Page 1

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

MAGISTRSKO DELO

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI

Mojca Mlinar mentor doc. Mitja Zorc, u.d.i.a. somentorica izr. prof. mag. Anja Planišček, u.d.i.a. konzultant za splošno varnost doc. dr. Domen Kušar, u.d.i.a. konzultant za konstrukcijo doc. dr. Simon Petrovčič, u.d.i.g. leto vpisa 2011 Ljubljana, april 2019


1

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


POVZETEK V magistrski nalogi se ukvarjam z zasnovo ustvarjalnega središča na območju novega mestnega središča v Idriji. Idrija je mesto, katerega identiteta, včasih neločljivo povezana z rudnikom živega srebra, danes počasi slabi. Namen magistrske naloge je razmislek o nadgradnji identitete mesta z oživitvijo in ponovnim osmišljanjem degradiranega dela mesta in programov v zaključeno prostorsko celoto. Program ustvarjalnega središča je hibriden in združuje tradicionalna znanja in obrti, ki so nastajali vzporedno z razvojem rudnika – vrednote, ki so od nekdaj plemenitile naš vsakdan in v naši zavesti živijo še danes –, in moderne oblike dela in delovanja. To so: večnamenska prireditvena dvorana s pripadajočim programom, prostori Godbenega društva rudarjev Idrija, Plesnega kluba Idrija, Čipkarske šole Idrija, Mladinskega centra Idrija s prostori za društva, prostori za sodelovanje in zagonska podjetja ter spremljevalni program s trgovinami in storitvenimi dejavnostmi. Območje Bašerije na osrednji legi z veliko pretočnostjo zagotavlja optimalne možnosti za razvoj vsebin z neposrednim stikom in vplivom na mesto. S premišljeno zasnovo postane središče ustvarjalnosti in prostor, kjer se ohranjajo in razvijajo tradicionalna znanja in vrednote vsakdana. Hkrati pa je prostor zasnovan na način, ki spodbuja ustvarjanje novih vrednot in dejavnosti, samostojnih in neodvisnih od zapuščine rudnika. Ustvari se prostor interakcije med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, med kulturo, delom in vsakdanom. Prostor krepitve skupnosti in ustvarjanja novih možnosti. Ključne besede: Idrija, tradicija, identiteta, ustvarjalnost, interakcija

ABSTRACT The master thesis presents a project for a creative center in the area of the town center in Idrija. Idrija is a town which identity was in the past inseparably connected with the mine of mercury but today this link is gradually weakening. The aim of my work is to reconsider how to upgrade the identity of the town, i.e. how to revive and give meaning to the degraded part of the town and to include the programmes as to form a concluding space. The programme of the creative center is a hybrid of programmes. It connects the traditional knowledge and trades that were developing simultaneously with the mine - the values that once have enriched our everyday life and are still a part of our life today - and the modern ways of work and activities. These are multi-purpose show performance hall with the appertaining programme, the premises of the Miners' Band, the Dance Club Idrija, Idrija Lace School, The Youth Center with its clubs' premises, the premises for cooperation and startups and the accompanying programmes with shops and services. The area of Bašerija with its central position is an open space which provides optimal possibilites for developing the activities that have direct impact on the town life. Well considered plan becomes a center of creativity and a space where the traditional knowledge and values can preserve and develop. Yet at the same time it is designed in such a way as to encourage the forming and developing of new activities and vaues independent of the mine heritage. A space of interaction between past, presence and future, between culture, work and everyday life is created. The place that strenghtens the community and creates new possibilities. Key words: Idrija, tradition, identity, creativity, interaction

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

2


3

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


KAZALO 4 UVOD 6 1.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA IN RAZMIŠLJANJA 10 1.1 IDRIJA = RUDNIK? 11 1.2 O IDENTITETI 14 2.0 LOKACIJA 16 2.1 O IDRIJI 18 2.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ RUDNIKA IN MESTA 19 2.3 MORFOLOGIJA IN TOPOGRAFIJA 27 2.4 NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA 29 2.5 PROGRAMSKA ANALIZA 31 2.6 O IDRIJSKEM PROSTORU IN ARHITEKTURI 33 2.7 IDRIJSKI PROSTOR DANES 39 2.8 PROSTORSKI PLANI 41 3.0 BAŠERIJA 44 3.1 O OBMOČJU 45 3.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ OBMOČJA 47 3.3 OBSTOJEČE STAVBNO TKIVO 49 3.4 OBSTOJEČE JAVNE POVRŠINE 51 3.5 OVREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STANJA 53 3.6 PREDVIDENI POSEGI 55 4.0 PROGRAM 4.1 KAKO DO PROGRAMA? 4.2 PROSTOČASNE DEJAVNOSTI IN NJIHOVE KAPACITETE 4.3 STATISTIČNI PODATKI 4.4 SINTEZA 4.5 PREDSTAVITEV PROGRAMA 4.6 VREDNOTE UMEŠČANJA PROGRAMA V PROSTOR 4.7 ZASNOVA PROSTORA IN PROGRAMSKA SHEMA 4.8 REFERENCE

60 61 63 65 66 67 73 75 78

5.0 PROJEKTNI DEL 82 5.1 VREDNOTE PROSTORSKE ZASNOVE 85 5.2 URBANISTIČNA ZASNOVA OBMOČJA 91 5.3 PROGRAMSKA SHEMA 99 5.4 ARHITEKTURNA ZASNOVA 102 5.5 MATERIALNOSTI IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA 124 5.6 TEHNIČNI VIDIKI 131 6.0 GRAFIČNI DEL 7.0 VIRI IN LITERATURA

136

155

ZAHVALA

156

IZJAVA O AVTORSTVU

157

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

4


5

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


UVOD OPIS PROBLEMA Razvoj Idrije je bil vso svojo zgodovino neločljivo povezan z razvojem rudnika živega srebra. Po njegovem zaprtju leta 1987 pa se je struktura ekonomije, mesta in družbe začela postopoma spreminjati. Gonilo ekonomije se je preusmerilo v visokotehnološko strojno industrijo, po letu 2006 pa se je z vpisom Idrije na seznam Unescove svetovne dediščine začela tudi bolj intenzivna preusmeritev v turizem. Identiteta mesta, včasih neločljivo povezana z rudnikom živega srebra, danes počasi izginja. Z odmikanjem delovanja rudnika v zgodovino se zavedanje prebivalcev o njegovem pomenu manjša, s tem pa se manjša tudi njegov vpliv na identiteto mesta samega. Danes je Idrija mesto pod bremenom vse bolj monovalentne organizacije mesta in ekonomije. Zaradi ozke interesne in poklicne usmerjenosti primanjkuje raznovrstnih delovnih mest in interesnih dejavnosti za različne tipe prebivalstva. Močno je podhranjeno predvsem področje kulture in ustvarjalnih panog. Območje novega mestnega središča v Idriji (območje Bašerije) predstavlja neizkoriščen potencial mesta pri razvijanju nove identitete. Zasnovano kot sodobno mestno središče v 70. letih prejšnjega stoletja je pozneje podleglo stihijskemu urejanju prostora in danes pomeni žalostni opomin, kaj vse bi Idrija lahko bila. Idrija namreč kot mesto, skupnost, izgublja svojo povezanost, ki jo je gradila v 500 letih rudnika, eden izmed kazalnikov tega pa je tudi obravnavano območje. Danes območje brez identitete in kvalitetnih javnih prostorov pomeni veliko luknjo v razvoju mesta. Namen magistrske naloge je razmislek o novi identiteti mesta z oživitvijo in ponovnim osmišljanjem degradiranega dela mesta in programov z zaključeno prostorsko celoto. METODA Ker gre za območje, ki je zaznamovano s pomanjkanjem vezi z zgodovino in tradicijo, je bil pomemben vpogled v zgodovinski razvoj (mesta, rudnika in družbe), da bi razumeli, kako v prostoru ohranjati vez s tradicijo tudi takrat, ko fizična ne obstaja več. S tem so bile vzpostavljene teze o značilnostih idrijskega prostora in družbe, ki so pogojevale nadaljnji izbor programa in načinov umeščanja novih elementov v prostor. Definirane so bile glavne vrednote arhitekturnega projektiranja: odprtost, interakcija, prilagodljivost in identiteta. CILJI Cilj je bil doseči prostorsko in programsko zasnovo, ki bi bila podlaga za graditev nove identitete mesta Idrija. Novo središče, ki bi postalo težišče druženja, srečevanja in izmenjevanja znanja. Berljiv, stimulativen in odprt prostor za ohranjevanje in nadgrajevanje vrednot tradicije. Danes degradiran prostor s premišljeno umestitvijo programa postane neločljiv del mesta in težišče ustvarjalnosti.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

6


7

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


»Sometimes it is important to find what a city is – instead of what it was, or what it should be.« Rem Kolhaas (2004, str.23)

Pripoved o Idriji se težko začne drugače kot s par ključnimi besedami: rudnik živega srebra, tehnološka dediščina, čipka, žlikrofi, Unesco. A to je večinoma le pripoved o tem, kaj je Idrija bila. Idrija je rudnik. Idrija so zamrznjene podobe zgodovine, čisti muzejski objekti, brezhibno ohranjene naprave nekoč umazanega in težaškega pridobivanja živega srebra, ki se ga nekje v daljni zavesti nekateri še spominjajo. Idrija so razstave čipk, so festivali idrijske čipke, dnevi žlikrofov. To je Idrija za obiskovalce, za turiste. Idrija je osemurni delovnik v varni službi. Sobotni pohodi na Hleviše. Kolesarjenje po okoliških hribih. Malo glasbe za sprostitev. Popoldanska debata »na kafitu pad štengami«. Nedeljsko kosilo z žlikrofi. To je Idrija za Idrijčane. Idrija je sivina. Vse se vrti v ustaljenih vzorcih. Vem, kam smem in kam ne. Na kateri strani moram biti. Kaj naj me zanima. Kaj naj študiram. Za koga naj delam. Predvidljivi vzorci v predvidljivih krogih. Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem. Leto za letom. To je Idrija zame.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

8


1.0 TEORETIČNA IZHODIŠČA IN RAZMIŠLJANJA 1.1 IDRIJA = RUDNIK ? 1.2 O IDENTITETI

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

10


SLIKA 1: Rudar potiska voziček z rudo proti topilnici. (VIR: museums.eu)

Najpomembnejša zapuščina rudnika so Idrijčani in njihova proaktivnost v ustvarjanju novih možnosti.

11

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


1. 1 IDRIJA = RUDNIK?

“...And I realized that an old Etruscan mirror out of the sea, in which once a beautiful head was reflected had still with all its encrustation the strength to evoke the image of that beauty. It’s what man makes, what he writes, his painting, his music, that remains indestructible. The circumstances of their making is but the mold for casting. This led me to realize what may be Tradition. Whatever happens in the circumstantial course of man’s life, he leaves as the most valuable, a golden dust which is the essence of his nature. This dust, if you know this dust, and trust in it, and not in circumstance, then you are really in touch with the spirit of tradition. Maybe then one can say that tradition is what gives you the powers of anticipation from which you know what will last when you create.” (Louis I. Kahn, 2003, str. 227)

Kaj je danes identiteta mesta? Razmislek o občutku globoke distanciranosti od domačega mesta pri iskanju svoje pripadnosti prostoru, v katerem sem odraščala, me je primoralo v razmislek o tem, kaj je danes Idrija kot mesto. Idrija danes ni več mesto, ki je neločljivo vezano na rudnik, kakor je bilo večino svojega obstoja. Idrija je danes mesto napredne industrije, ki podobno kot rudnik s svojim finančnim doprinosom pomembno vpliva na oblikovanje mesta in njegove identitete. Hkrati velika vlaganja v obnavljanje ostankov rudnika živega srebra in vpis na Unescov seznam dediščine kažejo, da je rudnik dediščina, ki jo Idrijčani še vedno globoko cenijo. A pomembno si je postaviti vprašanje – kje je meja med ohranjanjem dediščine kot pomembnega gradnika identitete mesta in njegove skupnosti in kje med ohranjanjem zato, ker je tako prav, in zaradi potencialov, ki jih ponuja njeno trženje v turistične namene. Način upravljanja dediščine pomembno vpliva na obliko ohranitve elementov in njen vpliv na današnjo identiteto mesta. To izhaja predvsem iz mojega razmisleka o tem, kako dediščina rudnika danes pripomore k izboljšanju kakovosti življenja v Idriji, kako krepi našo identiteto. Kot Idrijčanki, katere korenine ne izhajajo iz tradicionalne idrijske knapovske družine, rudnik zame nikoli ni pomenil večje vrednosti. In z oddaljevanjem delovanja rudnika vse bolj v preteklost se njegova prisotnost v zavesti ostalih – predvsem mlajših generacij – vedno bolj manjša.

Rudnik je bil najmočnejši tvorec identitete takrat, ko je mesto živelo z njim, ko je zaposloval večino idrijskega prebivalstva in pomembno zaznamoval tako prostor kot tudi zavest ljudi. Danes idrijski prostor zaznamujejo le še (po večini) muzejsko ohranjeni stari infrastrukturni rudniški objekti, ki pa dejanskega vpliva na razvoj mesta nimajo – velikokrat ga celo omejujejo (zaprtost objektov, zapis pod dediščino – omejitve pri upravljanju). A pri podrobnejšem vpogledu lahko iz našega današnjega vsakdana izluščimo pomembne tvorce identitete, ki imajo svoje temelje globoko zakoreninjene v zgodovini in delovanju rudnika. To so ljudje, ki so omogočali rast rudnika. To je njihova ustvarjalnost. Ustvarjanje je bilo od nekdaj del idrijske identitete. Težko in nevarno delo ter velikokrat izredno podrejen položaj delavcev in njihovih družin sta poskrbela za razvoj dejavnosti, ki so izboljševale njihova življenja in povečevala kolektivno pripadnost. To je idrijska nesnovna dediščina (katere velik del je tudi uradno prepoznan – npr. idrijska čipka in klekljanje), ki še danes krepi naše življenje in je del naše identitete. So trenutki vsakdana, ki nas povezujejo s tradicijo in minulimi generacijami. In ki krepijo našo pripadnost skupnosti. Ustvarjalnost so priložnosti. Je iskanje veselja v majhnih stvareh. Ustvarjanje so takti glasbe. So niti, vezane v zapletene vzorce čipke. So tehnološke inovacije. So precizne risbe jaškov. So zgodbe o knapovskem življenju. So imena krajev. Je mešanica okusov v ustih. Je boj za boljše možnosti.

