Page 1

NAVODILA ZA IZDELAVO PISNE DOKUMENTACIJE ZA 4. IZPITNO ENOTO NA POKLICNI MATURI

Avtor: Mojca GUŠTIN Ljubljana, marec 2008


GUĹ TIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGĹ  Ljubljana, 2008

ii


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

iii

KAZALO VSEBINE SEZNAM SLIK

v

SEZNAM PREGLEDNIC

vi

1 UVOD

1

2 OBLIKA PISNE DOKUMENTACIJE (projektne naloge)

2

2.1 Velikost, papir in tisk

2

2.2 Robovi

2

2.3 Poravnava in razmik med vrsticami

3

2.4 Številčenje strani

3

2.5 Opombe

4

2.6 Tabele in slike

5

3 VSEBINA PISNE DOKUMENTACIJE (projektne naloge) 3.1 Naslovne strani

7 7

3.1.1 Prva naslovna stran

7

3.1.2 Povzetek

8

3.1.3 Kazalo vsebine

8

3.1.4 Seznam slik, preglednic, okrajšav in simbolov

9

3.2 Osnovno besedilo

9

3.2.1 Uvod

10

3.2.2 Jedro

10

3.2.3 Zaključek

10

3.3 Zahvala

10

3.4 Priloge

10

3.5 Viri in literatura

11

4 SESTAVNI ELEMENTI NALOGE – znanstveni aparat 4.1 Citiranje v tekstu 5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE NA KONCU BESEDILA 5.2 Navajanje klasičnih virov

12 12 14 14

5.2.1 Navajanje monografij

14

5.2.2 Članki v serijskih publikacijah

15


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

iv

5.2.3 Članki v časniku

15

5.2.4 Članek v reviji

15

5.2.5 Članek v uradnem dokumentu

16

5.3 Navajanje elektronskih virov

16

5.3.1 Elektronske monografije

16

5.3.2 Elektronske serijske publikacije

16

5.3.3 Članki in drugi prispevki

16

6 VIRI IN LITERATURA

18

7 PRILOGE

19

7.1 Priloga A – Primer oblikovanja naslovnih strani

19


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

v

SEZNAM SLIK Slika 1: Nastavitve za pripravo strani – odmik robov.

7

Slika 2: Prikaz vstopne strani Srednje medijske in grafične šole Ljubljana.

9

Slika 3: Prikaz posameznih delov črk (0).

10


GUĹ TIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGĹ  Ljubljana, 2008

vi

SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Informacije glede Izdelka oz. storitve z zagovorom.

10


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

1

1 UVOD Navodila so namenjena dijakom zadnjih letnikov, ki opravljajo poklicno maturo za 4. izpitno enoto poklicne mature v programu medijski tehnik. V gradivu so predstavljena navodila za izdelavo dokumentacije (projektne naloge). Osnova navodilom so mednarodni standardi ISO (ISO 7144, SIST ISO 214, SIST ISO 690, SIST ISO 690-2)1. Uporaba standardov ni obvezna, temveč pomenijo le priporočilo, saj njihova uporaba omogoča sistematično poenotenje pri oblikovanju pisnih nalog in pri navajanju virov informacij in literature. Priporočamo, da se dijaki seznanijo z navodili v okviru knjižničnih informacijskih znanj. Z izdelano dokumentacijo dijak dokaže, da je dosegel določeno raven teoretičnega znanja, sposobnost povezovanja le-tega s praktičnimi znanji ter razvil kritičen pristop do obravnavanih problemov. Z nalogo dijak dokaže tudi samostojnost iskanja in uporabe strokovnih virov, potrebnih za pripravo pisne dokumentacije ([1]). V prvem delu je opisana tehnična oblika in vsebina naloge, razvrščanje posameznih delov naloge ter na kaj morajo biti dijaki pozorni pri oblikovanju uvoda, glavnega in osrednjega dela. V drugem delu pa so predstavljena pravila za citiranje, navajanje virov pri monografijah, serijskih publikacijah, uradnih dokumentih ter elektronskih publikacijah.

Izdelana navodila naj bi v veliki meri pripomogla dijakom, k lažjemu izdelovanju dokumentacije in večji informacijski pismenosti ter pripravljenosti na poklicno maturo.

1

Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov in katerega upoštevanje ni obvezno. Slovenske standarde sprejema in izdaja (kot posebne publikacije) Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (USM).


