še nekaj aktivnosti, ki jih bomo izvedli v mesecu decembru; Štefanov pohod z baklami in novoletna igrica ter prihod dedka Mraza za naše najmlajše.

Lotili pa smo se tudi malce večjega projekta — motniška noša oziroma upodobitev oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja v kraju Motnik. V mesecu februarju nas je obiskalo društvo knjižničarjev iz Maribora in preko predsednice društva smo spoznali gospo Marijo Makarovič, ki že desetletja preučuje slovenske noše in oblačilno dediščino. Z navdušenjem smo se dogovorili za prve sestanke in že v pomladnih mesecih podpisali pogodbo o preučevanju Motnika in njegove oblačilne dediščine.

Projekt se uspešno izvaja; akademska slikarka Jana Dolenc je že narisala, po strokovnih navodilih gospe Makarovič, risbe pražnje oblečenega Zgornjega Motničana in delovno oblečene dekle v Motniku. K projektu smo pridobili Turistično zvezo Slovenije in Zavod za šport in turizem občine Kamnik, ki sta nas tudi finančno podprla. Vsi se že veselimo in nestrpno pričakujemo, ko bomo v pomladnih mesecih projekt bolj podrobno predstavili.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste kakor koli pomagali in pripomogli, da so naši dogodki obiskani in uspešno izvedeni. SR(E)ČNO 2017!

Petra Zupančič, podpredsednica TD Motnik

32

MOTNIŠKE NOVICE

Športno društvo Motnik V poslavljajočem se letu smo uresničili oz. izvedli večino projektov, ki smo si jih zastavili v letu 2016. Najbolj gre izpostaviti dokončno ureditev otroškega igrišča in urejanje rekreacijskih površin.

Tako smo v letu 2015 začeto zgodbo s prenovo otroškega igrišča nadaljevali v letu 2016. Skupaj z Občino Kamnik, Krajevno skupnostjo Motnik in Osnovno šolo Šmartno v Tuhinju smo dokončali projekt prenove otroškega igrišča. Prav tako smo se lotili prenove športnega igrišča. V spomladanskih dneh smo napeli in popravili zaščitne ograje okoli odbojkarskega in nogometnega igrišča, zamenjali nogometne gole in tablo s košem za košarko. Nekaj malega je še za postoriti na zaščitnih ograjah rekreacijskih površin (vgradnja vrat na nogometnem igrišču in dokončanje vrat na igrišču za odbojko na mivki). Nadaljevali bomo tudi dela na brunarici in igrišču za odbojko na mivki.

Na travnatem igrišču bo potrebno odstraniti dotrajane gole. Še naprej bomo pridno urejali športnorekreacijske površine in otroško igrišče.

Ponovno smo izpeljali vse načrtovane prireditve in športne dogodke, nekatere kljub slabim vremenskim razmeram. Nadaljevali smo z meddruštveno ligo v odbojki na mivki Molojado, ki smo jo tokrat razširili na 8 moških in 7 ženskih ekip iz različnih krajev. Tekmovanja so se ponovno odvijala pod okriljem treh športnih društev na treh lokacijah v Motniku, Ločici in Jakovem dolu. Skupna zmaga v moškem delu lige je ostala na domačih tleh, medtem ko je bila ženska dvojica z Motniško udeležbo odlična četrta. V juliju smo organizirali močan vseslovenski turnir mešanih dvojk v odbojki na mivki. Sodelovalo je 14 ekip iz celotne Slovenije in zmaga je pripadla aktualnima državnima prvakoma v mešanih dvojicah. Udeležba gledalcev je bila izjemna, turnir pa štejemo kot enega izmed vrhuncev športnih dogodkov na Motniškem. Omeniti velja, da smo v sodelovanju z Nogometnim klubom Vransko omogočili treninge nogometa na motniški travnati površini za mlade.

Tako kot lani nas tudi letos v decembru čaka še organizacija namiznoteniškega turnirja za krajane, potem pa se bomo posvetili planom in dogodkom v prihajajočem letu. Izpeljati bomo poskušali vse športne prireditve, ki so postale že tradicionalne Na koncu se zahvaljujem vsem za kakršnokoli pomoč, udeležbo, podporo, dobro besedo… in vas hkrati vabim na športnorekreacijske površine, dogodke, vadbe ali samo na druženje pod prijetno senco oreha na motniškem igrišču.

Tomaž Zupančič, Športno društvo Motnik

Lovska družina Motnik–Špitalič Lov je vedno bil in vedno bo. Sprva je človek lovil zaradi svojega lastnega preživetja, sedaj pa z lovom vzdržuje naravno ravnovesje med okoljem in divjadjo. Tako kot se je skozi zgodovino in razvojem preoblikovalo človekovo življenje, se je preoblikoval tudi način in organizacija lova.