Ustvarjalnost je proces, odzivanje na obstoječe stanje in ustvarjanje odnosa do tega. Je produkcija (česarkoli!) kot odziv na stanje v družbi in prostoru. Je proaktivnost družbe in posameznikov v njej, ki stremijo k izboljševanju življenjskih razmer. Ustvarjati pomeni spodbujati procese v družbi, v prostoru in ju tako soustvarjati. S tem pa se vzpostavlja odvisen odnos našega obstoja in obstoja našega okolja, s čimer se z njim neločljivo povežemo. Ustvarjanje tako postane del naše identitete in identitete našega prostora. A naše nesnovne dediščine ne moremo ohranjati le z domačimi običaji in muzejskimi razstavami – sami moramo biti aktivni pri njenem ohranjanju in nadaljnjem razvijanju. Ustvarjalnost se ne zgodi sama od sebe. Zanjo so potrebni motivacija, namen, želja po nečem več – nekaj, kar je Idrijčane od nekdaj odlikovalo – in jih odlikuje še danes. Ustvarjalnost potrebuje sprožitelja, ki v nas vzbuja občutek, željo, potrebo po ustvarjanju novih možnosti. Potrebuje trenutke, ko se zgodijo nove, nepredvidljive stvari. A hkrati potrebuje korenine, iz katerih se vse to razvije, kajti razviti se ne more iz nič. Potrebuje vez s preteklostjo, poznanim, ki jo z motivacijo pretvorimo v nekaj novega, nepričakovanega. In to nas ponese v prihodnost, k novim priložnostim, novim zgodbam. Le z dediščino, tradicijo kot osnovo za razvoj jo naredimo edinstveno. Našo. Idrijsko.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

12


13

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


1.2 O IDENTITETI

Kaj identiteta je? Kako vpliva na prostor? Ali prostor vpliva na identiteto? Je identiteta prostor sam? Identiteta mesta je vse, kar je mesto bilo, kar mesto je in kar bo. Njegova identiteta je odvisna od našega dojemanja, vpliva prostora na nas. In našim vplivom na prostor. Identiteta mesta, prostora, je tako neločljivo povezana z nami, uporabniki, soustvarjalci prostora. Identiteta mesta je tudi naša identiteta. Naša identiteta je tudi identiteta našega mesta. Kaj je mesto bilo? Mesto je njegova zgodovina, mesto je njegov spomin in tradicija. Identiteta mesta so pomembne zgodovinske in kulturne točke srečevanja, so kraji spomina skupnosti. So njeni idejni temelji. Kaj mesto je? Mesto so ljudje, so dogodki, so stalna srečevanja in interakcije. Je občutek prostora in je prostor sam. Kaj mesto bo? Mesto bo svoj potencial. Bo posledica svoje zgodovine in sedanjosti. Kaj so gradniki identitete v mestu? Identiteta (prostora) je neločljivo povezana s spominom, tako posameznikovim kot tudi širšim, spominom skupnosti. Naš spomin je osnova za to, kar danes smo, je tisto, kar definira naša dejanja in nam daje vizijo za prihodnost. In čeprav lahko vsak posameznik tvori svoj osebni spomin, pa je ta vedno v odvisnosti od oziroma pod vplivom spomina, ki obstaja v njegovi skupnosti. Tako se spoznamo s pojmom kolektivnega spomina (Halbwachs, 1950). »Ko se skupina vključi v del prostora, ga preoblikuje po svoji podobi, hkrati pa se tudi sama ukloni in se prilagodi nekim materialnim stvarem, ki v prostoru vztrajajo. Zapre se v okvir, ki ga je sama ustvarila. Zunanja podoba okolja in stalni, nespremenljivi odnosi, ki jo s tem ohranjajo, prehajajo v domeno ideje, ki jo ima o sebi.« (Halbwachs, 1992, str, 130) Citat zelo dobro opiše medsebojni vpliv skupnosti in prostora. Ponazarja moč prostora pri oblikovanju identitete skupnosti in hkratno moč skupnosti pri oblikovanju prostora in prostorske identitete. Prostorsko identiteto lahko dojemamo kot identificiranje s prostorom, ki ga naseljujemo, uporabljamo. Ko se s prostorom identificiramo, se nanj čustveno navežemo. Nanj nas veže

občutek domačnosti, intimnosti – pojmujemo ga z občutkom varnosti. Z večanjem vrednosti prostora se povečuje njegov vpliv na nas – prostor nas (so)oblikuje in mi (so)oblikujemo njega. Spomin je po Halbwachsu tisti, ki veže ljudi skupaj, ki krepi njihovo pripadnost fizičnemu prostoru (na katerega jih veže spomin) in s tem utrjuje njihovo kolektivno identiteto. Aldo Rossi (L'architettura della Citta, 1982) celo trdi, da je mesto samo kolektivni spomin. »Lahko bi rekli, da je mesto samo spomin njegovih prebivalcev in je kot spomin povezan s predmeti in prostori. Mesto je kraj kolektivnega spomina. … Kolektivni spomin sodeluje pri dejanski preobrazbi prostora v delih skupnosti; preobrazba je vedno odvisna od katere koli materialne stvarnosti, ki ji nasprotuje. Tako povezava med preteklostjo in prihodnostjo obstaja že v sami ideji mesta, ki valovi skozenj, in sicer na enak način kot se spomin vije skozi posameznikovo življenje; in da bo ta ideja vsakokrat uresničena, mora oblikovati stvarnost in stvarnost njo.« (Rossi, 1982, str. 130) Prostor je vedno spreminjajoča se entiteta, pogojena s spominom skupnosti, ki ga oblikuje in soustvarja njegovo identiteto. Ravno njegova spremenljivost ga na skupnost še bolj veže, saj se ustvarja konstantna napetost spreminjanja in prilagajanja – na eni strani skupnosti, na drugi prostora. In ta medsebojni odnos je tisti, ki lahko identiteto krepi ali pa oslabi, uniči. V trenutku, ko se medsebojno ravnovesje poruši, se poruši sozvočje identitete prostora in identitete skupnosti in ena prevlada nad drugo. S tem pa se ustvarja kriza identitete, saj identiteta nikoli ne obstaja sama po sebi, temveč vedno v odvisnosti od druge. Ker pa se prostor in njegova identiteta konstantno spreminjata, presnavljata in ker se tako spreminja tudi identiteta skupnosti – je izredno pomembno ohranjanje kontinuitete v razvoju, ki jo izzivajo brisanja tvorcev kolektivnega spomina v prostoru. Francoski zgodovinar Pierre Nora v svoji zbirki esejev o gradnikih nacionalnega spomina Francije govori o krajih spomina, »les lieux de memoire«, o gradnikih v spomin izklesane preteklosti, ki nadomeščajo izginjajoče dejanske prostore spomina »les milieux de memoire«. »Naše zanimanje za lieux de memoire, v katerih se spomin kristalizira in skriva, se je pojavilo v posebnem zgodovinskem trenutku, tj. prelomni točki, kjer se zavedanje prekinitve s preteklostjo povezuje z občutkom, da je bil spomin pretrgan,

toda pretrgan na tak način, da se lahko upre materializaciji spomina na določenih krajih, kjer obstaja smisel zgodovinske kontinuitete. Obstajajo lieux de memoire - kraji spomina, ker ni več krajevnega spomina, spomina stvarnega okolja.« (Nora, 1996) Kraji spomina niso več dejanski prostori spomina, temveč so trenutki, v katerih se spomin kristalizira in tvori višjo entiteto, nekakšen nadgrajeni gradnik identitete. Zgodijo se na prelomu zgodovine in spomina; njihov obstoj je izrednega pomena pri ohranjanju kontinuitete in identitete skupnosti. Les lieux de memoire je po Nori vsaka pomembna entiteta, materialna ali nematerialna, ki je s prisotnostjo človeka ali s časom postala simbolni element spomina neke skupnosti. Nora pri tem še poudarja pomen individualne akcije pri ohranjanju spomina, ko ta ni več vseprisoten. »… Vsakemu daje potrebo, da se spominja in varuje znamenja identitete. Ko spomina ni več vsepovsod - ga ne bo nikjer dokler ne bo nekdo prevzel odgovornosti in ga ponovno zajel z individualnimi dejanji. Čim manj se spomin doživlja kolektivno, tem bolj zahteva od posameznikov, da si sami prizadevajo postati hranitelji spomina; kakor da notranji glas vsakemu Korzičanu govori »Moraš biti Korzičan« in vsakemu Bretoncu »Moraš biti Bretonec.« (Nora, 1996) Spomin (prisotnost spomina) je eden najpomembnejših gradnikov identitete skupnosti, ki vpliva na prostor sam. Spomin v prostoru je vezan na skupnost in na njen kolektivni spomin. Tako lahko pridemo do sklepa, da je ohranjanje kontinuitete v prostoru – ohranjanje dediščine (fizične, predvsem pa pomenske) – izrednega pomena. A to je treba početi pravilno in na stimulativen način, da lahko nadgrajuje obstoječo identiteto in s tem vzpostavlja novo, še močnejšo. A kako ustvarimo te trenutke spominjanja, ki niso vezani na prostor, a jih hkrati prostor mora generirati? Kako posegati v prostor, kjer se spomin izgublja? Kaj so gradniki naše identitete in kako jih bomo artikulirali, da bodo ostali (ali pa postali) naša dentiteta? Ali lahko z vzpostavljanjem prostorskih entitet tvorimo hranitelje in gradnike spomina in identitete?

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

14


2.0 LOKACIJA 2.1 O IDRIJI 2.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ RUDNIKA IN MESTA 2.3 MORFOLOGIJA IN TOPOGRAFIJA 2.4 NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA 2.5 PROGRAMSKA ANALIZA 2.6 O IDRIJSKEM PROSTORU IN ARHITEKTURI 2.7 IDRIJSKI PROSTOR DANES 2.8 PROSTORSKI PLANI

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

16


SLIKA2: Pogled na staro mestno središče Idrije iz Smukovega griča. (VIR: sl.wikipedia.org)

17

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


2.1 O IDRIJI

TOLMIN

ŽIRI

LJUBLJANA

NOVA GORICA

Idrija leži na zahodu Slovenije in je del Primorske regije.

Idrija je upravno, kulturno in gospodarsko središče istoimenske občine in celotne Idrijsko Cerkljanske regije.

SHEMA 1: LEGA OBČINE IDRIJA V SLOVENIJI IN MESTA IDRIJE V IDRIJSKO-CERKLJANSKI REGIJI (VIR: avtor)

SHEMA 2: LEGA MESTA IDRIJE V IDRIJSKO-CERKLJANSKI REGIJI (VIR: avtor)

50KM

Idrija leži na zahodu Slovenije in je upravno, gospodarsko in kulturno središče istoimenske občine in celotne IdrijskoCerkljanske regije. S približno 6000 prebivalci (»Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018«. Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018.) spada med srednje velika slovenska mesta in med večja mesta na Primorskem.

10KM

IDRIJA IN SLOVENIJA

IDRIJA IN RUDNIK ŽIVEGA SREBRA

Občina Idrija je del Goriške regije, z regijskim centrom in sedežem večine upravnih dejavnosti v Novi Gorici. Kljub upravni ureditvi pa večina prebivalstva (delo, nakupi, študij) bolj kot na Primorsko migrira proti osrednjemu delu Slovenije – Ljubljani.

Skozi celotno zgodovino mesta, od odkritja živega srebra leta 1493 naprej, je bil razvoj mesta globoko prežet z razvojem rudnika živega srebra. Izkopavanje rude pod njegovim okriljem je potekalo do leta 1987, ko se je začel uradni postopek zapiranja rudnika živega srebra.

Zaradi lege v zaprti kotlini v osrčju hribovja ima slabšo prometno povezavo z drugimi deli Slovenije. Danes glavna povezava s širšo okolico poteka po t. i. keltiki – magistralni cesti (v smeri S–J), ki povezuje avtocestni križ s Posočjem. Kljub relativno centralni legi so zaradi geografskih značilnosti povezave slabše in dolgotrajnejše. Najbližja postaja vlaka je Logatec (25 km). GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA Leži na nadmorski višini 334 m na stičišču dinarskega in predalpskega sveta v osrčju Idrijskega hribovja. V globoki in razvejani kotlini na sotočju potoka Nikove in reke Idrijce, ki svojo pot nadaljuje do Mosta na Soči, kjer se izliva v reko Sočo. Čez območje poteka idrijska prelomnica, zaradi katere je zgodovina polna pestre geološke aktivnosti. To je tudi vzrok za nastanek drugega največjega živosrebrovega nahajališča na svetu (takoj za španskim Almadenom), ki je bilo ključno za razvoj rudnika živega srebra in mesta samega. Mesto v kotlini je z vseh strani obdano z vzpetinami – Hleviška planina (908 m), Kobalove planine (834 m), Tičnica (580 m) in Čajni vrh (883 m). Okolje, polno naravnih danosti in priložnosti za raziskovanje, je botrovalo ustanovitvi Krajinskega parka Zgornja Idrijca in Geoparka Idrija, pomeni pa tudi pomembne rekreacijske destinacije za prebivalce in turiste.

Idrijski rudnik je bil pod imenom Dediščina živega srebra. Idrija in Almaden leta 2012 vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Odgovornost do ohranjanja dediščine je z vpisom na seznam svetovne dediščine postala še večja. GOSPODARSTVO DANES Mesto se je z razvojem močnih koncernov s področja sodobne elektro- in kovinskopredelovalne industrije (po letu 1975 družbi Rotomatika, danes Hidria in Kolektor) ognilo negotovi prihodnosti gospodarstva po zaprtju rudnika kot glavnega delodajalca za celotno območje. Bogata tehniška in kulturna dediščina (snovna in nesnovna), ki jo je zapustil petsto let delujoči rudnik živega srebra v Idriji skupaj z izjemno naravno dediščino, je dobra osnova za razvoj turizma. Danes je mesto najbolje prepoznavno po Unescovi dediščini rudnika živega srebra, idrijski čipki, idrijskih žlikrofih in svojem močnem, tehnološko naprednem gospodarstvu. Splošna prepoznavnost pa ne preprečuje konstantnega upadanja števila prebivalcev (negativna rodnost in veliko odseljevanja, predvsem mladih, hitro staranje prebivalstva). Težave se skrivajo predvsem v izraziti monovalentnosti družbe in trga dela ter v pomanjkanju kulturnih dejavnosti.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

18


2.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ RUDNIKA IN MESTA

SLIKA 3: Škafarjevo odkritje živega srebra, olje na platnu, Rudi Skočir (VIR: cudhg-idrija.si)

Zaradi prepletenosti – tako v programskem kot tudi prostorskem smislu – razvoja mesta in razvoja rudnika ne moremo obravnavati ločeno. Idrija je v Sloveniji in širšem okolju znana predvsem kot najstarejše rudarsko mesto na Slovenskem, o čemer pričajo bogata tehnološka dediščina, ostanki rudniške infrastrukture, razpršeni po mestu, ter izredna nesnovna kulturna dediščina, ki še danes bogati življenje prebivalcev. V zgodovini je imel rudnik živega srebra v Idriji izreden vpliv – ne samo na evropskem, temveč tudi svetovnem nivoju – skorajda 400 let je konkuriral španskemu Almadenu (ki zdaj skupaj z Idrijo zastopa dediščino živega srebra pod zaščito Unesca) v boju za primat na svetovnem trgu. Pred odkritjem živega srebra v zaprti kotlini reke Idrijce poselitve ni bilo. Rudnik je bil tisti, ki je vlagal v razvoj mesta, nadgrajeval (najprej predvsem rudniške, pozneje tudi javne in stanovanjske) in dograjeval objekte, skrbel za potrebe prebivalcev. Za zadnjih pet stoletij so bila značilna nihanja v uspešnosti rudnika, ki so bila odvisna od razmer na svetovnem trgu (nihanja konjuktur, recesije, vrednost živega srebra), kar pa je bistveno vplivalo na razvoj samega mesta.

Raznolikost prebivalstva, ki je temeljila na stalnem priseljevanju strokovnega kadra za potrebe rudnika, se še danes kaže v značilni idrijski govorici (sicer klasificirani kot cerkljansko narečje, ki je del rovtarske narečne skupine), ki je izredno nenavadna mešanica nemških, italijanskih, madžarskih, čeških in drugih jezikovnih vplivov. Začetki idrijskega rudnika segajo v zadnje desetletje 15. stoletja. Obstaja dobro znana legenda o škafarju, ki je naključno odkril samorodno živo srebro pod curkom studenčnice na kraju današnje cerkve Sv. Trojice. Neznano snov je odnesel k zlatarju v Škofjo Loko, ta pa je raznesel novico naprej. Prvi so se na območje priselili rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel. Potem se je začel razvoj rudnika živega srebra in mesta samega v kotlini reke Idrijce. Razvoj rudnika in mesta lahko strnimo na nekaj ključnih obdobij (Kavčič, 1993):

Ker je bil gospodarski in tudi finančni pomen rudnika izreden, je bilo potrebno konstantno izboljševanje in nadgrajevanje tehnoloških postopkov pridobivanja rude in uvajanje naprednih naprav. To pa je bilo najbolje dosegati z nameščanjem ustreznega kadra – Idrija je bila že od 16. stoletja naprej eno izmed središč razvoja metalurgije in rudarske tehnike, močan pa je bil tudi napredek naravoslovnih ved na tem področju.

19

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


SHEMA 3-8: URBANISTIČNI RAZVOJ OŽJEGA OBMOČJA IDRIJE (VIR: Rafael Bizjak, 1993, str. 123-132) 100M

OBMOČJE OBDELAVE RUDNIŠKI OBJEKTI IN INFRASTRUKTURA OBMOČJE RUDNIKA STANOVANJSKI IN JAVNI OBJEKTI OBMOČJA MESTNIH PROSTOROV Z IZRAZITIM JAVNIM PROGRAMOM

Kotlina pred odkritjem živosrebrne rude ni bila naseljena. Glavno rudišče se je po odkritju razvilo na območju med cerkvijo Sv. Trojice in prvotno strugo potoka Nikova. Velika odlagališča rude so bila na območju bodoče Bašerije in Lenštata.

Odkritje bogate rudne žile leta 1508 in večji donosi rudnika so drastično spremenili podobo območja. Velika vlaganja v infrastrukturo so prinesla nove črpalne naprave pri Ahacijevem jašku, žgalnico na Lenštatu, za plavljenje lesa so se zgradile »grablje«. Odprl se je nov jašek Barbara.

Naselje je imelo začasni značaj, razvijati se je začelo na območju Gase in Riž s preprostimi nepodkletenimi brunaricami.

Delavstvo ni bilo več začasno, naselje je dobivalo trajnejši značaj.

SHEMA 3: OŽJE OBMOČJE MESTA OKROG LETA 1500

SHEMA 4: OŽJE OBMOČJE MESTA MED LETI 1500-1600

PIONIRSKO OBDOBJE

PODRŽAVLJENJE RUDNIKA

To so desetletja po odkritju živega srebra (predvidoma okrog leta 1490), pa vse do podržavljenja rudnika v letu 1575.