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

2

2 OBLIKA PISNE DOKUMENTACIJE (PROJEKTNE NALOGE) Dokumentacija (projektna naloga) je dokument, ki predstavlja rezultate samostojnega dela, ki ga dijak opravi pod vodstvom mentorja z namenom, da bi dosegel določeno stopnjo izobrazbe (V). Osnova za izdelavo pisnega izdelka je mednarodni standard ISO 7144 ([2]) . Predstavljena mora biti v čitljivi obliki. Pišemo jo v prvi osebi množine. Biti mora lektorirana.

2.1

Velikost, papir in tisk

Dokumentacija k izdelku je tipkana in tiskana enostransko. Papir, ki ga uporabimo naj bo bel, velikost A4 formata in takšne kakovosti, da dopušča tiskanje, branje in kopiranje.

2.2

Robovi

Tekst oblikujemo na straneh, ki so pokončno usmerjene. Robovi morajo biti dovolj veliki, da dopuščajo kakovostno vezavo. Priporočljiva velikost robov je: –

zgoraj 35 mm

spodaj 29 mm

znotraj 30 mm in

zunaj 25 mm


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

3

Slika 1: Nastavitve za pripravo strani – odmik robov.

2.3

Poravnava in razmik med vrsticami

Tekst naj bo obojestransko poravnan in oblikovan v eni od čitljivih računalniških pisav, ki jih v tekstu ne spreminjamo. Izjema so le simboli. Črke naj bodo črne, priporočljiva velikost je 12 enot. Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstični. Med naslovi poglavij in podpoglavij oz. oglavij in besedilom pustimo eno prazno vrstico.

2.4

Številčenje strani

Strani številčimo z zaporednimi, naraščajočimi arabskimi številkami in sicer na vrhu strani v desnem zgornjem kotu. Naslovna stran se šteje, vendar se ne označuje. Na vrhu vsake strani je sprotni naslov, ki vsebuje priimek, ime, naslov, tip dokumenta, kraj, ustanovo, leto. Pod temi podatki je črta. Stopnja pisave je manjša od glavnega besedila. Primer: NOVAK, Janez. Animacija v ravnini. Projektna naloga. Ljubljana, SMGŠ Ljubljana, 2008

6


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

2.5

4

Opombe

Uporabljamo jih za vsebinska pojasnila, če le-ta ne sodijo v osnovni tekst. Opombe so tisto besedilo, ki pojasnjujejo označeno besedo, stavek ali del besedila. Z njimi avtorji podrobno razložijo pomen manj znane besede, tujke, ali navedejo vir, od koder je vzet del besedila, ali še podrobneje razložijo trditve v glavnem besedilu. Opombe uvrščamo drugo za drugo na dnu strani, kjer je označena beseda ali stavek, lahko pa jih postavimo tudi na koncu poglavja ali naloge. Bralcu moramo označiti, katere besede so posebej razložene. To storimo na dva načina. Kadar jih je v vsej nalogi samo nekaj, ali na posamezni strani največ do tri, jih označimo s tiskarskimi zvezdicami ali asteriksi. Prvo besedo na strani označimo z eno zvezdico, vsako naslednjo pa z eno zvezdico več. kadar je opomb veliko ali pa so uvrščene na koncu poglavij ali naloge, jih moramo označiti s arabskimi številkami, s slogom pisave nadpisano. Številke lahko začenjamo na vsaki strani od ena dalje ali pa jih dajemo tekoče za vsako poglavje pa tudi za vso nalogo. Tehnično najboljši način so zaporedne številke, ker jih pri prelomu ni potrebno popravljati. Znamenje za opombo postavimo tik ob besedi h kateri spada. Če se opomba nanaša na ves stavek ali odstavek jo postavimo za zaključnim ločilom. Opombe ločimo od glavnega besedila s prazno vrstico, kratko črtico na začetku ali s črto čez vso širino. Za opombe uporabljamo črke, ki so za stopnjo manjše od glavnega besedila. Opombe na koncu poglavij postavimo takoj za besedilom poglavja. PRIMER: Pri citiranju se držimo nekaterih splošno postavljenih pravil, ki jih najdemo v standardih. 9 9

Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov in katerega upoštevanje ni obvezno. Slovenske standarde sprejema in izdaja (kot posebne publikacije) Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (USM).