Prvi organizirani pristopi lova so se pojavili že v starem veku z dominalnim sistemom lova. Lov je bil zemljiška pravica, v okviru katere se je lov dopuščala samo lastniku zemljišča. V času rimskega cesarstva posebne lovske zakonodaje niso poznali, saj je bila divjad nikogaršnja last.

Srednji vek je poznal regalni sistem lova. S prenosom pravice do izkoriščanja zemljišča, ki jo je lahko vladar prenašal na plemstvo s posebnimi darilnimi listinami tako imenovanimi regali, se je v začetku srednjega veka prenašala tudi pravica do lova. Vladar je povsem samostojno odločal, ali bo prenesel na plemstvo pravico do lova za vso divjad ali pa samo za določeno vrsto divjadi. V poznem srednjem veku je poleg regalnega sistema nastajala tudi prva lovska zakonodaja. To ni bilo samo obdobje razločevanja med divjadjo visokega lova, ki so si jo vladarji pridržali zase, in divjadjo nizkega lova, za katero je pravico do lova prenesel vladar na nižje plemstvo, marveč je bilo to obdobje nastajanja posebnih predpisov (t.i. patenti), ki so ob urejanju pravice do lova, vsebovali tudi določbe za varstvo posameznih vrst divjadi (na primer način lova, lovopust). Pojavil se je športni vidik izvajanja lova. Ta je spodbudil tudi razvoj posebnih načinov lova s konji in psi, kar je spodbudilo tudi razvoj kinologije.

DECEMBER 2016

33

V novem veku in novem družbenem redu je morala država urediti tudi lovsko zakonodajo, saj so nekatere vrste divjadi zaradi neomejenega lova začele postopoma celo izginjati. Vedno bolj je stopal v ospredje varstveni vidik lovske zakonodaje, kot so določitev lovnih dob za posamezne vrste divjadi, letni načrt odstrela v posameznih loviščih in podobno. V novem veku se je pojavil sistem prostega lova. Pravico do lova so pridobili vsi državljani pod pogojem, da plačajo določeno lovno pristojbino, kar je tudi danes značilnost nekaterih držav kot so Združene države Amerike, Kanade in Skandinavskih držav. V novem veku je nastopil zakupniški sistem z lovišči. Države so oddajale lovišča v zakup na javnih dražbah najboljšemu ponudniku za določeno dobo, običajno za 4 ali 5 let. Lastniki večjih zemljišč (200 ali več hektarjev) so lahko obdržali pravico do lastnega lovišča. Zakupniški sistem je bil prevladujoč tudi pri nas do pričetka 2. svetovne vojne. Pred 2. svetovno vojno se je naše lovišče delilo nekako na dva zakupna lovišča in eno lastno lovišče. Slednje je imel na območju Šipka baron iz Špitaliča Leopold Apfaltrern. V okolici Motnika so imeli v zakupu lovišče domačini skupaj z nekaterimi lovci iz Ljubljane. Območje Menine planine s Špitaličem in delom Šipka pa je imel v zakupu dr. France Trampuž, odvetnik iz Kamnika, skupaj z nekaterimi Kamničani.

Seveda imata tudi Motnik in Špitalič bogato lovsko zgodovino. Tako kot povsod je tudi v tej okolici lov buril duhove in spore med lovskimi upravičenci in kmeti. Prvi pisni viri segajo v daljno leto 1360.

Iz ustanovne listine motniške župnije je razvidno, da je tedanji graščak podaril župnišču kmetijsko posestvo s poslopji, njivami, travniki, pašniki in gozdovi ter tudi lovne pravice. To posestvo se je raztezalo severno od Motnika. Na njem je živel kmet podložnik Lovre. Ta je moral posestvo zapustiti, ker mu je divjad povzročala preveliko škodo. Po urbarju iz leta 1612 pa so to posestvo uživali trije kmetje, in sicer Vulgo Andrejček, Sedmak in Anžetovc. Te tri kmetije sedaj sodijo v zaselek Vrhe in še vedno nosijo omenjena domača imena. Tudi ti so se pritoževali, da jim medvedi, jeleni in volkovi povzročajo veliko škodo. Prišlo je celo do sodnega spora z Gornjegrajskim samostanom kot takratnim upravičencem lova in kmeti. Slednji so dobili pravdo, na podlagi katere so jim zmanjšali letne dajatve.

V letu 1620 pa je takratni motniški graščak poskušal tržanom odvzeti pravico do lova in ribolova. Ti so lovili v okolici Motnika in na pobočju Jasovnika, takrat imenovanem Jaselnik. Tedaj je celo nadvojvoda opozoril trškega sodnika, da naj brani srenjsko lastnino pred graščakom.