Pomemben premik v zgodovini rudnika je bilo njegovo podržavljenje leta 1575.

Gre za čas raziskovanja in večinoma neuspešnega izkopavanja rude. S primitivnimi metodami se je rudarilo na območju današnjega starega mestnega jedra – med Antonijevim rovom (najstarejši vhod v rudnik, leta 1500) in cerkvijo Sv. Trojice. Metode izkopavanja in žganja so bile nevarne, lastništvo rudnika pa si je delilo več družb.

Začela se je prva izmed štirih pomembnih modernizacij rudnika – to je bil čas velikopoteznih razširitev in modernizacije. Izkopali so nove jaške (1588–1596; jašek Sv. Barbare), zgradili nove kamšti za dviganje jamske vode iz najglobljih jam in jez pri Kobili z rakami za vodo, ki je kamšti poganjala. Pomemben infrastrukturni projekt je bil tudi plavljenje lesa iz okoliških višjeležečih gozdov – zgradili so prve klavže (jezove) na rekah Zali in Idrijci, ki so lesene hlode nato splavili do lesenega jezu – »grablje« na Lenštatu v središču idrijske kotline. Z dodatnimi izboljšavami žganja rude je okrog leta 1600 rudnik že slovel po Evropi kot eden tehnološko najnaprednejših obratov.

Razvoj rudnika je intenzivno napredoval po letu 1550, ko je v Španiji pogorel rudnik živega srebra v Almadenu, in je idrijski rudnik tako postal edini dobavitelj živega srebra za Evropo, pa tudi za španske ameriške kolonije. V tem obdobju se je naselje iz začasne rudniške naselbine razvilo v trajno naselbino s približno tisoč prebivalci, ki so živeli v izredno slabih življenjskih razmerah. Težko jo poimenujemo mesto, saj razen upraviteljeve hiše in lesene cerkvice Sv. Trojice ni premogla drugih javnih stavb. Do 2. polovice 16. stoletja je bila Idrija v cerkvenem pogledu še odvisna od bližnje Spodnje Idrije (Fara – poimenovanje, ki je živo še danes), njen vpliv pa je zamajala tudi močna idrijska protestantska skupnost (po njej se imenuje celo del Idrije – Kalvin). Proti koncu 16. stoletja se je tako imenovana nemška Idrija – večina priseljencev je bila namreč iz nemških dežel – poslovenila, ko se je tudi iz okoliških območij začelo vse več ljudi priseljevati v kotlino.

Za večjo konkurenčnost rudnika so v sredini 17. stoletja na območju Prejnute (levi breg Idrijce) zgradili novo žgalnico rude. Kljub razvoju rudnika pa se je mesto spopadalo z neurejenimi socialnimi in zdravstvenimi razmerami. Rudarji so bili slabo in neredno plačani, pestile so jih hude zdravstvene težave, nevarno delo so opravljali brez osnovnih zaščitnih sredstev. Slabo zdravstveno stanje zaradi dela v toksičnem okolju rudnika so še poslabšale zelo slabe stanovanjske razmere, slaba prehrana, alkoholizem in splošna nizka izobrazba in kulturna raven prebivalstva. Dejstvo je namreč bilo, da kljub velikim donosom rudnika prebivalci in delavci sami od njega niso imeli skorajda nič. Razmere so se počasi začele izboljševati šele proti koncu 17. stoletja, ko je rudnik prvič zaposlil ranocelnika, začel pa se je tudi razvoj dejavnosti, neodvisnih od rudnika (idrijske ženske so se začele ukvarjati s klekljanjem kot dodatnim virom zaključka). Leta 1696 je bil celoten rudniški fond zastavljen kot osnova za najetje državnega kredita. Idrijska produkcija je tako prešla pod nadzor nizozemskega kapitala. Zaradi velikih obresti se je rudnik izčrpaval dolgih 30 let.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

20


Naselje je imelo še izrazito podobo podeželsko-fužinarskega naselja. Stanovanjska zidava so ometane brunarice z velikimi zelenimi površinami med njimi.

Pomemben premik je bilo formiranje Trga Sv. Ahacija leta 1736, ko se je osrednje proizvodno območje rudnika s preselitvijo na območje nove Bašerije transformiralo v osrednji, mestni trg. Mestno jedro se je tako počasi izoblikovalo s spodnjim Trgom Sv. Ahacija, v nastajanju pa je bil tudi novejši, načrtovani mestni trg na območju cerkve Sv. Barbare.

Območje Lenštata je še vedno služilo za plavljenje lesa. Večja so bila vlaganja v stanovanjsko gradnjo – gradnja prhavzov na Prejnuti, Brusovšu in Lenštatu.

Rudniška infrastruktura se je širila, na območju jaška Barbara so postavili novo izpiralnico rude – Bašerija.

SHEMA 5: OŽJE OBMOČJE MESTA MED LETI 1600-1700

SHEMA 6: OŽJE OBMOČJE MESTA MED LETI 1700-1900

RAZSVETLJENSKO 18. STOLETJE

RESTAVRACIJA STARE OBLASTI

UPADANJE KAKOVOSTI RUDE

Izredno pozitivno razsvetljensko obdobje v 18. stoletju je Idriji prineslo vsestranski napredek. Idrija – prej le trg – je v začetku 18. stoletja pridobila vse mestne atribute in pravice in se do konca stoletja razvila v drugo največje mesto Kranjske s približno 3600 prebivalci.

Kasnejše obdobje napoleonskih vojn je mesto in rudnik izčrpalo, v mesto pa so Francozi sicer prinesli napredne reforme uprave in šolstva, ki pa so se obdržali le za časa njihove vlade.

Stalno zmanjševanje kakovosti rude je bilo izredno breme za delovanje rudnika. Vlaganje v infrastrukturo in procese bi moralo biti vse večje, prihodki od prodaje pa so se zaradi manjšanja količine konstantno zniževali.

Rudnik je doživel drugo sistematično širitev in modernizacijo, za katero so bili poleg sposobnih rudniških upravnikov zaslužni predvsem izredno izobraženi strokovni kadri s področja jamomerstva, kartografije, naravoslovja idr. To je obdobje, ki je zapustilo ene izmed najboljših in najbolj natančnih kart idrijskega rudnika – pod okriljem Jožefa Mraka se je razvila idrijska kartografska šola. Produkcija in obseg rudnika sta se večala, modernizirala in konstantno optimizirala. Odprli se novi jaški (1786 Jožefov jašek in 1792 jašek Frančiške), postavila se je nova kamšt in preizkušale so se nove peči. Število zaposlenih je konstantno naraščalo, letna produkcija živega srebra je bila izredno visoka. V najboljših letih je rudnik pomenil kar dvajsetino proračunskih izdatkov celotnega avstrijskega cesarstva. Ravno izredna donosnost rudnika je motivirala dvor pri konstantnem izboljševanju mesta in rudnika. Idrija se je kot mesto začela bolj celovito urejati, prelomni trenutek pri formiranju bolj očitne mestne strukture pa je bila izpraznitev območja jaška Sv. Ahacija in preselitev produkcijskih procesov na območje Bašerije. Na prejšnjem rudniškem območju se je tako formiral Trg Sv. Ahacija – prvi pravi mestni prostor v Idriji. Tam so postavili veliko žitno skladišče Magazin (1770), istega leta se je iz rudniške lope razvilo terezijansko gledališče (prva zidana gledališka stavba na Slovenskem), stare objekte predelovalnic pa so namenili za šole.

Rudnik je v razvoju stagniral, francoski upravniki so izkopavali najbogatejše rude, ki pa jih zaradi trgovinske zapore niso mogli prodati. Po umiku Francozov leta 1813 je rudnik prešel nazaj pod avstrijsko nadoblast, njegovo delovanje pa je bilo zaznamovano s cikličnim ponavljanjem kriznih obdobij, ki so najbolj prizadele delavce in prebivalce mesta. Dodatno breme je pomenila vse slabša kvaliteta rude, ki je pogojevala konstantno širjenje rudarskih obratov in povečevanje izkopa rude. Potrebno je bilo tudi konstantno izboljševanje metalurških postopkov. V 19. stoletju se je odprl nov Ferdinandov jašek, jamske črpalke pa sta okrepila prva parna stroja. POMLAD NARODOV

Pred prvo vojno so se jaški in rovi spustili že do globine 333 m – XII. obzorja. Uvajali so se strojno vrtanje in vse močnejši parni stroji pri izvoznih in črpalnih napravah. Po letu 1900 se je začela postopna elektrifikacija rudnika. Pomemben premik v delovanju rudnika in mesta samega je bila celotna preselitev žgalnice na desni breg Idrijce v letih 1870–1880. Število zaposlenih se je do prve svetovne vojne (z vmesnimi odpuščanji) povečevalo. Okrog leta 1900 je bilo v rudniku zaposlenih okrog 1250 oseb (od tega rudarjev več kot 800, med njimi tudi več kot sto fantov med 15. in 17. letom). Donosnost rudnika se je zaradi izrednega izkopa, sposobnega vodstvenega in delavskega kadra in potreb trga v letih do 1. svetovne vojne stalno povečevalo in svoj vrhunec doseglo leta 1913, ko je bilo pridobljenih kar 820 ton živega srebra in 60 ton cinobra. Kljub bližajoči se vojni so bili dobički še vedno visoki.

Marčna revolucija leta 1848 je v mesto vnesla nekaj nemira. Bistvene spremembe so se kazale predvsem pri demokratizaciji javnega življenja in večji uveljavitvi slovenskega jezika in narodne zavesti. Mesto je leta 1850 prvič volilo svojega župana, v gledališču pa so bile organizirane tudi prve predstave v slovenskem jeziku. Rudnik je ponovno doživljal organizacijske in tehnološke spremembe, pojavljale pa so se tudi namere o prodaji rudnika zasebnemu kapitalu. To se ni zgodilo, sledila pa so leta izredno uspešnega obratovanja rudnika vse do prve svetovne vojne. Takrat je bil rudnik militariziran in postavljen pod vojaško nadzorstvo.

Idrija je bila ob koncu 18. stoletja mesto z visokim nivojem zdravstvene in socialne varnosti, kjer je bila večina delavcev tudi zavarovana.

21

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


SHEMA 3-8: URBANISTIČNI RAZVOJ OŽJEGA OBMOČJA IDRIJE (VIR: Rafael Bizjak, 1993, str. 123-132) 100M

OBMOČJE OBDELAVE RUDNIŠKI OBJEKTI IN INFRASTRUKTURA OBMOČJE RUDNIKA STANOVANJSKI IN JAVNI OBJEKTI OBMOČJA MESTNIH PROSTOROV Z IZRAZITIM JAVNIM PROGRAMOM

Mesto v obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je počasi raslo, kljub nihanju v uspešnosti je bil razvoj glede na razmere relativno konstanten. Zgrajena je bila prva slovenska realka, mesto je začelo dobivati več javnih objektov. V času italijanskega obdobja se je posodobilo cestno omrežje, zgradil pa se je tudi velik kompleks vojašnice.

Leta 1957 se je mestna struktura pomembno spremenila – vsi produkcijski procesi so se iz centralnega območja kotline – Bašerije – preselili na severni del, na območje Topilnice. Rudnik je kar naenkrat zapustil mestni prostor, vse večje površine pa so na voljo za vzpostavljanje mestotvornih prostorov. Na mestu Bašerije se načrtuje gradnja novega mestnega središča – začne se z gradnjo avtobusne postaje in pozneje Blagovnice, športnega centra in osnovne šole.

Po zaprtju rudnika mesto počasi izgublja svoj značaj naselja, neločljivo povezanega z rudnikom. Mestno življenje ni več sestavljeno iz družbenih procesov in hkratnega delovanja rudnika. Rudniški objekti izgubljajo svoj pomen, ker izgubljajo svojo funkcionalnost.

SHEMA 7: OŽJE OBMOČJE MESTA MED LETI 1900-PO 2. SV. VOJNI

SHEMA 8: OŽJE OBMOČJE MESTA MED LETI 1992-2000

PRVA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA

OBDOBJE PO VOJNAH

IDRIJA IN RUDNIK DANES

Mesto je bilo v času svetovnih vojn le nekoliko manjše, kot je danes – štelo je nekaj manj kot 6000 prebivalcev. Obdobje na prelomu 19. in 20. stoletja je poleg vzpona uspešnosti rudnika pomembno tudi zaradi razvoja političnega, društvenega in kulturnega življenja. Leta 1866 se je namreč ustanovila narodna čitalnica, leta 1914 pa je bilo v Idriji kar 27 različnih društev in organizacij.

Po letu 1947 je rudnik prešel v državno last Jugoslavije in po nekajletni povojni obnovi je vzdrževal razvoj in delovanje proizvodnje na predvojni ravni. Število delavstva se je ponovno povzpelo na okrog 1200.

Idrija se je ob zaprtju rudnika znašla na veliki prelomnici. Skorajda v trenutku je svojo službo (in poklic) izgubilo več kot 700 zaposlenih v rudniku, kar je naglo spreminjalo videz in dušo samega mesta. Rudniške stavbe pa so ostale brez svoje poglavitne značilnosti – svoje funkcionalnosti.

Občinski odbor je leta 1896 uvedel slovenščino kot uradni jezik, leta 1901 pa so ustanovili tudi prvo slovensko realko, s katero je Idrija pridobila vsesplošni pomen. Izredno močno je bilo tudi socialdemokratsko delavsko gibanjo rudarjev. Leta 1911 je Idrija dobila prvega socialističnega župana na Slovenskem. Izginjati so začeli sledovi »nemške Idrije«, vse močneje se je kazala slovenska narodna zavest prebivalstva. Poleg delavskega prebivalstva sta vse bolj izrazita tudi meščanski in izobraženi sloj. Po razpadu Avstro-Ogrske je Idrija po italijanski zasedbi in sprejemu Rapalskega sporazuma padla pod italijansko oblast, rudnik pa neposredno pod italijansko državno upravo. Obdobje je bilo zaznamovano s stagniranjem rudnika in manjšanjem zalog. Vlaganja v napredek ni bilo. Življenjske razmere so se po letu 1930 močno poslabšale, število rudniških delavcev in njihove plače so konstantno upadale. Italijansko obdobje je bil čas kulturnega mrtvila in fašističnega raznarodovalnega pritiska. Leta 1928 je bil iz vsega šolstva izrinjen slovenski jezik, uradno prepovedana in razpuščena so bila tudi vsa slovenska društva. Konec leta 1939 je bil rudnik prodan v zasebno last, z izjemo nekaj dobrih začetnih let pa se je v prvih letih 2. svetovne vojne začelo konstantno nazadovanje rudnika. Obdobje 2. svetovne je najbolj zaznamoval zračni napad spomladi leta 1945, ko je bil rudnik skoraj popolnoma onesposobljen, mesto pa na nekaterih delih močno poškodovano (grad, skorajda v celoti porušena pa je bila cerkev Sv. Barbare). Rudnik je imel leta 1945 le še okrog 250 delavcev (30 let nazaj še 1200).

V 50. letih se je zaradi konstantnega upadanja kvalitete rude začela še zadnja, četrta radikalna modernizacija rudnika in mehanizacije, ki se je nadaljevala vse do 70. let. Parne stroje so nadomestili električni izvozni stroji, urejen je bil prevoz rude z žičnico, nameščene so bile nove rotacijske peči v topilnici. Varnost delavstva se je vztrajno izboljševala, zmanjšalo pa se je tudi število merkurialnih in silikoznih obolenj. Poleg izkopavanja rude se je zelo razmahnilo tudi raziskovanje. Rudnik je bil leta 1968 še vedno izredno pomemben za celotno idrijsko območje, saj je ustvaril kar 54,6 odstotka celotnega občinskega družbenega produkta. Kljub samoupravnemu sistemu države je velik delež dobička vseeno prihajal do prebivalstva, kar se je kazalo v izdatnem izboljšanju življenjskega standarda in gradnji novih stanovanj. V sedemdesetih letih se je že razmahnilo tudi gospodarstvo, ločeno od rudnika. Po letu 1972 pa je idrijski rudnik načenjala čedalje hujša finančna kriza, ki je bila posledica upadanja uporabe in povpraševanja po živem srebru. Leta 1977 je rudnik prvič začasno prekinil proizvodnjo, leta 1987 pa je slovenska skupščina sprejela sklep o postopnem zapiranju idrijskega rudnika. Zapletena in dolgotrajna zapiralna dela v določeni meri potekajo še danes. Spodnji deli rudišča (od IX. obzorja navzdol), ki so geološko nestabilni, so bili utrjeni in zaliti betonom. Iz preostalih pa poteka stalno prečrpavanje jamske vode. Vsi ti ukrepi so izredno pomembni, saj je intenzivna rudarska dejavnost topografijo tako spremenila, da se mesto bori s posedanjem, ki ogroža njegov obstoj.