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

2.6

5

Tabele in slike

Naslove preglednic pišemo nad njimi, slik pa pod njimi. Vir tujih tabel, ilustracij in slik navedemo takoj za naslovom le-teh, na enak način kot med tekstom (avtorske pravice). Tabele, slike in fotografije oštevilčimo posebej s predponami: Tabela 1, Slika 1, Fotografija 1, pri čemer štejemo med slike karte, risbe, diagrame, skratka vso grafiko. PRIMERI: Preglednica 1: Informacije glede Izdelka oz. storitve z zagovorom. Datum

Dejavnost

28. december 2007

Zadnji rok za prijavo kandidatov na šoli

8. februar 2008

Zadnji rok za pisno odjavo kandidatov

11. februar 2008

Slovenščina – pisni izpit

13. februar 2008

Matematika – pisni izpit

14. februar 2008

2. predmet – pisni izpit

od 18. februarja do 29. februarja 2008

Ustni izpiti in 4. predmet

Slika 2: Prikaz vstopne strani Srednje medijske in grafične šole Ljubljana.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

1

2

3

4

5

6

7

6

8

Slika 3: Prikaz posameznih delov črk (0). 1 – osnovna poteza, 2 – serif, 3 – podaljšek navzdol, 4 – notranji del črke, 5 – vez, 6 – kaplja, 7 – prečna črta, 8 – oko.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

7

3 VSEBINA PISNE DOKUMENTACIJE (PROJEKTNE NALOGE) Dokumentacija k izdelku je vsebinsko razdeljena na naslednje dele: –

naslovne strani (platnica, spojni list, prva naslovna stran, povzetek, kazalo vsebine, seznam slik, seznam preglednic, okrajšave in simboli)

osnovno besedilo (uvod, jedro, zaključek)

zahvale

priloge

viri in literatura

3.1 Naslovne strani Pri oblikovanju platnic uporabimo velike tiskane črke. Spojni list, ki sledi platnici, predstavlja prazen list papirja, ki ga vstavi knjigovez (v primeru vezave platnic v platno). Platnica vsebuje naslednje podatke: –

zavod oz. ustanovo (uradni naziv in kraj);

tip dokumenta (referat, raziskovalna, seminarska naloga, projektna naloga);

ime in PRIIMEK avtorja po abecedi;

kraj, mesec in leto.

3.1.1 Prva naslovna stran Prva stran naloge je naslovna stran, ki vsebuje: –

zavod oz. ustanovo (uradni naziv in kraj), katerega navedemo v celoti z velikimi tiskanimi črkami.

Tip dokumenta (referat, raziskovalna, seminarska naloga, projektna naloga), navedemo z velikimi tiskanimi črkami.

Naslov in podnaslov naloge, katera sta napisana v slovenščini z krepkimi in velikimi tiskanimi črkami. Naslov pišemo z večjimi črkami kot podnaslov. V naslovu ne uporabljamo tujk in okrajšav.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

8

Ime in PRIIMEK mentorja (levo). Ime mentorja pišemo z malimi tiskanimi črkami na levi strani naslovne strani pod podnaslovom, PRIIMEK mentorja pa z velikimi tiskanimi črkami.

ime in PRIIMEK avtorja po abecedi (desno). Ime(na) avtorjev pišemo z malimi tiskanimi črkami, PRIIMEK (PRIIMKE) avtorja(ev) pa z velikimi tiskanimi črkami. Razvrstimo jih po abecedi. Za PRIIMKOM postavimo vejico in napišemo še razred.

Kraj in leto (lahko tudi mesec) napišemo z malimi tiskanimi črkami in arabskimi številkami. Navedbi ločimo z vejico.

3.1.2 Povzetek Povzetek2 je pisna obnova izdelka. Napisan je v taki obliki, da se kot informacija lahko samostojno objavi. Biti mora razumljiv, tudi brez branja celotne dokumentacije. 3.1.3 Kazalo vsebine Kazalo vsebine nam omogoča, da najdemo določeno poglavje. V kazalo najprej napišemo enega pod drugim: povzetek, seznam slik, seznam preglednic, okrajšave in simboli, če jih dokumentacija vključuje. Nato v kazalo vključimo naslove poglavij, podpoglavij in vseh prilog ter številke njihovih začetnih strani. Številke začetnih strani so poravnane na desno naslonilo kazala. Poglavja in podpoglavja številčimo z naraščajočimi arabskimi številkami pri čemer začnemo z 1. Vsebine v kazalu si sledijo tako kot so navedene v dokumentaciji. Številko, ki označuje poglavje in podpoglavje napišemo pred njegovim naslovom. Za številko, ki označuje poglavje, ni pike (npr. 1 UVOD). Pika se postavi med številkami, ki označujejo podpoglavje, ne piše pa se za zadnjo številko podpoglavja (npr. 1.2). Priloge so v kazalu predstavljene na enak način kot poglavja, le da niso oštevilčene (npr. Priloga A). Delitev prilog v manjše razdelke je enaka kot v glavnem tekstu. Številčenje razdelkov se v vsaki prilogi prične od začetka in sicer tako, da pred številko napišemo tudi črko priloge (npr. A1, A1.1 …).