Znana je tudi zgodba iz 17. sušca 1779, ko je trški sodnik organiziral velik lov na medveda v okolici Motnika. Ta je povzročal škodo na drobnici in celo pokončal telico. V tej zgodbi se pojavljajo tudi zanimiva imena krajev. Današnjo Strmco so imenovali Rupce, Jasovnik je bil Jaselnik, potok Bolska pa Dolska.

Prvi zametki naše lovske družine segajo že v 2. svetovno vojno. Leta 1944 je bila izdana okrožnica upravnega odseka SNOS. Ta je postavljala prve temelje lovske organiziranosti po 2. svetovni vojni na Slovenskem. Te temelje je dopolnil še odlok o začasnem izvrševanju lova leta 1945, leta 1946 pa je bil izdan začasni Zakon o lovu. Na podlagi tega zakona pa je bila leta 1946 ustanovljena tudi naša lovska družina. Kot društvo spada med starejše organizacije na območju lovišča. Prvi pobudniki naše lovske družine so se sestali v mesecu marcu 1946. Najstarejši ohranjeni pisni dokument lovske družine je seznam bodočih članov lovske družine z dne 10. junija 1946. Na tem seznamu je vpisanih 26 potencialnih članov lovske družine. 11. septembra 1946 pa so sprejeli že prva Pravila lovske družine. 23. marca 1947 so imeli člani lovske družine prvi posvet lovske družine. Iz zapisnika je razvidno, da je družina tedaj štela 19 članov.

Domačinov je bilo 11, 4 iz Kamnika in 4 iz Ljubljane. Večina vseh članov je v okolici Motnika lovila že pred 2. svetovno vojno. Članstvo je bilo zelo raznoliko, od domačinov do doktorjev znanosti.

Takratna Menina planina še ni poznala gozdnih cest, lovci pa ne avtomobilov. Na lov so se

34

MOTNIŠKE NOVICE

odpravljali peš. Da bi si med lovom odpočili pod streho, so v letu 1952 na Masarojcah na področju Menine planine zgradili prvo kočo. Ta je bila zaradi potreb večkrat dograjena. Zadnji gradbeni posegi so bili zaključeni v letošnjem letu. Koča je sedaj za razmere v planini sodoben objekt, ki služi za lov in tudi dopustovanje družin članov lovske družine. V letu 1973 je bila obnovljena koča na Srobotnem. Ta je služila lovcem do leta 1982, nato se je prodala. Z izkupičkom od prodaje je bilo kupljeno zemljišče na Taboru, vendar kupnina ni zadostovala za celoten nakup, zato so morali globoko v žep seči tudi člani lovske družine. Na tem zemljišču sedaj stoji naš lovski dom. Otvoritev le-tega je bila leta 1996 ob naši 50-letnici.

Skozi obstoj naše družine je bilo sprejetih kar nekaj zakonov o divjadi in lovstvu. Zadnji Zakon o divjadi in lovstvu je bil sprejet leta 2004. Vsak nov zakon je manj naklonjen divjadi in lovcem.

Odvzem divjadi in vsa dela v lovišču pod naslovom Lovsko gospodarski načrti, sedaj načrtujejo uslužbenci Zavoda za gozdove. Ti načrti so za lovske družine obvezujoči, morebitno neizpolnjevanje teh načrtov pa je sankcionirano. Načrte sprejema in potrjuje 9-članski svet Zavoda za gozdove. V tem svetu je samo en lovec, tako da smo lahko vedno preglasovani in na sam načrt nimamo veliko vpliva.

Pravijo, da brez kulture ni razvoja. Zato smo ob 70-letnici naše družine pripravili jubilejno publikacijo. Vsebina publikacije ni samo na temo lovstva, temveč smo poskušali bralcu prikazati tudi nekaj zgodovine kraja Motnika in Špitaliča z okolico in ubesedili nekaj še ne zapisanih legend.

V lovišču je zastopana vsa lovna divjad kot v ostalih lovskih družinah. Zadnje čase se v lovišču stalno zadržuje tudi rjavi medved. Zanimiv je podatek iz zapisnika lovske družine iz leta 1947. Takrat so ocenjevali, da je v lovišču okoli 100 kosov srnjadi, danes pa je letni odvzem srnjadi 90 kosov.

In kako naprej? Imamo voljo, pogum in začrtano pot. Imamo tudi mlade lovce tako, da nas ni strah za obstoj naše lovske družine, če nam bo le zakonodaja mila. Želja vseh nas 41 članov lovske družine je, da bi bili v okolju, kjer gospodarimo z divjadjo, enakopravni partnerji ter da bi bilo čim manj škod po divjadi.