Identiteta, ki so jo ljudje poznali pol tisočletja, je počasi začela izginjati. A Idrija se je z razvojem gospodarstva, neodvisnega od izkopavanja rude, ognila kruti usodi, ki doleti veliko rudarskih mest. Pogumne investicije v tehnološko napredne industrije so pomagale zgraditi temelje idrijski ekonomiji, ki mesto ekonomsko krepi še danes. V marsikaterem pogledu se stvari niso veliko spremenile – Idrija je še danes odvisna od ekonomske uspešnosti poslovnega subjekta, ki zaposluje veliko večino prebivalstva. Njena uspešnost in razvoj sta močno odvisna prav od vlaganj le-tega. Vendar je ena razlika, ki je izredno pomembna – rudnik je bil vso svojo zgodovino pomemben gradnik identitete mesta. Bil je namreč dominantna ideološka in prostorska entiteta, ki je močno vplivala na življenje ljudi. Z njegovim postopnim zapiranjem in drastičnim manjšanjem vloge v družbi in življenju ljudi njegov vpliv na identiteto mesta izginja. Življenje z rudnikom ni enako kot življenje z njegovimi ostanki in spomini. Novodobna visokotehnološka proizvodnja, zaprta za vrati velikih hal in odvisna od korporacijske politike, pa težko ustvarja enak nivo identitete, kot ga je življenje z rudnikom. Temu je sledila kriza identitete, ki se kaže v družbeni strukturi, njenem delovanju in seveda v družbenem prostoru. Kaj so danes lahko gradniki identitete, pripadnosti mestu?

Rudniška zgodba se je kljub zaprtju nadaljevala z ustanovitvijo Muzeja rudnika živega srebra na gradu Gewerkenegg leta 1992.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

22


SLIKA 4: pogled na Idrijo, 17. stoletje, bakrorez, Janez Vajkard Valvasor (VIR: mapy.mzk.cz)

SLIKA 5: Idrija leta 1785, Das kleine Universum, Stuttgart, 1840 (VIR: Mestni muzej Idrija)

23

SLIKA 6: Načrt in prerez idrijske živosrebrne jame, Jožef Mrak, 1770 (VIR: Arhiv RS)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


SLIKA 7: prizor iz rudnika, razglednica, poslana 1956 (VIR: NUK, digitalna knjižnica Slovenije)

SLIKA 8: Najstarejša znana fotografija Idrije, grad z okolico okrog leta 1870, Josip Štravs (VIR: Zdravko Vidmar)

SLIKA 9: Pogled na Trg Sv. Ahacija - stari plac pred 1. svetovno vojno (VIR: Mestni muzej Idrija)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

24


SLIKA 10: ORTOGRAFSKI POSNETEK (2016) M 1:10000 (VIR: gis.arso.gov.si)

25

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

26


SHEMA 9: MORFOLOGIJA IN TOPOGRAFIJA M 1:9000

GRAJENO PLASTNICE (NA 10M VIŠINSKE RAZLIKE) ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

27

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

(VIR: gis.iobcina.si)


2.4 MORFOLOGIJA IN TOPOGRAFIJA

Prostorskega ustroja in morfologije mesta ni mogoče zadostno ovrednotiti brez dveh dejavnikov: - topografije območja in - vpliva rudnika. Mesto je namreč zaznamovano z lego v kotlini, ki jo obdajajo strma pobočja. Ker pa je poleg topografije zgodovinski razvoj mesta temeljno zaznamovalo delovanje rudnika, je struktura mesta temu primerno drugačna. Še danes so očitne značilnosti mesta, ki so se razvijale skozi zgodovino: gabariti večjih dimenzij so na ravninskih, nižjeležečih predelih, ki so bili včasih zasedeni z rudarsko infrastrukturo. Na višjeležečih, strmih bregovih okoliških hribov pa se je razvila drobna zidava hiš, ki se širi in razvija še danes. Posebnost v zidavi je strnjeno območje starega mestnega jedra s Trgom Sv. Ahacija in novim Mestnim trgom. Na območju novega mestnega središča (Bašerija) je območje gabaritov večjih dimenzij in širših odprtih prostorov. Na severu so se razvili veliki industrijski objekti vzdolž levega in desnega brega ulice. Gabariti večjih dimenzij so tudi na JV, kjer se je razvilo trgovsko središče. V zidavi opazimo gradnjo v manjših skupkih – posledica topografije in zgodovinske umestitve rudniških objektov – to so ostanki starih »becirkov«. Idrija je namreč zaradi specifičnih vzorcev rasti rasla segmentno, kar pa je močno vplivalo tudi na samo identiteto mesta in ljudi. Območje obdelave se nahaja na izravnanem območju v središču mesta, ki je nastal z odlaganjem rečnega mulja na območju, kasneje pa bil del proizvodnih območij rudnika. Zidava je novejšega izvora, večjih dimenzij in z večjimi razmiki med gabariti. Direktno na jugu območja se nahaja tudi rob mestne strukture, ki je posledica strmega vzpona terena na območju in lokacije obsežnih rudniških območij skozi zgodovino. Območje zaznamujejo raznoliki robni pogoji – na severu in zahodu strnjena mestna zidava, na vzhodu večja zidava športnih kompleksov. Na jugu območje pomeni tudi rob grajenega.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

28


nepremična kulturna dediščina 1:6000

14

8 9

5 7

10

1 4

3

6

2

12 11

13

SHEMA 10: NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA M 1:9000

PROFANA STAVBNA DEDIŠČINA - “IDRIJA-RUDNIK ŽIVEGA SREBRA” PROFANA STAVBNA DEDIŠČINA - JAVNI IN STANOVANJSKI OBJEKTI SAKRALNA STAVBNA DEDIŠČINA OBMOČJE NASELBINSKE DEDIŠČINE IN DEDIŠČINE UNESCO “IDRIJA-MESTNO JEDRO” OBMOČJE DEDIŠČINE UNESCO - TOPILNICA IN KAMŠT Z RAKAMI IN JEZOM KOBILA MEMORIALNA DEDIŠČINA - SPOMENIKI, SPOMINSKE PLOŠČE IN OBELEŽJA ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE OPOMBA: V shemo so vpisani tudi nekateri rudniški objekti, ki so bili v zgodovini mesta porušeni, so pa pomembni za razumevanje razporeditve mesta in nekaterih ostankov dediščine rudnika danes.

29

(VIR: gis.iobcina.si)

1 GRAD GEWERKENEGG (1522) 2 VHOD V ANTONIJEV ROV (1500) 3 MAGAZIN (1764) VHOD V AHACIJEV JAŠEK (1508-1737) 4 STARA KOVAČIJA kovačijo so napajale lesene rake - danes ostanek le-teh vodi do Kamšti 5 BAŠERIJA (1736-1957) stara izpiralnica in prebiralnica rude, aktivna do izgradnje območja topilnice 6 OPUŠČENI VHODI V JAŠKE TEREZIJA (1734-1912), BARBARA (1588-1920) 7 STROJNICA JAŠKA INZAGHI Z IZVOZNIM STOLPOM IN VIŠJELEŽEČIM VHODOM (1889) 8 JAŠEK FRANČIŠKE (1792) 9 PORTARTUR (1905-1940) 10 GRABLJE ZA LOVLJENJE SPLAVLJENEGA LESA (1551-1926) 11 KAJZER - JOŽEFOV JAŠEK (1786) Jožefov jašek je v letih 1957-1990 s topilnico neposredno povezovala žičnica za prevoz rude 12 KAMŠT (1790) 13 RAKE (KRAJINSKI PARK ZGORNJA IDRIJCA) 14 DROBILNICA IN KLASIRNICA RUDE (1957), ROTACIJSKA PEČ (1961), CENTER TOPILNICA HG (2018)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


2.4 NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA

SLIKA 11: Pogled na strojnico in izvozni stolp jaška Inzaghi (VIR: osebni arhiv)

Idrijski prostor močno zaznamujejo ostanki industrijske dediščine rudnika. Ta je razglašena za spomenik bodisi lokalnega bodisi državnega pomena, vpisana pa je tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. To pomeni, da je še dodatno zaščitena, kar pogojuje večje omejitve pri prostorskem načrtovanju. Poleg rudniških objektov, ki so del profane stavbne dediščine, (kot spomeniki lokalnega pomena) je v mestni strukturi še nekaj objektov, zavarovanih z vidika naselbinske, sakralne in memorialne dediščine. V Idriji so tri zavarovana območja: – Območje starega mestnega jedra je zaščiteno pod imenom »Idrija – mestno jedro« kot del naselbinske dediščine (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Idrija iz leta 1986). Posegi so zato na tem območju bolj regulirani, dodatne omejitve so navedene tudi v prostorskem načrtu občine. Poleg zaščite na državnem nivoju (idrijska tehniška dediščina je razglašena za spomenik državnega pomena) velja tu dodatna zaščita za dediščino na seznamu Unesca (Heritage of Mercury. Idrija and Almaden, vpisano v Seznam svetovne dediščine 2012). – Območje topilnice spada pod zaščito Unesca. – Območje Kamšti z rakami in jezom pri Kobili spada pod začšito Unesca. Obravnavano območje je bilo včasih polno zasedeno z rudniško infrastrukturo – izpiralnica in prebiralnica rude Bašerija ter velika območja odlaganja lesa in skladiščenja rude –, danes pa je dediščine rudnika skorajda popolnoma izčiščeno. Severni del območja (ki pa ni del ožjega obravnavanega območja) spada pod varovano območje Idrija – mestno jedro. Na območju je le strojnica jaška Inzaghi iz leta 1889, ki je skupaj z višje ležečim stolpom razglašena za spomenik lokalnega pomena. Območje danes ne daje slutiti, da je del mesta z bogato kulturno dediščino, saj zavarovanega programa na območju skorajda ni oziroma je izredno slabo vzdrževan.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

30


SHEMA 11: PROGRAMSKA ANALIZA M 1:9000

KULTURNA DEDIŠČINA - OBJEKTI RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA

(VIR: gis.iobcina.si)

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

KULTURNA DEDIŠČINA IN KULTURNA DEJAVNOST TRŽNA DEJAVNOST ŠPORTNA DEJAVNOST UPRAVNA DEJAVNOST STORITVENA DEJAVNOST KULTURNA DEDIŠČINA - SAKRALNI OBJEKTI STANOVANJSKI OBJEKTI INDUSTRIJA

31

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


2.5 PROGRAMSKA ANALIZA

»Prejnuta«

»Uta«

»Plac« staro mestno središče

»Lenštat« novo mestno središče

»Likarca«

SHEMA 12: KLJUČNA PROGRAMSKA TEŽIŠČA V MESTU M 1:18000

0

50

100

(VIR: avtor)

Idrija se je razvijala segmentirano, kot skupek več manjših zaključenih celot (“becirkov”), ta polivalentnost mesta pa se danes izgublja. Zdaj lahko v mestu najdemo pet bolj očitnih programskih skupkov, ki pa so med seboj zelo oddaljeni. To povečuje uporabo avtomobila in manjša nivo mestnega utripa.

Na razporeditev programov v mestu vpliva več dejavnikov: zgodovinski razvoj (rudnik živega srebra), topografija območja, razvitost cestnega omrežja in urbanistični razvoj mesta.

Percepcijsko in pomensko se zmanjšuje koherentnost mesta samega. S kakšnimi prostorskimi posegi lahko to spremenimo?

Idrijski prostor je bil zaznamovan z zidavo v manjših zaključenih skupkih (»becirkih«), ki so se razvili na območjih, ki niso bili zasedeni z rudniško dejavnostjo ali omejeni s terenom. To so bile manjše, polivalentne in zaključene celote znotraj mesta, ki so v programskem smislu funkcionirale skorajda kot mesta v malem. Policentričnost Idrije je z razvojem prometa, novih tehnologij in zaprtja rudnika – in s tem spremembe delovanja prostora – skorajda izginila. Danes lahko govorimo o nekaj ključnih programskih težiščih v mestu, ki pa jih še vedno poimenujemo z njihovimi starimi imeni: staro mestno jedro Plac, z upravnimi in kulturnimi dejavnostmi; območje z avtobusno postajo kot pretežno tržno naravnano, s kompleksom osnovne šole in športnega centra – Lenštat in nekdanje območje Bašerije; na Uti prevladuje pretežno kvartarna dejavnost (zdravstvo, policija), ravne površine na severu zaseda večinoma industrija. Na JV se je razvilo močnejše tržno središče z manjšima nakupovalnima centroma. Objekti rudnika se pojavljajo točkovno po celotnem mestu. Območje obdelave je del »novega mestnega središča« z avtobusno postajo, tržnim programom ter športnimi in izobraževalnimi vsebinami v neposredni bližini. Avtobusna postaja z velikimi praznimi asfaltiranimi površinami in neurejenim območjem ob garažah neprimerno vpliva na javni prostor na območju in je zato programsko tam neprimerna.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

32


2.6 O IDRIJSKEM PROSTORU IN ARHITEKTURI

SLIKA12: Fotografija Vena Pilona iz leta 1926 - izvozni stolp jaška Inzaghi (VIR: etno-muzej.si)

Skozi zgodovino sta se mesto in rudnik razvijala v kompleksnem medsebojnem odnosu, ki je pripeljal do hibridne strukture mesta, kjer sta javni prostor mesta in produkcijski prostor rudnika neločljivo povezana.

33

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


Manjše, pomensko zaključene celote, tvorijo identiteto kraja, ki temelji na raznolikosti in skupnem povezovanju k višjemu cilju. Kakor so si bili prebivalci med seboj različni (in iz različnih dežel), a so hkrati vsi stremeli k istemu cilju - tako bi lahko trdili tudi za becirke mesta, ki so se združevali v koherentno celoto mesta, polnega razlik in nasprotij, a s skupnim ciljem, ki jih je povezoval. Z razpadom rudnika je razpadla tudi identiteta, izginjati je pričelo težišče kraja, njegov primarni pomen. Z izginjanjem programske polivalentnosti kraja se izgublja tudi pomen becirkov. Z izgubljanjem pomena bistvenih elementov kraja pa se izgublja tudi identiteta samega mesta. Na kakšne načine se lahko le-ta oživlja in prilagodi novemu stanju, brez da bi se pri tem pozabilo na tradicijo? SHEMA 13: RAZVOJ PROSTORA RUDNIKA IN MESTNEGA PROSTORA KOT DVEH DELOV CELOTE (VIR:avtor)

Z analizo zgodovinskega razvoja mesta in mestnega prostora je možno potrditi očitno – prostorskega razvoja Idrije ni mogoče razumeti brez dveh dejavnikov: obstoja rudnika živega srebra in topografije terena.

ravnih, lahko dostopnih območjih. Temu dejstvu je sledilo to, da se je večina bivanjskih programov umeščala v višje ležeče predele kotline, mestotvorni programi so svoj prostor našli v »ostankih prostorov« med rudniško infrastrukturo.

Na območju, ki je tako izrazito zaznamovano s svojimi geografskimi značilnostmi, je težko govoriti o presežku prostora. Zato je vsak poseg, ki ga v prostoru naredimo, pomemben in edinstven. Niti ena situacija ni enaka drugi, z novimi posegi se v prostoru vzpostavljajo novi, neponovljivi odnosi med elementi. Dodatni vpliv na deviacije v urbanizmu pa imajo dominantnost rudnika in njegove infrastrukture nad mestom v preteklosti.

Mestna forma je tako postala »žrtev« funkcionalnih potreb rudnika. Odprte, ravne površine ob sotočju reke v središču kotline niso bile tiste, ki bi služile formaciji osrednjega srca mesta, temveč so bile v celoti namenjene produkciji rudnika.