2

Povzetek je obsežno, izčrpno vsestransko povzeta vsebina teksta.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

9

Naslovi poglavij, podpoglavij in prilog naj bodo kratki ter enaki naslovom v nalogi. Naslove največkrat pišemo z velikimi tiskanimi črkami in krepkim slogom pisave, naslove podpoglavij z velikimi tiskanimi črkami in običajnim slogom pisave ter podpoglavij z malimi tiskanimi črkami in krepkim slogom pisave. Vse nadaljnje razdelitve pišemo z malimi tiskanimi črkami in običajnim slogom pisave. 3.1.4 Seznam slik, preglednic, okrajšav in simbolov Kadar naloga vključuje slike in preglednice, vsebinskemu kazalu sledi na novi strani »Seznam slik«. V njem morajo biti zbrane vse slike, ki jih vključuje delo. Posamezna slika je v seznamu predstavljena s število slike, naslovom ter stranjo, na kateri se nahaja. Če slika ni avtorsko delo dijaka mora na koncu naslova v oklepaju vključevati podatke o avtorju in literarnem viru iz katerega je bila prenesena. Seznamu slik sledi na novi strani »Seznam preglednic«, ki je pripravljen na enak način kot seznam slik. V seznamih so vključene tudi slike in preglednice, ki se nahajajo v prilogah, vanju pa ne vključimo slik in preglednic, ki so v povzetku. V primeru, da dokumentacija vsebuje veliko okrajšav in simbolov, na novi strani sledijo »Okrajšave in simboli« le-te zberemo, razvrstimo po abecednem vrstnem redu in definiramo ločeno od teksta.

3.2 Osnovno besedilo Osrednji del naloge je razdeljen na poglavja, ki so vsebinsko različna, a med seboj smiselno povezana. Osrednji del naloge naj bi vseboval: –

UVOD

JEDRO

ZAKLJUČEK

V primer, da je tema, ki jo dijak predstavlja takšna, da zgornja razdelitev ni najustreznejša, lahko mentor predlaga drugačno razdelitev dela. Obseg osrednjega dela naloge naj bo od 15 do 30 strani. Na prvi strani uvoda začnemo številčiti z arabskimi številkami, in sicer s številko 1, če smo prej številčili z rimskimi številkami.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

10

3.2.1 Uvod V uvodnem delu predstavimo področje in opišemo problem, ki je predmet raziskave. Opredelimo namen in osnovne hipoteze, opredelimo katere raziskovalne metode bomo uporabili. 3.2.2 Jedro Je najobsežnejši in najpomembnejši del pisnega izdelka. Sestavljen je iz poglavij in podpoglavij. Prvi del je teoretičen, drugi del pa raziskovalen. V teoretičnem delu se opiramo na dosegljive informacije v slovenski in tuji strokovni literaturi. Opišemo že znana in teoretično lastna dognanja in razmišljanja glede na temo nalogo, ki jo opisujemo. V raziskovalnem (praktičnem) delu predstavimo delovno okolje, delovne postopke, gradivo, sredstva in opremo, ki smo jo pri delu uporabili. Predstavimo metode in rezultate dela v obliki fotografij, skic, shemami, diagrami, preglednicami, … 3.2.3 Zaključek Naloga mora vsebovati tudi zaključek v katerem ugotovimo ali je izdelek oz. storitev narejena v takšnem merilu kot smo si zastavili cilj. Pri tem ne smemo podati le gola dejstva, temveč moramo poiskati vzroke, ki so vodili do takšnih rezultatov, potrdimo ali ovržemo hipoteze, povzamemo ključne ugotovitve praktične uporabe v multimedijskih vsebinah.