Janez Petrič, starešina LD Motnik-Špitalič

Podružnična šola Motnik Interesne dejavnosti in podaljšano bivanje na motniški šoli DRAMSKI KROŽEK Vsak ponedeljek zjutraj se Polžki zberemo, da pri dramskem krožku vadimo in potem nastopamo.

USTVARJALNE URICE Ustvarjamo mi na vso moč, z izdelki šolo okrasimo, starše z njimi razveselimo, da vsem pri srčku je toplo.

Krožek imamo enkrat na teden z učiteljico Vido Kovačič. Učimo se novih deklamacij, vadimo dramske igre za različne nastope, pišemo prispevke za šolsko glasilo Polžki, Motniške novice in razne natečaje. Vsako leto pripravimo program za starše, babice in dedke in imamo še mnogo različnih nastopov. Letos smo pripravili program ob prihodu Miklavža z igro O dobri vili, deklamacijami in pesmimi. Začeli pa smo s pripravami za nastop, ki ga bomo izvedli zadnji dan pred novoletnimi počitnicami. Zala Š., Filip in Samo Ustvarjalne urice imamo vsak torek. Uči nas učiteljica Brigita Aleš. Ustvarjamo za različne natečaje, izdelujemo zanimive dekoracije in izdelke ter urejamo šolske prostore. Letos smo ustvarjali že duhce, netopirčke, ročne lutke, čebelnjake, svečnike, venčke in veliko smo risali ter slikali. Preprosto povedano, imamo se super, še posebej, ker imamo ustvarjalne urice vsi radi. Za krožek smo se odločili, ker obožujemo ustvarjanje. Grega, Jaka in Nastja

DECEMBER 2016 ŠPORTNE URICE Športne urice so zato, da Polžki telovadimo.

V sredo zjutraj tedensko, to je super za telo!

Jakob in Kristjan PEVSKI ZBOR V pevskem zboru zbrani smo vsak četrtek vsi, učitelj Peter zborovodja nas ubrano peti nauči.

ANGLEŠKE URICE Angleške urice so super in radi se učimo, se angleško pogovarjamo, ustvarjamo in pojemo.

PLESNE VAJE Nina prav vsak petek v polžjo šolo pridrvi, da pravilne plesne korake polžke plesalce nauči.

PODALJŠANO BIVANJE Vsak dan po peti uri gremo na kosilo, potem pa na igrišče, kjer uživamo obilo.

35

Pri športu se najprej ogrejemo, tečemo in sonožno poskakujemo. Žogo si podajamo, različne gibe delamo, se veliko smejemo in vedno se zabavamo.

Učiteljica Brigita nas uči, v sredo zjutraj redno športamo vsi. Andrej in Lovro Pevski zbor vodi učitelj in zborovodja Peter Pogačar. Na pevske vaje hodimo ob četrtkih zjutraj. Trenutno smo najbolj vadili pesmi, ki smo jih peli ob nastopu za Miklavža. Vedno pa se naučimo zanimive pesmi, ki jih z veseljem prepevamo tudi doma. Letos smo se naučili že pesmi: Ti mama satage, Pirat Andraž, Zlata roža in ponovili vse, ki jih poznamo že od prej. Jurij, Jerca in Kristjan Na angleških uricah se z učiteljico Katjo zelo zabavamo. Skozi igro se učimo novih besed, spoznavamo veliko angleških pesmic, včasih si lahko ogledamo tudi kakšno angleško risanko, spoznavamo družinske člane in uživamo. Jakob in Tit

Na plesnih vajah se učimo plese za različne priložnosti, največkrat za nastope, s katerimi razveselimo gledalce. Uči nas Nina Semprimožnik. Plesne vaje imamo vsak petek po kosilu. Ko nas Nina uči, nam nikoli dolgčas ni! Zala D., Tjaša in Eva

Ko je konec pouka, se začne OPB. V OPB gremo najprej na kosilo.

Ko se najemo, gremo ven na sprostitveno dejavnost. Ko se znorimo, gremo noter na samostojno učenje. Ko končamo z domačo nalogo, tiho beremo. Po branju, ko vsi končajo nalogo, nam učiteljica Petra naloži delo. Ob pol štirih gremo ven ali v telovadnico. OPB se konča ob pol petih. Hana in Matic

Življenje vsakega od nas ima v prihajajočem letu svoj namen.

S prijazno besedo, prijateljskim nasmehom in toplo dlanjo lahko delamo čudeže.

Uresničimo najlepše namene v prihajajočem letu.

SREČNO! Motniški Polžki in učiteljice

36

MOTNIÅ KE NOVICE