Mesto se nikoli ni razvijalo ločeno od produkcijskega procesa, ki je tekel v rudniku, temveč je bilo njegov neločljivi del. Ne samo to, trdili bi lahko, da je bilo mesto le postranski produkt, najprej potreb rudnika, šele pozneje tudi potreb prebivalstva. Idrija je bila včasih mesto, ki se je konstantno spreminjalo – vse je bilo namreč podrejeno rudniku in njegovim potrebam. Rudniška infrastruktura je tako imela skupaj s topografijo terena dominantno vlogo pri oblikovanju prostora. Postavila se je pač tam, kjer je bilo to nujno potrebno, brez oziranja na obstoječe stanje in kaj je treba pri tem porušiti. Jaški in rovi so se ustvarjali na točkah, kjer je bil dostop do rude v podzemlju optimalen. Odlagališča in skladiščna območja rude so se ustvarjala na

Formiranje bivanjskih območij, ki so bila rahlo dislocirana in zaradi značilnosti terena združena v posamezne urbane skupke, je vodilo v razvoj mesta ne kot celote, temveč kot skupka manjših zaključenih celot. Dodatni element pri ustvarjanju manjših celot je bil seveda izrazit, neusmiljen teren, ki ni dovolil gradnje večjih enotnih pozidanih površin. Te manjše enote so »becirki«, neodvisne entitete znotraj kraja, vsaka s svojim imenom, s svojimi značilnostmi, svojimi zametki javnega programa. In s svojimi prebivalci, ki se s ponosom čutijo del te majhne skupnosti. To so skupnosti znotraj mesta, katerih prebivalci čutijo najprej pripadnost njim, šele potem mestu Idriji.

vogale mesta v sofisticiran sistem produkcije –, na drugi pa popolnoma ideološko – rudnik je bil tisti, do katerega so čutili pripadnost, bil je neka višja entiteta, ki je skrbela za obstoj mesta in prebivalcev. Rudnik je bil tisto nekaj več, ki je držal vse niti mesta skupaj in skrbel posredno ali neposredno za njegov razvoj. »Place names are among the things that link men most intimately with their teritory.« (Jacquetta Hawkes, 2012, str. 403) Becirki so se z večanjem in razvojem mesta, s postopnim ukinjanjem produkcijskih površin v osrednjem delu kotline in izginjanjem rudnika – tako iz prostora kot tudi zavesti ljudi – postopoma zlili v nekoherentno celoto, ki je postala današnje mesto Idrija. Nekdanji prostori, jedra identitete kraja, so se danes izgubili, od njih je ostalo le še ime. To je posledica spremembe delovanja mesta, novih prevoznih sredstev, vse večje programske monovalentnosti posameznih predelov mesta. Becirki so namreč temeljili na dejstvu, da je bil vsak zase zaključena celota, ki je v sebi že skrivala vse osnovne prvine mesta – vsak je imel trgovino, skupni prostor, prostor za igro, svoje prebivalce. Z izgubljanjem programa in posledično namena posameznega dela mesta pa se je razvrednotil tudi njegov vpliv na identiteto mesta.

Vse te »becirke« je v celoto povezoval rudnik. Na eni strani popolnoma fizično – s svojo infrastrukturo, ki je povezovala vse

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

34


SLIKA16: Trg je bil leta 2005 obnovljen (arhitektura B. Podrecca, M. Lavrenčič) (VIR: odprtehiseslovenije.org)

SLIKA 13: Danes Trg sv. Ahacija služi kot parkirišče in občasna tržnica. (VIR: osebni arhiv)

JAVNI PROSTORI MESTA - trgi in predprostori

SLIKA 17: Na Mestnem trgu se v poletnih mesecih dogajajo raznovrstne delavnice (VIR: Facebook Idrija 2020)

Javni prostori (vsaj sprva) niso bili posledica konkretnega in premišljenega načrtovanja, temveč so bili stranski produkt prostora, ki je ostajal ob rudniški infrastrukturi. Začetki in (ne)planiranje javnih prostorov se kažejo tudi v njihovi zasnovi. V mestu so bili in so še danes trije pomembnejši javni prostori, ki so Idrijo definirali kot mesto. To so Trg sv. Ahacija, Mestni trg in območje pred Blagovnico na Lapajnetovi ulici. Vsak po svoje kaže uspeh – ali neuspeh – v odzivanju javnega prostora na spreminjanje identitete prostora in družbe. TRG SV. AHACIJA

MESTNI TRG

Trg sv. Ahacija je izreden primer gradnje idrijskega javnega prostora na temeljih rudniške infrastrukture.

Stari trg je danes prostor, ki ga kljub trenutni degradiranosti in uporabi za parkirišče zaznamuje močan karakter in spomin na prejšnja obdobja mesta, povezana z rudniško produkcijo. Kontrasten zasnovi starega trga (danes Trg sv. Ahacija) pa je novi trg (danes Mestni trg), ki že kaže zametke načrtnega formiranja mestnega prostora. S prenovo je postal simbol upravnega mestnega prostora.

SLIKA 14: Sejem na trgu Sv. Ahacija leta 1975 (VIR: etno-muzej.si)

Poslopja na Starem trgu so bila prvotno namenjena proizvodnim dejavnostim, po zasutju Ahacijevega jaška leta 1736 (vhod na območju današnjega vodnjaka) pa se jim je namembnost spremenila – iz nekdanje prebiralnice je nastala šola, iz lope za popravilo orodja je nastalo prvo zidano gledališče na Slovenskem. Magazin je bil zgrajen kot veliko skladišče žita. To spremembo namembnosti prostora lahko povzamemo kot prvo namensko formiranje javnega prostora v Idriji – stari trg je iz proizvodnega območja postal osrednji, mestni trg. Njegova formacija iz območja produkcije v mestotvorni prostor se kaže tudi v njegovi zasnovi – gre za organsko raščeno strukturo, ki se z raznolikim stavbnim fondom iz različnih obdobij orientira na odprti prostor. Je prostor, ki je z vseh strani dobro prekrvavljen, danes pa primarno služi kot prostor za mirujoči promet. Izjemoma se prostor izprazni le ob posebnih občinskih dogodkih, kot je npr. vsakoletni Festival idrijske čipke.

35

Proti koncu 19. stoletja se je z gradnjo nove osnovne šole in nove mestne hiše na zgornjem, novem trgu mestno jedro razširilo. Poleg upravnega in izobraževalnega programa pa ga je dopolnjeval program – cerkve Sv. Barbare, rudniške gostilne, kazine Pri črnem orlu z vinsko kletjo.

SLIKA15: »Pod štengami« je sinonim za idrijski mestni prostor. Je veliko stopnišče, ki preko podhoda v Magazinu povezuje Trg sv. Ahacija z novim, Mestnim trgom. (VIR: kraji.eu)

Poudarjena je veduta grad–cerkev (Sv. Barbare, porušena po 2. svetovni vojni), vzdolž katere se nanizajo pomembnejši javni programi. Oblika prostora je (v primerjavi s spodnjim trgom) pravilna. Na spodnjem nivoju trga se formira mestni park. Danes je to osrednji mestni prostor, kjer potekajo vse formalne in večina neformalnih prireditev. Prostor je na izpostavljeni lokaciji, ki sicer daje dovolj dometa za program, je pa hkrati zasnovan zelo (preveč) odprto in ljudje se čez dan na njem ne zadržujejo. Večino časa trg sameva, obljudeni so le podprostori, ki so se formirali med obrobno grajeno strukturo. Eden izmed pomembnejših je »pod štengami« – široko stopnišče, ki povezuje stari in novi trg in je že od nekdaj pomemben prostor zadrževanja v mestu.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


SLIKA 18: Pogled na območje avtobusne postaje in Blagovnico (VIR: osebni arhiv)

SLIKA 19: Koncert rudarske godbe na Mestnem trgu (VIR: Mestni muzej Idrija)

SLIKA 20: Pogled na park na kjer danes stoji stavba pošte (VIR: Facebook Stare fotografije Idrije)

PRED BLAGOVNICO Popolnoma drugačno usodo pa danes živi območje pred Blagovnico na Lapajnetovi ulici – območje stare Bašerije in Lenštata. O tem veliko pove že dejstvo, da območje nima niti uradnega imena, največkrat se ga omenja kar kot »avtobusna«. Gre za območje, ki je bilo včasih popolnoma podrejeno proizvodnim dejavnostim (ki so se tja preselile s Trga Sv. Ahacija leta 1736) in plavljenju lesa. Njegova namembnost pa se je drastično spremenila konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bilo območje po preselitvi proizvodnje v novozgrajeno topilnico skorajda popolnoma porušeno. S tem se je v Idriji zgodilo nekaj izjemnega – velike, ravne, prazne površine v središču mesta so bile kar naenkrat namenjene mestotvornemu programu. Območje je dobilo novo namembnost kot novo trgovsko-poslovno središče mesta. Na območju so se v nekaj letih zgradili večji stanovanjski bloki, avtobusna postaja, športni center, osnovna šola, nekaj poslovnih objektov, Blagovnica (arhitekt Peter Kerševan). V nasprotju s preostalima dvema mestnima prostoroma, ki sta med spreminjanjem prostorske in funkcionalne dinamike našla svoje mesto v družbi in prostoru in nanju tudi pomembno vplivala, je to območje po umiku rudnika kljub velikim načrtom pozneje podleglo stihijskemu urejanju prostora. Danes prostor zaznamuje pomanjkanje kvalitetnega javnega prostora, kontinuitete v prostoru in identitete.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

36


SLIKA 21: Antonijev rov je najstarejši ohranjeni vhod v idrijski rudnik. (VIR: mapy.mzk.cz)

SLIKA 22: Klavže so eden najpomembnejših slovenskih tehniških spomenikov - visoke rečne pregrade, zgrajene za zbiranje vode in občasno plavljenje lesa do grabelj. (VIR: visit-idrija.si)

SLIKA 24: Rotacijska peč na območju topilnice na Brusovšu (VIR: cudhg-idrija.si)

SLIKA 23: Pogled na nove objekte topilnice z vrha Sv. Antona (VIR: Facebook Stare fotografije Idrije)

ARHITEKTURA Idrijska arhitektura je, tako kot sam mestni prostor Idrije, nekoliko posebna. Ravno tako je namreč zaznamovana – na eni strani z rudnikom, na drugi s topografijo okolja, v katerem se je razvila. V mestu prostorske dominante niso bile (le) javni objekti in cerkve – bili so predvsem rudniški objekti, rudniški stolpi, velike predelovalnice in topilnice rude, grad z upravnimi prostori rudnika, lesene grablje, ki so služile lovljenju naplavljenega lesa. Še danes so ene izmed pomembnejših prostorskih dominant ravno nekdanji objekti rudnika živega srebra. Idrijsko arhitekturo in njen razvoj lahko v grobem delimo na tri jasnejše sklope: – arhitektura za potrebe rudnika, – stanovanjska arhitektura, – arhitektura javnih zgradb. Delitev je pomembna predvsem zaradi različnih prioritet in načinov delovanja programa, ki so močno vplivali na zasnovo, trajnost in način gradnje. Dominantnost arhitekture za potrebe rudnika se – poleg očitnih vizualnih poudarkov v prostoru – kaže že v urbanistični strukturi mesta. Mesto namreč ni oddaljeno od območij pridobivanja rude, temveč je z njimi prežeto.

37

Arhitektura za potrebe rudnika je bila popolnoma podrejena funkcionalnosti. V začetku so bili to večinoma leseni objekti iz skeleta z deskami obitih soh, ki so bile zavetrovane z lesenimi križi. Idrijski industrijski objekti so bili tako bolj sorodni tesarskemu stavbarstvu kmečkih slogov kot pa takratni industrijski gradnji v drugih deželah. V dobi razsvetljenstva se je razvil zahtevnejši sistem gradnje rudniških objektov v kombinaciji tramovnega skeleta z opečnimi polnili – predalčna gradnja, ki je bila aktualna vse do začetka dvajsetega stoletja. (Košir, 2006, str. 12)

Zasnova objektov je bila racionalna in prostorsko prilagodljiva, omogočala je hitre spremembe in finančno učinkovitost. Objekte, ki niso več služili svojemu namenu, so hitro povozili novi – njihova glavna značilnost je bila prav njihova začasnost v prostoru.

Enega izmed pomembnejših premikov k zahtevnejši gradnji nakazujejo tudi infrastrukturni objekti klavž – objekti, ki so bili do takrat začasni in leseni, so se začeli graditi v kamnu. Kasnejše konstrukcije so se dodatno optimizirale z gradnjo v kamnu in opeki.

Prva stoletja obstoja rudnika so bila zaznamovana z neprestanim vlaganjem le v razvoj rudniške infrastrukture, v 18. stoletju pa se je to spremenilo, ko se je intenzivneje začel razvijati tudi mestni prostor in z njim arhitektura javnih zgradb. Objekti so bili večinoma grajeni iz kamna in opeke, kombinirani z lesenimi in jeklenimi konstrukcijami. Javne stavbe so bile bodisi prenovljene stavbe rudniške infrastrukture bodisi zgrajene specifično za program. Večina javnih objektov je bila v okolici Trga Sv. Ahacija in Mestnega trga, s pomembnejšimi objekti tudi na višjeležečih platojih. Pomembnejši objekti so Ljudska šola, Mestna hiša, Stavba prve slovenske realke in najstarejše zidano gledališče na Slovenskem.

Vrhunec pomenijo konec 19. stoletja razviti prevozni stolpi iz kovičene jeklene konstrukcije, ki so še danes pomembne prostorske dominante v mestu. (Košir, 2006, str. 17) Za potrebe rudnika grajeni objekti so bili tehnološko napredni in so omogočali optimalno delovanje rudniških strojev in naprav. Gradnja objektov se je razvila tudi zaradi prihoda strokovnjakov (inženirjev), ki so pripomogli tako k optimizaciji procesa pridobivanja živega srebra kot tudi optimizaciji prostorov za pridobivanje.

Idrijski prostor je konstantni dialog med odprtim in zaprtim prostorom, med javnim in zasebnim, med delom in bivanjem. Idrijski prostor je stalni dialog med rudnikom in mestom.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


SLIKA 25: Tipična idrijska rudarska hiša - danes del muzeja (VIR: visit-idrija.si)

SLIKA 27: Rudarska ulica na Brusovšu - zazidava »prhavzov« (VIR:visit-idrija.si)

SLIKA 26: Idrijska realka (VIR: visit-idrija.si)

SLIKA 28: Staro žitno skladišče - Magazin (VIR: visit-idrija.si)

Idrija je bila dolgo časa le začasno naselje (izkop rude je v začetku potekal samo v zimskih mesecih), zato se je stanovanjska arhitektura razvila relativno pozno. Iz ometanih brunaric (s strmo streho s čopom in kritino iz skodel) se je s kasnejšim dodajanjem prostorov razvila tradicionalna idrijska rudarska hiša, katere zametki so se pojavili konec 17. stoletja. Razvijale so se nove gradbene tehnike, ki so omogočale varno gradnjo v več nadstropjih – posamezne preproste bivalne enote so se tako lahko začele združevati v večnadstropne stanovanjske hiše za tri do štiri družine. Značilnosti tradicionalne idrijske hiše so bile: strm naklon strehe, več nadstropij, simetrična, ometana in pobeljena fasada, lesene letve kot podkonstrukcija za omet, okna manjših dimenzij, strešna okna. Za gradnjo je bila uporabljena kombinacija lesene in kamnite gradnje. Zunanjo podobo hiše so narekovale vremenske razmere – strma streha je posledica zim z obilico snega, manjša okna pa so preprečevala pretirano izgubo toplote v mrzlih zimskih mesecih. Najplodnejše obdobje gradnje hiš je bilo med letoma 1776 in 1876, ki velja tudi za stoletje idrijske hiše. Po letu 1945 so se začele rušitve ali predelave hiš. Posamezne stanovanjske hiše in vrtovi okrog njih so zaslužni za tipično podobo iz zgodovine Idrije – gosto pozidano središče mesta s posameznimi izstopajočimi rudniškimi objekti, ravne površine, izkoriščene za odlagališče rude in lesa, široka struga reke Idrijce in okoliška pobočja, pozidana s točkovno zidavo belih rudarskih hiš.

V 19. stoletju se je število zaposlenih v rudniku podvojilo, sledilo pa je tudi občutno povečanje prebivalstva. Pojavila se je stanovanjska stiska, ki je samo gradnja manjših večdružinskih hiš ni mogla rešiti. Stiska je rudniško upravo privedla do konkretnejšega reševanja stanovanjske problematike – začela se je gradnja »prhavzov« (iz besede Berghause) na Brusovšu (1872, 1898), Prejnuti (1882), Lenštatu (1885) in v Cegovnici (1890). Večina objektov je razpršenih po celotnem mestu, edina gostejša zazidava rudniških stanovanjskih poslopij se je formirala na Brusovšu. Objekti so bili večinoma enonadstropni in delno podkleteni, grajeni iz kamna in lesa. V začetku 20. stoletja so se pod italijansko vlado zgradili dodatni večji stanovanjski objekti »palacine«. V primerjavi s tipično rudarsko hišo, ki je bila v zasebni lasti delavca, so bila to poslopja v lasti rudnika.

stanje, za ohranjanje preteklega, temveč se je vedno stremelo k stalnemu izboljševanju in nadgrajevanju. S tem se je tudi celoten prostor do danes razvil v mešanico starega in novega, industrijskega in bivalnega. Idrija je bila (je) mesto pragmatizma, mesto hitrih in jasnih odločitev. Tako se je na območju razvil izredno kompleksen prostorski kontekst, ki ga zaznamuje predvsem njegova fluidnost, njegova stalna spremenljivost. Lahko bi rekli, da je glavna lastnost idrijskega prostora njegova brezčasna prilagodljivost.