3.3 Zahvala Na tej strani se lahko dijak zahvali vsem, ki so prispevali k nastanku izdelka oz. storitve. Oblikuje jo po lastni presoji.

3.4 Priloge Priloge sodijo na konec pisnega izdelka ter so označene z velikimi tiskanimi črkami (npr. Priloga A, …). Vsaka priloga se prične na novi strani. Številčenje strani je samostojno z naraščajočimi arabskimi številkami.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

11

3.5 Viri in literatura Vse uporabljene vire obvezno navedemo abecedno na koncu pisnega izdelka s popolnim bibliografskim opisom, ki nam pomagajo prepoznati uporabljeni vir. Viri obsegajo

monografije,

dele

monografij, periodične

publikacije,

prispevke

v

monografskih publikacijah, članke v revijah ter informacije iz svetovnega spleta. Citiranje v tekstu, oblikovanje seznama in navajanje literarnih virov so podrobno opisani v poglavju 4 in 5.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

12

4 SESTAVNI ELEMENTI NALOGE – ZNANSTVENI APARAT3 4.1 Citiranje v tekstu Pri citiranju4 se držimo nekaterih splošno postavljenih pravil, ki jih najdemo v standardih 5 ISO 690 za klasične in ISO 690-2 za elektronske vire ([4]). Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo. Morajo se popolnoma ujemati z izvirnikom. Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oklepaju [...]. Umestimo ga v narekovaje in ločimo od preostalega besedila s kurzivnimi črkami ([5]). Za narekovaji v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje publikacije in stran kar nam prikazuje spodnji primer. Primer: »Pravilno je, da ne govorimo o znaku organizacije, temveč o simbolu.« (Repovš, 1994, str. 100.) ali pa podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom avtorja v oklepajih še leto in stran: Kot pravi Repovš (1994, str. 100): »Pravilno je, da ne govorimo o znaku organizacije, temveč o simbolu.« V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln bibliografski opis. REPOVŠ, Jernej. 1995. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana : Studio Marketing. ISBN 961-90260-0-4. Takšno navajanje je včasih nepregledno, v primeru, ko želimo navesti več del istega avtorja in moramo vire ob letnicah označiti z malimi tiskanimi črkami a, b, c … Drug

3

“Zapis, ki ga štejemo za raziskovalno delo, mora biti dokumentiran […]. Dokazi morajo biti jasno, razvidno in povsem znanstveno navedeni. Tem navedbam splošno rečemo znanstveni aparat.” (Južnič, 1992, 162).

4

Citiranje se zgleduje po standardu ISO 7144.

5

Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov in katerega upoštevanje ni obvezno. Slovenske standarde sprejema in izdaja (kot posebne publikacije) Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (USM).


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

13

način številčenja je, da vire v glavnem tekstu označimo z zaporednimi naraščajočimi arabskimi številkami, katere napišemo v vrstici v oklepaju (npr. (2)) ali nadpisano na ustreznem mestu navedbe, to je za imenom, besedo ali na koncu stavka in sicer za ločilom. Pri številčnem navajanju virov se mora vsaka številka vira ujemata s številko v seznamu virov v poglavju »Viri in literatura«. V projektni nalogi uporabimo številčno navajanje virov. PRIMER: Pravilno je, da ne govorimo o znaku organizacije, temveč o simbolu (1). V poglavju viri in literatura, vnesemo popoln bibliografski opis. 1. REPOVŠ, Jernej. 1995. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. Ljubljana : Studio Marketing. ISBN 961-90260-0-4.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

14

5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE NA KONCU BESEDILA Navajanje literarnih virov mora biti natančno in točno. Navedba vira mora vsebovati podatke, na podlagi katerih je uporabljeno delo mogoče poiskati.

5.2 Navajanje klasičnih virov ([6]) 5.2.1

Navajanje monografij6

Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: založba, letnica. Zbirka, (štetje). ISBN7. Monografija - en avtor Primera: REPOVŠ, J. Kako nastaja in deluje učinkovita, tržno usmerjena celostna grafična podoba kot del simbolnega identitetnega sistema organizacij. 1. natis. Ljubljana : Studio Marketing, 1995. ISBN 961-90260-0-4. KIPPHAN, H. Handbook of Print Media. 1 edition. Berlin : Springer, 2006. ISBN-10: 3540335706. Monografija - dva ali trije avtorji Če monografijo napišejo dva ali trije avtorji, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali založb v impresumu8, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en avtor. Primera: WILLIAMS, R. in TOLLETT, J. The Non-Designer´s Web Book. 3th. ed. California : Peachpit, 2006. ISBN 0-321-30337-7.

