Issuu on Google+

KO SE MISLI UBESEDIJO

ALJAŽ STRMLJAN


Ko se devetošolec Aljaž Strmljan prepusti pesniškemu ustvarjanju, takrat nastanejo malo drugačni stihi; takšni s pridihom rapa, zabavnosti, drznosti, posmehljivosti, kritičnosti in resničnosti.


RAP O IZGUBLJENI LJUBEZNI Spomn΄m se prvega pogleda. Nis΄m vedu, kva se mi dogaja. V bistvu zmeda. Zalubu sem se v tvoje oči. O njih sem sanju vse dneve in noči. Vem, brezveze ti razlagam, k΄ te ne bom dobu nazaj. Sam΄ daj razum΄, da zame si b΄la raj. In me vprašaš zakaj? Zato, k΄ srček ni bil več k΄ mlaj. K΄ sva b΄la skregana, mi je b΄lo bed, zaželim si te nazaj, k΄ vidim spet komet.


OBČUDOVANI PREŠEREN Res je bil od vraga tale naš Prešeren, ko berem njegove poezije, postanem povsem miren. Mami, daj mi, prosim, pašteto namaži, v mojih očeh odsevajo se ukazi. Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, visoke pete vse so si želele, tudi če so jih polno omaro imele. Ko so gledale, kako sta Urška pa povodni mož v vodo skočila, so jih vse kosti skelele, da niti ne omenjam, kako so jih glave bolele. Rodil se je na Gorenjskem, natančneje na Vrbi. V poznejših letih jih je imel precej na grbi. Zoki bi mu rekel legenda, a kaj, ko Zoran ne ve, kje je Komenda. Ampak priznajmo, boljše komade ima Easy-G. Saj pravim: »Kva j΄ fora Sonetnega venca? To me teži. Razumem, zakaj ni hotu bit duhovnik, rodil se je, da bil bi mirovnik.«


IZ ŠOLSKIH KLOPI Učiteljica nemščino sprašuje, zaradi sošolca pred tablo obupuje. Vpraša ga: "Wie heißt du?" In seveda ... nič ni jasno mu. Folk se dolgočasi, jaz pa pišem pesem, zraven pa sem nenavadno resen. Matej lista po zvezku, zamišljam si, kako ležim na pesku. Naslednji trenutek srce mi razbija. "Kaj če bom vprašan?!" To me zdaj ubija. Zaprla je redovalnico, kamen se mi odvali od srca, jaz pa si mislim: "O, jaaa!" In potem imamo fizo, pa spet sedim za mizo. Učitelj razlaga o ne vem kakšni sili, skozi okno se smejim naši zimi mili. Profesor govori, koliko centijev ima meter, samo bolj me zanima, kdo vstopa na Radiu 1 v eter. Lej, lej. Vsaj nekaj se naučimo. To je boljše, kot da doma ves dan za računalniki sedimo. To škoduje zdravju, pravijo zdravniki. Držimo se tega, sicer bomo bolniki.


BANANA REPUBLIKA Ej, poglej, v kaki republiki živimo, dobimo 500 evrov, da skozi mesec preživimo. Temu rečemo banana republika, velikim živinam je ljudstvo samo še publika. Gledamo jih, kako sedijo v parlamentu, veste, oni samo igrajo in ne le v tem momentu. Plačujemo jim davke, pokradejo pa vse. Mi imamo tudi opravke, pa kaj sploh trudim se. Folk dela izključno in samo še samomore, mene zaradi tega tlačijo nočne more. Pravite, da smo vsi enaki. Podražili so se vlaki in pravite nam, da smo socialistični kulaki. Dajmo se potrudit, da stara bo Slovenija, če pa se ne bomo, nastala nam bo Kenija. Ampak nekaj zagotovo je, ne bo nam lahko, da čez par let spet nam bo lepo.


Ko se misli ubesedijo