Danes je Idrija čudna mešanica stare rudniške arhitekture (ki je prezervirana obnovljena z veliko pozornostjo), napol propadajočih rudniških stanovanjskih objektov, čudno prenovljenih in dozidanih rudarskih hiš, velikih novih enodružinskih hiš, blokov, ogromnih industrijskih hal in javnih objektov – starih in novih. »Hibridnost je idrijska posebnost. Staro in novo se tu lahko vežeta brez bolečih disonanc,...« (Košir, 2006, str. 18) Prof. Košir v svojem razmišljanju o idrijski arhitekturi zelo dobro povzame bistvo Idrije in njene arhitekture. Idrija nikoli ni bila mesto, kjer bi se izredno skrbelo za kontekst in obstoječe

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

38


ČIŠNCE

TOPILNICA

PREJNUTA

PR KABALU

GRILČEVA SVETI ANTON

VRH ZELJ SKIRCA

BRUSOVŠE

ALIJA

PALACINA

NA LUŽ

GASA

KURJI VRH

UTA

ZA GRADAM

ZA VILA

LENŠTAT

PLAC BAŠERIJA VOJSKARSKA

BARBARE

RIŽE

NA ZEML MEJCA

KALVIN GRAPA

ZASPANA GRAPA

PODGORA

SMUKOVŠE KAJZER

RAKE

LIKARCA

CEGOVNCA

MESTO SE JE RAZVILO KOT SKUPEK POMENSKO ZAKLJUČENIH CELOT - “BECIRKOV”-, ki pa danes v naši zavesti bolj kot z idejo, obstajajo le še z imenom 0

50

100

SHEMA 14: MESTO IN BECIRKI (VIR:avtor) M 1:10000

39

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


2.7 IDRIJSKI PROSTOR DANES

Idrija kaže kvalitete rudarskega mesta, ki govorijo o tem, kako je mesto raslo in se razvijalo vedno ob boku z rudnikom. Gradnja je še danes razpršena, kar je pomembno vplivalo na razvoj identitete kraja. Vsak del mesta je imel svoje ime in prebivalce, ki so čutili pripadnost – najprej »becirku«, šele potem kraju samemu. Čeprav sta se identiteta in pripadnost posameznemu delu kraja danes dodobra izgubili, pa so imena ostala in starejši se še danes z veseljem spominjajo igre ravbarjev in žandarjev, ki so se jo igrali kot otroci z nasprotnih bregov – iz različnih becirkov. Idrijski mestni prostor je še danes mešanica rudniške infrastrukture, starih rudniških poslopij, javnih stavb in prostorov, pa dvorišč zasebnih objektov. Meje med enim in drugim niso vedno jasno določene, kar daje poseben čar javnim prostorom, saj se vedno znajdemo nekomu »pod kuhinjskim oknom«. Hitra rast industrije in drugačne prostorske potrebe proizvodnje kot v času rudnika živega srebra (velike hale, še večja parkirišča za zaposlene) so privedle do stihijskega razvoja novejših krakov mesta, kjer se industrija in mesto ponekod neprimerno mešata. Obrobni prostori se prenavljajo in prilagajajo novemu programu, nekateri osrednji prostori mesta pa se izgubljajo v iskanju svoje identitete in se kdaj zdijo, kakor da so zamrznjeni v času. Včasih je prenavljanje rudnika (zaradi njegove središčne lege) pomenilo tudi prenavljanje mesta – zdaj se je ta odnos spremenil, saj je prenavljanje muzejskih objektov popolnoma drugačno od nadgrajevanja rudniške infrastrukture. Z rastjo mesta in rudnika se je Idrija razvila v razpotegnjeno mrežo manjših skupkov, ki danes pomenijo omejitev pri ustvarjanju koherentnega mestnega prostora. Vse večja je odsotnost ljudi, skupnosti, pri tvorjenju mestnega prostora. Ulice so čedalje bolj prazne, vse manj je naključnega mešanja ljudi in spontanega druženja. Čeprav je v prostoru še vedno veliko (fizičnih) zgodovinskih elementov, se vez z zgodovino, naš spomin na prejšnja obdobja izgublja. To, kar mesto dela zanimivo in ga je v preteklosti močno določalo – stalni dialog rudniških objektov in javnega prostora –, je v sodobnem času rado tudi breme. Mesto je namreč z obnavljanjem ostankov rudniških kompleksov in nato njihovo turistifikacijo (preobrazba za turistične dejavnosti) postalo nekoherentna mešanica prostorov različnih identitet. Včasih vitalni deli javnega prostora so zdaj postali muzejski artefakti. Ne dojemamo jih več kot ključne elemente mesta, temveč bolj kot zamrznjene slike časa, ki je minil in se od naše zavesti vse bolj oddaljuje.

Načrtov za razvoj v mestu ne manjka. Zadnja leta so bila izredno plodna in veliko se je storilo na področju izboljšanja infrastrukture (kanalizacija, toplovod, Idrija postaja pametno mesto) in obnavljanja kulturne dediščine. IDRIJA, PAMETNO MESTO Tehnološka naprednost je bila od nekdaj ena izmed vrlin Idrije – kar se do danes ni spremenilo. Občina začenja uvajati projekt 3 SMART: »Smart Building - Smart Grid - Smart City«, v izvedbi je nova mreža električnih koles, načrtovana pa je tudi uvedba brezplačnega dostopa do brezžičnega interneta po vsem mestu. Polnilnice za električne avtomobile so v manjšem obsegu že nameščene. DOSTOPNOST IN TRAJNOSTNA MOBILNOST Dodatna skrb je namenjena tudi prenavljanju in nadgrajevanju infrastrukture. S pomočjo evropskih sredstev se zaključuje gradnja kolesarske poti od Idrije do Mokraške vasi, ki je del glavne kolesarske povezave G4 Kalce–Modrej. S tem bo do zdaj slaba in na nekaterih odsekih tudi nevarna povezava predmestja z Idrijo izdatno izboljšana. Izboljšuje se tudi povezanost znotraj samega kraja – postavlja se mreža izposojevalnic električnih koles. Že več let je aktiven mestni avtobus, ki vozi na relaciji Idrija– Spodnja Idrija z več postajami v mestu, kar zagotavlja odlično pokritost glavnih javnih programov. To lajša življenje predvsem upokojencem in mladoletnim, je pa tudi odlična alternativa prevozu z avtomobilom za krajše razdalje in opravke v mestu. V zadnjih letih so čedalje večji problemi s parkiranjem v središču mesta, saj se število avtomobilov stalno povečuje, vse večja razpršitev javnih programov po celotnem območju mesta pa še povečuje število poti, opravljenih z avtomobilom. Večje število avtomobilov povzroča tudi večje težave v zvezi z mirujočim prometom na območjih stanovanjske zazidave (število avtomobilov na stanovanjsko enoto in dostopnost površin). Cilj občine je v nekaj letih zmanjšati uporabo avtomobilov in rešiti probleme mirujočega prometa (v centru in tudi v stanovanjskih predelih). Mehanizmi reševanja so predvsem omejevanje prometa v središču mesta, vzpostavitev mreže parkirnih hiš po celotnem mestu (leta 2018 se je začelo s parkirno hišo v središču mesta), izboljšanjem mreže javnega prometa, izboljševanjem in dopolnjevanjem kolesarskih in peš poti in dodajanjem alternativnih možnosti transporta (električna kolesa, pešbus za varno pot v šolo).

In ko govorimo o dostopnosti in trajnostni mobilnosti, ne gre brez razmisleka o širitvi mesta – kam in kako? Občinski prostorski načrt predvideva širitev mesta na okoliška pobočja (glej shemo 15, str. 41 - oranžne točke 1–5), ki so relativno strma (kar pomeni zahtevno gradnjo) in od mestnega središča dodobra oddaljena. Gre za načrte, ki bi morali sprožiti velik alarm. S še dodatno širitvijo že tako razpršene zidave (po OPN je namreč povsod predvidena le zidava večjih enodružinskih hiš) samo še povečujemo problem dostopnosti, saj z gradnjo individualnih, od mesta oddaljenih bivalnih enot potenciramo potrebo po uporabi avtomobila kot glavnega prevoznega sredstva. Trajnost samega posega je zelo vprašljiva. Kolo na žalost zaradi izredno strmih območij ne more biti ena izmed glavnih možnosti za transport. Hkrati se postavlja tudi vprašanje smiselnosti same tipologije. Mar res v mestu z veliko večino enodružinskih hiš (katerih velik odstotek je že danes praznih) te še potrebujemo ali je treba zagotavljati nove tipologije za novodobne oblike? Idrija je danes mesto cest. Javni ulični prostori so podrejeni avtomobilskemu prometu, zaradi česar so manj prijetni in večinoma manj varni za pešce. Zato je izredno močan občutek, da je vse v Idriji daleč, če gremo peš. To pa seveda pripelje k večji uporabi avtomobila tudi za zelo kratke razdalje, kar torej omejuje razvoj javnih, do posameznika in skupnosti prijaznih prostorov in v ospredje postavlja površine za promet. A le kratek sprehod po mestu nam pove, da ga z enega na drugi konec prehodimo v 15 minutah, od skrajnega konca mestnega središča do zdravstvenega doma na drugem bregu Idrijce pa potrebujemo vsega skupaj dobrih pet minut. Čeprav se občinska uprava že nekaj let trudi z različnimi ukrepi za omejevanje avtomobilskega prometa (mestni avtobus, uvajanje enosmernega prometa, gradnja garažne hiše), pa so bili vsi do zdaj premalo – težko je namreč spremeniti tako zakoreninjeno mišljenje. In težko se bo to sploh kdaj spremenilo, če bo širitev mesta potekala na način, ki je privedel do težav v prostoru, s katerimi se spopadamo danes. TURISTIČNA DESTINACIJA Še eden izmed glavnih fokusov občine je turizem. Gre seveda za izredno logično prizadevanje, saj se je z vpisom Idrije in dediščine živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine prepoznavnost mesta v svetu dodatno povečala. Poleg zgodovinskih, kulturnih in tehniških znamenitosti pa območje okrog naselja ponuja prekrasno naravo in veliko možnosti za rekreacijo, kar potencial za turizem še dodatno povečuje. Zavedati pa se je treba, da je še pomembnejše kot vlaganje v turizem – blaginja domačih prebivalcev in izboljševanje življenjskih razmer.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

40


3

9 8 8 2 7 5

1

3 4

6

5 4 1 6

3 1

2

2 4

5 7 10

E

SHEMA 15: ANALIZA ARHITEKTURNO-URBANISTIČNIH PROJEKTOV IN PLANOV NA ŠIRŠEM OBMOČJU MESTA M 1:9000

PREDVIDENA OBMOČJA ŠIRJENJA STANOVANJSKE ZIDAVE PO OPN IDRIJA PROJEKTI V FAZI PRIPRAVE IDEJNE ZASNOVE, PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ALI IZVEDBE PROSTORI, POTREBNI UREJANJA ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

41

(VIR: Občina Idrija - OPN)

PREDVIDENA OBMOČJA ŠIRJENJA STANOVANJSKE ZIDAVE PO OPN IDRIJA 1 ZA VILO 2 VRH ZELJ 3 PRI KOBALU 4 OB VOJSKARSKI NAD GRAPO 5 ZASPANA GRAPA - FALETOVŠE PROJEKTI V FAZI PRIPRAVE IDEJNE ZASNOVE, PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ALI IZVEDBE 1 TRG SV. AHACIJA 2 KOMUNALA 3 JAŠEK FRANČIŠKE 4 OSNOVNA ŠOLA 5 GASA 6 NA UTI 7 STARI ZDRAVSTVENI DOM 8 ZAZIDAVA RUDARSKIH HIŠ NA LUŽI 9 STARO POSLOPJE LABODA IN IMP 10 OBMOČJE KAJZERPARK

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


2.8 PROSTORSKI PLANI

INDUSTRIJSKO OBMOČJE NA LUŽI ZAZIDAVA RUDARSKIH HIŠ NA LUŽI STARA ČIPKA SLIKA 30: Hotel Jožef (VIR: s-ec.bstatic.com)

MED NEBESI IN TRGOM SV. AHACIJA NA VRHU ROŽNE OBMOČJE STARE BAŠERIJE IN LENŠTAT SMUKOVŠE NAD PLATOJEM BARBARA PLATO BARBARE

STARA GOZDARSKA ŠOLA

Zadnji večji arhitekturni projekti na območju mesta so: – prenova starega zdravstvenega doma (poteka) – energetska sanacija Osnovne šole Jožeta Mihevca (poteka) – trgovsko-parkirna hiša Spar (končana leta 2018) – muzejski kompleks Topilnica (končan leta 2016) – hotel Jožef (končan leta 2015) – Dom upokojencev Idrija (končan leta 2011) – prenova Mestnega trga (končana leta 2008) Gre za projekte, ki so večinoma posledica javno-zasebnih partnerstev, zasebnih vlagateljev in/ali pa jih je delno financirala Evropska unija. Občina se posveča tudi nekaterim temam, ki bodo sicer dolgoročno in sistemsko rešitev dočakale z velikim naporom, so pa, kar zadeva razmislek o prihodnosti in upravljanju prostora in arhitekture mesta, izredno pomembne. Ena izmed njih je npr. projekt PIRH – Trajnostna prenova stanovanjske stavbne dediščine, ki so ga izvedli v sodelovanju z ekipo Prostorož. V sklopu projekta je nastala tudi delovna skupina za prenovo tradicionalnih idrijskih hiš. Pri urejanju mesta in iskanju rešitev za težave v prostoru je treba omeniti tudi skupino Idrija 2020, ki je v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani pripravila mednarodno interdisciplinarno delavnico na temo TBI – Idrija v 21. stoletju, ki se je ukvarjala s prihodnostjo Idrije in njenega prostora.

SLIKA 29: Dom upokojencev Idrija (VIR: ravnikar-potokar.si)

SLIKA 31: Parkirno-trgovska hiša Spar (VIR: instore.si)

In zakaj je danes Idrija mesto, ki je še vedno podrejeno avtomobilu? Zakaj skoraj vse proste površine (sploh če so na ravnini) porabimo za parkiranje ali industrijo? Zakaj hočemo še naprej graditi enodružinske hiše? Zakaj razmišljamo samo o prenavljanju objektov, premalo pa o novogradnji? Zakaj se oklepamo starih odločitev o prostoru, tudi če so bile napačne? In zakaj je glavni fokus turizem, ko pa bi morali biti Idrijčani?

Še pred zamislijo o kulturnem centru je bila aktualna zamisel o prenovi Filmskega gledališča v gledališko dvorano. Mar bi bili smiselni veliki infrastrukturni posegi za zagotavljanje osnovne funkcionalnosti? Ali Idrija potrebuje klasično gledališko dvorano?

Idrija je mesto, ki presežka prostora nima, zato moramo narediti s preostalimi praznimi ali neurejenimi površinami (ki jih imamo kar nekaj – modre točke) največ, kar lahko. Hkrati pa se družba izredno intenzivno spreminja in naše potrebe niso več take, kot so bile še pred nekaj leti. Pomembno je tudi, da se pri razmišljanju o prostoru in posegih v njem daje glavna beseda strokovnjakom. Problematični so tudi idejni projekti, ki so bili posledica impulzivnih odločitev o prostoru kot »kaj nam manjka in kje imamo prazno površino, da to tja damo«. Eden izmed takih primerov je tudi ideja o kulturnem centru s prireditveno dvorano na območju Ute (kjer danes stoji Rudniška dvorana - edina večja dvorana za kulturne prireditve v Idriji, ki pa je za potrebe programa skorajda neuporabna in je v načrtu njeno rušenje), ki je bila aktualna v 90ih letih prejšnjega stoletja, in se jo danes ponovno obuja. A zakaj bi za tako pomembne mestotvorne funkcije izkoristili dislociran prostor ob izredno obremenjeni regionalni cesti, velike površine v samem središču mesta pa namenjamo avtobusnemu postajališču, garažam in delavnicam?