6

Monografija je znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo. (SSKJ, 1994, 572)

7

ISBN = international standard book number, mednarodna standardna številka knjige, natisnjena v kolofonu in navadno tudi na ovoju.

8

Impresum so podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu. (SSKJ, 1994, 297)


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

15

Monografija - trije ali več avtorjev Pri več kot treh avtorjih delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da upoštevamo samo naslov brez navajanja avtorjev. Prvo besedo naslova pišemo z velikimi tiskanimi črkami. Primer: Likovna teorija : Učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od 1. do 4. letnika. 2004. 1. natis. Ljubljana : Debora. ISBN 961-6526-00-X. 5.2.2 Članki v serijskih publikacijah Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida, naslova članka, navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji in mednarodno standardno serijsko številko serijske publikacije ISBN.9 5.2.3 Članki v časniku PRIIMEK, I. Leto. Naslov članka. Naslov časnika, datum, letnik, številka, strani. ISSN. Primer: POREDOŠ, R. 2008. Cena nafte še raste, dolar pada. Delo, 18. februarja, let. 50, št. 56, str. ISSN 0350-752065 5.2.4 Članek v reviji PRIIMEK, I. Leto. Naslov članka. Naslov revije, datum, letnik, številka, strani. ISSN. Primeri: ZIDAR, P. 2008. Skrivnost uspeha spletnega strežnika You Tube. Življenje in tehnika, let. 59, št.2, str. 44-48. ISSN 0514-017X.

9 ISSN = international standard serial number, mednarodna standardna številka serijske publikacije, natisnjena na ovoju.


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

16

5.2.5 Članek v uradnem dokumentu Zakon. Leto. Naslov, letnik, datum, letnik, številka, strani. ISSN. Primer: Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. 2002. Uradni list Rrpublike Slovenije, 28. junij, let. 12, št. 56, str. 5879-5887. ISSN 0353-846X.

5.3 Navajanje elektronskih virov ([7]) 5.3.1 Elektronske monografije Avtor. Naslov. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Zbirka. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka. Primeri: KLANJŠČEK, M. Skupinsko delo preko interneta : diplomsko delo [online]. 2002. (citirano 5. 2. 2008; 23:00) Dostopno na naslovu: <http://www.lkn.fe.uni-lj.si/publikacije/diplome/mklanjscek.pdf > Prešeren, F. Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna [online]. 1996. [citirano 05. 10. 1998]. Dostopno na naslovu: <http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996 /preseren/> 5.3.2 Elektronske serijske publikacije Naslov : podnaslov. [Vrsta medija]. Izdaja. Kraj izdaje. Založnik. Datum izdaje. Datum citiranja (obvezno za dokumente online). Dostopnost. Standardna številka. Primera: Delo (online). Ljubljana, Delo, 1945-. Dostopno na internetu na naslovu: http://delo.si 5.3.3

Članki in drugi prispevki

Avtor (prispevka). Naslov (prispevka). Naslov periodike. Vrsta medija. Izdaja. Številka. Datum zadnjega popravljanja. Datum citiranja (obvezno za online


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

17

dokumente). Lokacija znotraj dokumenta na gostitelju. Dostopnost (obvezno za dokumente online). Standardna številka. Primer: GALUN, R. Če lahko leti z zmajem in se potaplja, lahko tudi dela. Delo (online). Ljubljana, Delo, 8. 3. 2008. [Citirano 8. 3. 2008] Dostopno na internetu na naslovu: http://www.delo.si


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

18

6 VIRI IN LITERATURA [1] ŠFILIGOJ, Z. in ZAGOŽEN, A. 2003. Navodila za izdelavo seminarske naloge iz

4. izpitne enote na poklicni maturi : Gradivo. Nova Gorica : Srednja ekonomska in trgovska šola. [2] International standard ISO 7144 : Documentation - Presentation of Theses and

similar documents. = Dokumentacija - Oblikovanje disertacij in podobnih dokumentov. 1998. 1996. 1.st. ed. Ljubljana : Urad RS za standardizacijo in meroslovje. [3] MOŽINA, K. 2003. Knjižna tipografija. Ljubljana : Naravoslovnotehniška fakulteta.