Zakaj so prostori komunale s skladišči ob centru mesta, na območju, ki bi lahko bil namenjen gradnji stanovanj? Zakaj otroci v šolo hodijo po nevarni asfaltirani cesti brez pločnika (ob garažah za avtobuse)? Zavedati se moramo, da kljub izrednim korakom k tehnološkemu napredku in izboljševanju infrastrukture Idrija kot mesto izgublja svojo dušo. Dogodki so čedalje manj obiskani (čeprav pregled spletnih strani društev sporoča, da so sploh društva in klubi izredno aktivni), ljudi pa srečamo večinoma takrat, ko so na poti iz trgovine. In večinoma v avtomobilu. Zaradi pomanjkanja različnih tipov delovnih mest se vse več aktivnega prebivalstva vozi na delo v druge kraje. Tisti, ki se v službo vozijo v Idrijo, pa jo zapustijo kmalu po pretečenem delovnem dnevu. Zato je hkrati z razmislekom o vzpostavljanju večje dostopnosti prostora pomemben tudi razmislek o ustvarjanju raznolikosti v mestu tako v programskem kot tudi prostorskem smislu.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

42


3.0 BAŠERIJA 3.1. O OBMOČJU 3.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ OBMOČJA 3.3 STAVBNO TKIVO 3.4 JAVNE POVRŠINE 3.5 OVREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STANJA 3.6 PREDVIDENI POSEGI

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

44


SLIKA 32 (VIR: osebni arhiv)

45

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


3.1 O OBMOČJU

Neskončne asfaltirane površine, na katerih kraljuje prometveliki, zaprti objekti, ki dominirajo nad uličnim prostorom. Strme brežine Smukovega griča, ki počasi polzijo proti dnu kotline. Danes je območje Bašerije in Lenštata prostor, na katerega se težko navežemo. Še ob sončnih dnevih siv in poln prometa le s težavo v nas vzbuja občutke, ki jih povezujemo s prijetnim življenjem v domačem mestu. Je prostor, zaznamovan z velikimi idejami iz preteklosti, a danes neprimeren za življenje. Je kot časovni vakuum - vse se tam za trenutek ustavi - in potem hitro odbrzi naprej. Čeprav se prostor nahaja na stičišču mnogih poti in programov, danes ni kraj zadrževanja in mestnega življenja. Je kraj, ki ga hitro prečimo in ki v nas s svojo dimenzijo in oblikovanjem prej vzbuja nelagodje, kot pa prijeten občutek odprtega mestnega prostora. V 70ih letih prejšnjega stoletja zasnovan kot novo mestno središče je danes žrtev stihijskega urejanja prostora, česar posledica je neartikuliran mestni prostor. Namesto novega težišča v mestu, ki bi predstavljal napredno Idrijo za sedanjost in prihodnost, je danes le žalostni opomin, kako hitro se lahko neprimerno ravnanje s prostorom - in njegovo identiteto spremeni v težko rešljivo situacijo, ki pa nima trajnih posledic le v prostoru, temveč tudi v življenju prebivalcev mesta. Kakor Idrija, je danes prostor izgubljen v času. Hitro brzi v smeri ekonomskega in tehnološkega napredka, ob tem pa pozablja na tistega, zaradi kogar je tu - Idrijčana. Zakaj je prostor potencialen za razvoj novega težišča v mestu? Nahaja se na strateški poziciji, direktno na vhodu v mestno središče. Na sečišču mnogih poti v prostoru, ki že danes prostor napajajo z uporabniki. Manjka le prostor in program, ki bi jih tu tudi zadržal. Potencialen je predvsem pomensko. Zasnovan kot novo mestno središče, ki to nikoli ni postal, predstavlja luknjo v razvoju mestnega prostora. Je prostor, ki vezi z zgodovino skorajda nima, kar mu daje določeno svobodo pri razvoju. A odgovornosti do nje ga ne osvobaja. Ravno nasprotno - kot nov začetek v praznem prostoru, prej močno zaznamovanem le z rudniško dejavnostjo, mu daje poseben izziv, da duh zgodovine v prostoru ohranja na drugačen način.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

46


3.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ OBMOČJA

SLIKA 33: Grablje so služile tudi kot sprehajalna steza (VIR: Mestni muzej Idrija)

SLIKA 34: procesija ob dnevu Sv. Ahacija na platoju Barbara, v ozadju viden povezovalni mostovž do Bašerije - prebiralnice in drobilnice rude (VIR: Mestni muzej Idrija)

rudarska bolnišnica in kopališče grablje stara prebiralnica in drobilnica rude nova prebiralnica in drobilnica rude

Zgodovinski razvoj območja je pomemben za razumevanje vpliva, ki ga je rudnik imel na razvoj specifičnega prostora. Širše obravnavano območje - območje Bašerije in Lenštata - je bilo skozi celotno zgodovino podrejeno potrebam rudnika. Kot redka ravnina v zaprti idrijski kotlini je območje ponujalo veliko možnosti za izrabo. Njegov potencial je še večala središčna lega, ki je skozi stoletja infrastrukturno povezovala vse krake rudnika.

SHEMA 16: ŠIRŠE OBMOČJE UREDITVE DANES Z VIDNIMI PLASTMI STANJA IZ LETA 1881 M 1:5000 (VIR: Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Idrija)

Od vsega začetka izkopavanja živosrebrove rude so se na območju nahajala odlagališča izkopane rude, odpadkov in lesa. Leta 1551 so bile na območju Lenštata postavljene prve »grablje« na reki Idrijci, ki so služile zaustavljanju plavljenega lesa iz višjeležečih gozdov. Po izgradnji kamnitih klavž na Idrijci, Zali in Belci, se leta 1777 zgradijo nove, izboljšane grablje, ki tam stojijo vse do velike povodnje leta 1926.

jašek Frančiške

Pomemben premik za razvoj območja se je zgodil najprej z odprtjem jaška Barbara (1588-96) na višjeležečem platoju v neposredni bližini, in kasneje, po letu 1736. Takrat se je namreč z zaprtjem Ahacijevega jaška primarno območje produkcije s površin na današnjem trgu Sv. Ahacija preselilo na območje Bašerije. Območje je tako iz manipulacijskih površin prešlo v območje težke industrije pridobivanja rude.

grablje stara prebiralnica in drobilnica rude nova prebiralnica in drobilnica rude

Bašerija je bila konstantno rastoč kompleks klasirnice, prebiralnice in pralnice rude, ki je na območju stal vse do leta 1957. Tu so se opravljali zastareli procesi prebiranja in izpiranja rude za pripravo na žganje v pečeh. Območje je svojo namembnost izgubilo leta po izgradnji klasirnice in drobilnice na današnjem območju topilnice (desni breg Idrijce), ki je optimizirala proces pridobivanja rude. Po odstranitvi rudniških dejavnosti je bilo območje popolnoma porušeno, saj so bili objekti zaradi težkih proizvodnih procesov v izredno slabem stanju in neprimerni za nadaljnjo uporabo.

47

SHEMA 17: ŠIRŠE OBMOČJE UREDITVE DANES Z VIDNIMI PLASTMI STANJA IZ LETA 1916 M 1:5000 (VIR: Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Idrija)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


SLIKA 35: pogled na območje Lenštata in mestnega središča pred 1. svetovno vojno (VIR: wikimedia.org)

SLIKA 36: Blagovnica po izgradnji (VIR: evidenca.org)

ANONIMNO STAVBNO TKIVO RUDNIŠKA INFRASTRUKTURA PREDVIDENE JAVNE POVRŠINE PREDVIDENI OBJEKTI ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

objekt današnjega ŠRC

predviden novi mestni trg na območju stare Bašerije

Po odstranitvi rudniške infrastrukture se je začelo območje razvijati kot novo, sodobno mestno središče Idrije. Idejni načrti za izgradnjo velikega športnega centra na območju naplavin reke Idrijce so predvidevali obsežen kompleks s športnimi dvoranami, notranjim bazenom in zunanjimi igrišči. Realiziran je bil le objekt športne dvorane (leta 1968, danes Športni center Stanka Bloudka) v središču območja in del bazena, ki pa je bil preprojektiran kot javno kopališče za prebivalce (takrat namreč velik del gospodinjstev v domovih še ni imel sanitarij). Ideje o vzpostavitvi trga na območju stare Bašerije niso bili realizirane, prav tako ne ideja o zazidavi vzdolž Lapajnetove ulice. Na območju zahodno od Športnega centra je v letu 1971 zrasla Blagovnica, po načrtih arhitekta Petra Kerševana. V sklopu arhitekturne zasnove se je zasnovalo tudi širšo ureditveno situacijo, ki je na zahodnem delu območja predvidela dvignjen plato kot peš cono, ločeno od prometne Lapajnetove ulice in novo linijo zazidave. Lapajnetova ulica se je takrat začela tretirati kot obvozna cesta, namenjena čim hitrejši prometni povezavi do središča mesta.

SHEMA 18: ŠIRŠE OBMOČJE UREDITVE DANES S PREDVIDENIM STANJEM IZ LETA 1964 M 1:5000 (VIR: ureditvena situacija idejne zasnove za športno-rekreacijski center Idrija, Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Idrija)

Nadaljnji razvoj območja se je nadaljeval leta 1982 z izgradnjo glavnega objekta osnovne šole (na okljuku reke Idrijce, po načrtih arhitektov Barbare in Božidarja Rota) in objekta velike športne dvorane Modre dvorane.

nova Blagovnica peš povezava čez dvignjeni plato

Leta 1987 je sledila ureditev bregov reke Idrijce in leta 1991 izgradnja novega dela osnovne šole na vzhodnem delu ob reki Idrijci. Do leta 2004 so sithijsko zrasli objekti vzdolž Lapajnetove ulice, z objektom pošte na križišču z Vodnikovo. Leta 2018 je bila zgrajena trgovsko-parkirna hiša na zahodnem delu. Lapajnetova ulica - sprva načrtovana kot obvozna cesta do središča mesta - se je s kasnejšo vzpostavitvijo pomembnih objektov direktno ob njej začela razvijati kot glavna vpadnica (za promet in pešce) v mesto. Posledično se danes na njej meša program, ki na eni strani javni prostor potrebuje - pa ga ne dobi na drugi pa program, ki javnega prostora ne generira (avtobusna postaja) in s tem omejuje razvoj območja.

SHEMA 19: ŠIRŠE OBMOČJE UREDITVE DANES S PREDVIDENIM STANJEM IZ LETA 1969 M 1:5000 (VIR: zazidalni načrt za Blagovnico Idrija, Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Idrija)

Posledica le delnih realizacij načrtovanih urbanističnih projektov za območje je danes prostor, ki je mešanica različnih projektov. Le-ti so v prostor umeščeni brez prave skupne vizije, kot posamezni fragmenti, ki se med seboj ne morejo optimalno povezovati.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

48


1 2

3 7 6

4

5 6 8 9

10 12 11 16

15 13 14

SHEMA 20: AKSONOMETRIČNI PRIKAZ ŠIRŠEGA OBMOČJA UREJANJA

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

49

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

(VIR: avtor)


3.3 OBSTOJEČE STAVBNO TKIVO

1

TRGOVSKO-PARKIRNA HIŠA SPAR

7

AVTOBUSNA POSTAJA Z GARAŽAMI

8

2 3

12

MODRA DVORANA

13

LOKAL GABRON Z ZUNANJIM AMFITEATROM

14

OSNOVNA ŠOLA JOŽETA MIHEVCA

15

HOTEL NANOS

16

OBJEKT STARE RUDARSKE BOLNIŠNICE IN KOPALIŠČA

BLOKI OB LAPAJNETOVI ULICI (2), OBJEKT STARE POŠTE (3), OBJEKT BANKE IN UREDITEV PLATOJA (4)

4

9

10

5

6

POŠTA

BIVŠI LOKAL PR’MARINC, DISKOTEKA KAOS IN STRELIŠČE

BLAGOVNICA MERCATOR

STROJNICA JAŠKA INZAGHI Z IZVOZNIM STOLPOM

11

ŠPORTNI CENTER STANKA BLOUDKA

SLIKA 37-53 (VIR: osebni arhiv)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

50


OBA

AK RL J

3

A

ULIC

CA

4 PRE

ŠER

NO

VA

ULIC

A

AVTOBUSNA POSTAJA

1

4

LA

PA

JN E

TO

VA

UL IC

A

3

2

BLAGOVNICA

2

ŠRC IN MODRA DVORANA

1

GRE

po

tok

ca

Nik ov

Idrij

a

OSNOVNA ŠOLA JOŽETA MIHEVCA

GOR

ČIČ

EVA

ULIC

A

SHEMA 21: AKSONOMETRIČNI PRIKAZ ŠIRŠEGA OBMOČJA UREJANJA Z GLAVNIMI GENERATORJI JAVNEGA PROSTORA, OZNAČENIMI PROSTORI ZADRŽEVANJA IN PREHAJANJA TER OBMOČJI MIRUJOČEGA PROMETA

JAVNI PROSTORI DRUŽENJA GENERATORJI JAVNEGA PROSTORA MIRUJOČI PROMET - PARKIRNE POVRŠINE MIRUJOČI PROMET - AVTOBUSNA POSTAJA ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

51

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

(VIR: avtor)


3.4 OBSTOJEČE JAVNE POVRŠINE

1

Med bolj aktivnimi in urejenimi prostori zadrževanja je amfiteater ob športnem centru - vezan je na tržno dejavnost lokala Gabron in sosednjih ŠRC in osnovne šole in aktiven predvsem v poletnih mesecih.

2

Sicer neurejena, a priljubljena točka zadrževanja, je (bil) predprostor lokala Pr' Marinc. Danes je zaradi pomanjkanja obiska lokal zaprt.

3

Vedno aktivna točka zadrževanja so klopi nasproti avtobusne postaje. K temu pripomore predvsem dober pregled nad širšim dogajanjem na območju.

Prostori (sploh kvalitetnih) zadrževanja so na območju v pomanjkanju. Večinoma so vezani na tržno dejavnost (lokali) in v relativno slabem stanju. Prostori večinoma služijo le prehajanju, najbolj aktivne točke zadrževanja se tvorijo na stičiščih različnih poti, kjer prihaja do največjega mešanja različnih ljudi. 4

Priljubljen pri določenih skupinah je prostor za lokalom v avtobusni postaji. Kljub neprijetnemu prostoru je pomembnejša zaprtost prostora, ki privablja uporabnike.

1

Avtobusna postaja je dominantna točka v prostoru, ki močno omejuje poti uporabnikov in kvaliteto samega prostora.

Najmočnejši generatorji javnega dogajanja so osnovna šola, športni center in Modra dvorana, avtobusna postaja in tržne dejavnosti vzdolž Lapajnetove ulice.

2

Vzhodno od avtobusne postaje se na Vodnikovi poti nahaja večja asfaltirana površina, ki je v uporabi kot parkirišče. Območje je hkrati tudi ena izmed glavnih poti v šolo.

3

Novozgrajena parkirna hiša ima urejene parkirne površine, ki so v 1. in 2. nadstropju plačljive, na strehi pa del javnih parkirišč na območju, imenovanem Za komunalo.

Velika večina javnega prostora na območju je namenjenega mirujočemu prometu, kar drastično zmanjšuje kvaliteto javnega prostora. Tudi površine, ki niso namenjene prometu, so asfaltirane in po večini slabo vzdrževane. Prečkanje cestišča je urejeno le na nekaj točkah, kolesarskih poti ni.

4

Vzdolž ulice Carl Jakoba na platoju Barbara so večje izravnane površine, ki se občasno uporabljajo za parkiranje, večino časa pa so prazne. Ob njej se nahaja zapuščen vhod v rudnik z železnico.

Glavna prometna povezava na območju je Lapajnetova ulica, ki je glavna vpadnica v središče mesta. Ostale povezave so manj pomembne. Prešernova ulica je glavna povezava do Olimpa in predela Na zeml, povezuje pa tudi nivo Lapajnetove s platojem Barbara. Vodnikova pot je glavna povezava do območja osnovne šole, ponuja pa tudi povezavo do Mejce in Rak (tako kot Prešernova ulica). Parkirišča so z izjemo parkirne hiše zastonj in večinoma neurejena.

SLIKA 54-61 (VIR: osebni arhiv)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

52


SLIKA 62 (VIR: osebni arhiv)

53

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


3.5 OVREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STANJA

Danes je območje degradirano, zaznamovano z velikim pomanjkanjem javnih površin, ki bi bile prednostno namenjene pešcem. Dominanten je promet, njegova pomembnost pa je še poudarjena s prisotnostjo avtobusne postaje kot fokusne točke območja. Mirujoči promet nemalokrat zavzema prostore, namenjene pešcem. Na splošno lahko za območje rečemo, da je neurejeno. Oblikovanje prostora je nekoherentno - kar je sicer za Idrijo značilno - a vendar celota ne deluje kot močno težišče v prostoru, temveč kot prostor, katerega zgolj prečimo, saj nima kvalitet javnega prostora. Neprimerno je vzdrževan odnos do kulturne dediščine, neprimerne pa so tudi nekatere programske vsebine. Manj primerno oblikovanje večine objektov - zapiranje pritlične etaže, neprimerno umeščanje servisnih prostorov - pomeni, da arhitektura s svojo zasnovo ne aktivira javnega prostora. Opazno je tudi pomanjkanje površin za zadrževanje, ki ne pripadajo izključno tržni dejavnosti (lokali). Na Lapajnetovo ulico - ki je glavna vpadnica v mesto - se program skorajda ne orientira - kar dodatno zavira razvoj javnega prostora na območju. Poleg tega je količina odprtih javnih površin, ki so namenjene zgolj mirujočemu prometu izredno velika.