ISBN 961-237-044-3. [4] ZWITTER, S. 2008. Uporaba literature pri raziskovalni nalogi [online]. Ljubljana :

Zveza za tehnično kulturo Slovenije, [citirano 5. 3. 2008; 22:00]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html> [5] BON, M. in LAH SKERGET, P. 2006. Navodila za izdelavo pisnih nalog po

mednarodnih standardih ISO. Trebnje : Knjižnica Pavla Golie Trebnje. [6] International standard SIST ISO 690: Documentation - Bibliographic references -

Content, form and structure. 1987. [7] International standard SIST ISO 690-2: Information and documentation -

Bibliographic references - Part 2: Electronic documents or parts thereof. 1997. [8] International standard SIST ISO 7144: Documentation - Presentation of Theses

and similar Documents


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

7 PRILOGE 7.1 Priloga A – Primer oblikovanja naslovnih strani

19


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

20

SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)

PROJEKTNA NALOGA (pisava: Arial; velikost: 24 enot; slog: krepko; poravnava: sredinska)

ANA ZUPAN (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: 2,5 cm od desnega roba)

LJUBLJANA, 2008 (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

21

SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA MEDIJSKI TEHNIK (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)

PROJEKTNA NALOGA (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)

IZDELAVA SPLETNEGA PORTALA (pisava: Arial; velikost: 17 enot; slog: krepko; poravnava: sredinska)

Mentor: Marta KOVAČ

Avtor: Ana ZUPAN

(pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: leva)

(pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: desna)

Ljubljana, junij 2008 (pisava: Arial; velikost: 14 enot; slog: navaden; poravnava: sredinska)


GUĹ TIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGĹ  Ljubljana, 2008

POVZETEK

22


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

23

KAZALO VSEBINE POVZETEK

iii

KAZALO VSEBINE

iv

SEZNAM SLIK

v

SEZNAM PREGLEDNIC

vi

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

vii

1 UVOD 1.1 Problematika in področje dela 2 JEDRO 2.1 Teoretični del 2.2 Raziskovalni/praktični del

1 1 5 5 15

3 ZAKLJUČEK

20

4 ZAHVALE

21

5 PRILOGE

22

6 VIRI IN LITERATURA

24


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

24

SEZNAM SLIK Slika 1: Ena prvih spletnih pasic v zgodovini (4).

5

Slika 2: Zmagovalni oglas leta 2005 za podjetje Audi.

10

Slika 3: Citroenov lebdeči oglas.

13

Slika 4: Prikaz uporabe oranžne barve pri velikosti oglasne pasice.

14

Slika 5: Prikaz uporabe modre barve pri velikosti oglasne pasice (10).

15

Slika 6: Prikaz uporabe kombinacije oranžne in modre barve pri velikosti oglasne pasice

15

Slika 7: Linearna pisava Verdana.

17

Slika 8: Pisava Times New Roman.

17

Slika 9: Prikaz uporabe negativnih črk.

18

Slika 10: Predstavitvena stran izdelka, ki ga prodajamo.

19

Slika 11: Prikaz potovanja naših oči skozi spletno stran (16).

21

Slika 12: Prednost pozicije (16).

21


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

25

SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Prikaz standardne velikosti oglasnih pasic.

7

Preglednica 2: Delovanje leve in desne polovice možganov (18).

8

Preglednica 3: Vpliv pozicije na gledanost oglasne pasice v odstotkih.

8

Preglednica 4: Prikaz standardne velikosti oglasnih pasic.

9

Preglednica 5: Raba interneta v Sloveniji (19).

15

Preglednica 6: Terminski načrt.

22

Preglednica 7: Prikaz Statistično spremljanje spletnega mesta.

26

Preglednica 8: Stroški na posameznem mestu oglaševanja.

36


GUŠTIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGŠ Ljubljana, 2008

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ARPANET Advanced Research Projects Agency CASIE

Coalition for Advertising Supported Information

CNO

Cena glede na število prikazov

CNK

Cena na klik, ang CPC

IAB

Interactive Advertising Bureau

ISBN

Mednarodna standardna številka knjige, ang. International Standard Book Number

26


GUĹ TIN, M. Navodila za izdelavo pisne dokumentacije za 4. izpitno enoto na poklicni maturi. SMGĹ  Ljubljana, 2008

27

Navodila za 4PM  

Navodila za pisanje dokumentacije

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you