Potrebna je nova programska osmišljenost obstoječih objektov, ki med seboj začnejo aktivno sodelovati in ne delujejo več le kot posamezni zaprti programski sklopi. S tem lahko tudi obstoječe tkivo pripomore k aktivaciji celotnega območja. Nekateri programi so na lokaciji smiselni, so pa slabo umeščeni v kontekst (predvsem velika zaprtost pritličja, neprimerna lokacija vhoda). Zato je v nekaterih objektih potrebna reorganizacija obstoječih programov in s tem aktivacija uličnega prostora. Nekateri objekti pa so s svojo zasnovo omejujoči in pretirano dominantni pri omejevanju razvoja javnega prostora, zato se predvidijo za odstranitev. Velike parkirne površine, namenjene mirujočemu prometu je potrebno sprostiti in zagotoviti več sistemov trajnostne mobilnosti - kolesa, javni promet, prostor za car-sharing in električno polnjenje avtomobilov. Območje Bašerije in Lenštata je od nekdaj zaznamovano z dvema dejavnikoma - odprtostjo in prilagodljivostjo prostora. Odprtost prostora je občutek, ki je v idrijskem prostoru skorajda tuj in predstavlja velik kontrast značilnemu idrijskemu prostoru, vpetemu v gosto raščeno tkivo stavb in strma vznožja okoliških hribov. Zato je potrebno z novo organizacijo območja zadržati občutek odprtega prostora - a ga hkrati približati idrijskemu človeku - zasnovati ga je potrebno kot skupek večih entitet z različnimi namembnostmi, ki skupaj tvorijo hibridni prostor mesta. Prilagodljivost prostora na območju je pripomogla k konstantnemu presnavljanju in spreminjanju identitete prostora. Danes je le-ta na območju zelo oslabela in prostor potrebuje premik, pretres, ki bo sprožal nove reakcije in zagotavljal nove temelje za razvoj, nadgradnjo identitete. Zato so posegi v prostor radikalni, a vedno opravljeni z zavedanjem o tem, kaj je bilo in kaj so tisti elementi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki postajajo temelji nove identitete prostora, družbe in mesta.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

54


1 2 4

1

2 3

5

5

3

4

6

SHEMA 22: AKSONOMETRIČNI PRIKAZ PREDVIDENIH UKREPOV

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE OBJEKTI ZA REORGANIZACIJO OBJEKTI ZA RUŠITEV

55

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

(VIR: avtor)


3.6 PREDVIDENI POSEGI

REORGANIZACIJA Objekte, ki so ovrednoteni kot potencialni generatorji mestnega prostora, se v zasnovi reorganizira. S tem je dosežena večja komunikacija z javnim prostorom in njihovo bolj aktivno sodelovanje pri aktivaciji javnega življenja na območju. Objekti, v projektu predvideni za reorganizacijo, so ovrednoteni glede na trenutno stanje v prostoru in njihov potencial pri razvoju območja kot novega programskega težišča v mestu. Merila: - programska ustreznost - arhitekturna zasnova - urbanistična umestitev - možni posegi SLIKA 63: Večji del Blagovnice je danes prazen. (VIR: osebni arhiv)

SLIKA 64: Pogled na Blagovnico s platoja Barbara (VIR: osebni arhiv)

1

BLAGOVNICA

SLIKA 65: Objekt stare pošte in v ozadju objekt »F« (VIR: osebni arhiv)

2

STARA POŠTA IN OBJEKT “F”

SLIKA 66: Dostop do vhoda v Modro dvorano (desno) (VIR: osebni arhiv)

2

ŠPORTNI CENTER STANKA BLOUDKA (ŠRC) IN MODRA DVORANA

LAPAJNETOVA ULICA 45

LAPAJNETOVA ULICA 33-35

LAPAJNETOVA ULICA 48

1969-71

1980-85

1969 (ŠRC), 1982 (MODRA DVORANA)

Blagovnica še danes predstavlja eno izmed najkvalitetnejših stavb v Idriji. A kljub kvalitetni zasnovi večini Idrijčanov ni pri srcu - predvsem zaradi pomanjkanja kvalitetnega in urejenega programa (trgovina v pritličju se je namreč letos obnovila prvič po več kot 20ih letih). PROGRAMSKA USTREZNOST Že od vsega začetka se je v objektu nahajala blagovnica - v pritličju trgovina z živili, v 1. nadstropju z oblačili in v 2. nadstropju s pohištvom in dodatki za dom. Razvoj nakupovalnih centrov na območju Likarce in vse večja usmerjenost prebivalcev proti Ljubljani je botrovala počasnemu manjšanju obsega trgovine danes je 2. nadstropje popolnoma zaprto. Z nedavnim odprtjem trgovsko-parkirne hiše čez cesto se manjša tudi obisk trgovine v pritličju. ARHITEKTURNA ZASNOVA IN URBANISTIČNA UMESTITEV Objekt odlikuje kvalitetna arhitekturna zasnova z odprto tlorisno organizacijo in odprtim pritličjem (ki je danes sicer popolnoma zaprto) in zaprtim, masivnim volumnom, ki previseva čez njega. V objekt se svetloba spušča preko stopnišča z nadsvetlobo. Urbanistična umestitev objekta je primerna, saj fasada objekta postopoma odpira ulični prostor vzdolž glavne osi, ki vodi do središča mesta. MOŽNI POSEGI Sicer kvalitetna arhitekturna zasnova je danes okrnjena zaradi prizidkov servisnih prostorov in popolnega zapiranja sicer odprtega pritličja. Zaradi tega je tudi vpetost samega objekta v kontekst manj intenzivna. S preprostimi posegi - vrnitvijo objekta v izvirno stanje in spremembo programa - lahko objekt s svojo okolico postane močan generator javnega dogajanja na območju in element vzpostavljanja identitete mesta.

Oba objekta danes, kljub strateški poziciji, zaznamuje izrazito slaba komunikacija z javnim prostorom mesta. PROGRAMSKA USTREZNOST V objektih se nahajajo tržne dejavnosti v dvignjenem pritličju in pisarniški prostori v nadstropju. Velik del pritličja stavbe »F« je prazen. ARHITEKTURNA ZASNOVA IN URBANISTIČNA UMESTITEV Objekta sta posledica zunanje ureditve, ki je nastala ob izgradnji nove blagovnice na območju. Le-ta je predvidevala uvedbo peš poti ločeno od glavne prometnice (današnje Lapajnetove ulice), ki je bila takrat načrtovana kot mestna obvoznica. Posledično se oba izrazito odpirata na višjeležeči plato na severu, medtem ko se proti jugu, na današnjo glavno povezavo do mestnega središča, skoraj popolnoma zapirata. Objekta se nahajata na strateški poziciji vzdolž Lapajnetove ulice, ki z izgradnjo nove trgovsko-parkirne hiše (2018) ponuja veliko potenciala za razvoj tržne dejavnosti na tem mestu. MOŽNI POSEGI Največji doprinos k izboljšanju umestitve v prostor predstavlja povezovanje dveh nivojev - ulice in zgornjega platoja - preko samega objekta in njegovo odpiranje na ulični prostor. Višinska razlika ponuja potencial za zanimivo oblikovanje lokalov, ki se obračajo na oba prostora in jih s tem tudi povezujejo. Poleg tega je reorganizacija relativno preprosta, saj je objekt narejen iz jeklene skeletne konstrukcije. Zasnova zgornjega dela volumna se ne spreminja - ostaja kontrastno polna odprtemu spodnjemu pritličju. Vsebinskih sprememb pri programu ni, v prazne lokale se preselijo programi (pošta in zavarovalnica) iz objekta nove pošte.

Objekta Športnega centra in Modre dvorane sta kljub središčni legi zaradi odročnih vhodov popolnoma odrinjena od dogajanja na območju. PROGRAMSKA USTREZNOST Program je smiselno ohranjati. Objekta sama po sebi dobro funkcionirata, zaradi velike aktivnosti idrijskega prebivalstva pri športnih dejavnostih jima vsebin ne primanjkuje. ARHITEKTURNA ZASNOVA IN URBANISTIČNA UMESTITEV Objekta sta izredno pomembna elementa na območju, saj zaradi svoje velikosti zaznamujeta tako funkcionalnost, kot tudi sam karakter prostora na območju. Zaradi postopnega razvoja območja športnega kompleksa (zasnovan je bil kot velik kompleks z bazenom, od katerega je bil kasneje realiziran le manjši del, ki je danes ŠRC) imata danes objekta največjo težavo pri samem vstopanju v objekte. Na eni strani se v ŠRC vstopa preko ozkega, servisnega dostopa (ki je praktično neviden), na drugi strani pa se v Modro dvorano vstopa na vzhodni strani, s strani igrišča osnovne šole. Tam največjo težavo predstavlja sam dostop do območja, ki poteka preko neurejenih asfaltiranih površin - brez posebnih površin za pešce in kolesarje. MOŽNI POSEGI Z reorganizacijo vhodov je mogoče aktivirati predprostor, ki se z odstranitvijo strelišča in sosednjih objektov, tvori na Lapajnetovi ulici. Na ta način se potencira uporaba javnega prostora in stimulira interakcija različnih uporabnikov. Omogočena je tudi večja prekrvavljenost območja - ne samo preku zunanjega, temveč tudi preko notranjega prostora. Prostori strelišča z reorganizacijo Modre dvorane svoj prostor dobijo v vzhodnem kraku dvorane.

Predvideni program je: idrijska restavracija in skupni prostori v pritličju ter prostori za skupno delo in zagonsko podjetje v nadstropjih. Na območju ustvarjalnega središča tako ne najdemo le vsebin za en tip ljudi, temveč se na območju združujejo ustvarjalnost, kultura, tehnologija, znanost in gospodarstvo. S tem pa se še krepi moč območja kot novega generatorja identitete mesta.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

56


SLIKA 67: Pogled na stolp in strojnico jaška Inzaghi s platoja Barbara (VIR: osebni arhiv)

3

STROJNICA JAŠKA INZAGHI Z IZVOZNIM STOLPOM

4

VODNIKOVA ULICA 1889 Strojnica jaška inzaghi je danes skrita za okoliškimi objekti in smetmi. Da je objekt del dediščine rudnika živega srebra (in tudi zaščiten kot spomenik lokalnega pomena) pa daje vedeti le lično oblikovana plaketa na propadajoči steni objekta. PROGRAMSKA USTREZNOST Prostor strojnice je bil do nekaj let nazaj v uporabi kot zanimiva informacijska točka za turiste. Zaradi velikih težav obiskovalcev pri iskanju objekta se je vsebina leta 2014 preselila v starejši objekt na Mestnem trgu. Danes je objekt prazen in v propadanju. ARHITEKTURNA ZASNOVA IN URBANISTIČNA UMESTITEV Strojnica je danes izrazito zapostavljena, saj je sosednji objekt pošte zasnovan tako, da se proti strojnici obrača z zaprto, servisno fasado. Med njima se tako tvori prostor, ki ga pošta uporablja za manipulacijo in kjer je danes polno smeti in odpadnega materiala. Poleg tega je novejši objekt pošte umeščen na način, ki objektu strojnice ne daje ustreznega predprostora, mimo nje pa teče stopnišče, ki napaja objekt pošte in strojnico še bolj zapira. MOŽNI POSEGI Z reorganizacijo celotnega območja, ki postane pomembno težišče v mestu in hram idrijske nesnovne dediščine, se ponovna umestitev informacijske točke za obiskovalce kaže kot smiselna rešitev. S tem dediščina ponovno dobi namembnost, z mešanjem domačinov in obiskovalcev na enem mestu pa se vzpostavijo novi, nepredvidljivi odnosi med njimi.

SLIKA 68: Servisno dvorišče pošte dodatno kazi zunanjost strojnice. (VIR: osebni arhiv)

SLIKA 69: Strojnica je v zelo slabem stanju in danes brez namembnosti. (VIR: osebni arhiv)

SLIKA 70: Plaketa z razlago zgodovine strojnice in jaška Inzaghi (VIR: osebni arhiv)

SLIKA 000: do leta 2014 je v strojnici delovala informacijska turistična točka (VIR: kraji.eu, 26.03.2019)

Z ureditvijo strojnice, prostora pred stolpom in višjega vhoda v rudnik pa se postavi močan temelj za vpeljavo t.i. »rudniške osi«, ki preči mesto in samo območje. SLIKA 71: V strojnici je informativna turistična točka delovala do leta 2014. (VIR: kraji.eu)

57

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


RUŠITVE Območje je zastalo v razvoju zaradi neprimerne umestitve programa in objektov v prostoru. Medtem ko nekateri izmed obstoječih objektov predstavljajo potenciale za urejanje prostora, pa so nekateri takšni, ki za nadaljnji razvoj območja predstavljajo prevelike omejitve. Objekti, v projektu predvideni za rušitev, so ovrednoteni glede na trenutno stanje v prostoru in njihov potencial pri razvoju območja kot novega programskega težišča v mestu. Merila: - programska ustreznost - arhitekturna zasnova - urbanistična umestitev - potenciali/potreba za nadomestno gradnjo

SLIKA 72: Avtobusna postajo z garažami v ozadju (VIR: osebni arhiv)

1

AVTOBUSNA POSTAJA Z GARAŽAMI

2

SLIKA 73: med Športnim centrom in objektom pošte (VIR: osebni arhiv)

3 4

LOKAL PR’ MARINCU, STARA DISKOTEKA KAOS IN STRELIŠČE

SLIKA 74: pošta se s servisno fasado obrača na strojnico jaška Inzaghi (VIR: osebni arhiv)

5

OBJEKT POŠTE S POSLOVNIMI PROSTORI

VODNIKOVA ULICA 2

LAPAJNETOVA ULICA 44

VODNIKOVA ULICA 1

1960 - 64

1995, 2004

2004

Avtobusna postaja danes predstavlja osrednjo točko na območju.

Objekti lokala, diskoteke in strelišča danes kažejo izredno neurejeno stran mestnega prostora Idrije.

PROGRAMSKA USTREZNOST Program avtobusne postaje je za nadaljnji razvoj območja neprimeren. Z velikimi asfaltiranimi površinami, ki jih za svoje delovanje potrebuje, močno zaznamuje območje in zavira njegov razvoj. Območje je namesto fokusne točke javnega življenja danes osrednja točka prehajanja.

PROGRAMSKA USTREZNOST Nekdaj (predvsem v nočnih urah) izredno popularni točki v mestu - diskoteka Kaos in sosednji lokal Pr' Marincu - sta danes zapuščeni. Objekta propadata, okolica pa je iz dneva v dan bolj neurejena. Strelišče predstavlja edino še živečo dejavnost, ki pa je izredno zaprte narave in ne aktivira zunanjega prostora.

ARHITEKTURNA ZASNOVA IN URBANISTIČNA UMESTITEV Objekt iz začetka 60ih let prejšnjega stoletja je danes dotrajan in potreben prenove. Na južnem delu objekta - proti podpornemu zidu ceste do platoja Barbara - so se razvili neurejeni prostori druženja, ki jih določene skupine koristijo predvsem kot skriti kotiček za druženje in dejavnosti, ki niso zakonsko dovoljene.

ARHITEKTURNA ZASNOVA IN URBANISTIČNA UMESTITEV Objekti so bili postopoma in sitihjsko dozidani ob objektu Modre dvorane in ne vzpostavljajo uličnega ali kvalitetnega javnega prostora. Arhitekturno in urbanistično so za razvoj mestnega prostora neprimerni.

Objekt je umeščen na skrajni južni del območja, kar sprošča velike površine za parkiranje avtobusov na severu, proti prostoru ulice, kjer tečejo glavne peš in prometne povezave čez območje. Posledica je odprt in neartikuliran prostor, ki je na območju postaje nedefiniran in neprijeten. Vzhodno od obravnavanega območja so postavljene garaže za avtobuse in mehanična delavnica - prav tako program, ki v ožje mestno središče in v bližino osnovne šole in njenih igrišč, ne spada.

POTENCIALI ZA NADOMESTNO GRADNJO Zagotoviti je potrebno samo prostore za strelišče, kot edini še živeči program v omenjenih objektih. Potencial za le-tega se skriva v reorganizaciji prostorov Modre dvorane na vzhodnem delu objekta.

Objekt pošte je ovrednoten kot potreben za rušitev, saj v prostoru ustvarja neprimerne razmere za tvorjenje javnega prostora, manj primeren pa je tudi njegov odnos do kulturne dediščine. PROGRAMSKA USTREZNOST Objekt danes služi potrebam pošte in zavarovalnice v pritličju, medtem ko je velika večina prostorov v nadstropjih prazna oz. zasedena le izjemoma. Kapacitete pošte se tekom let zmanjšujejo, zato potrebe po tako velikih prostorih ni več. ARHITEKTURNA ZASNOVA IN URBANISTIČNA UMESTITEV Objekt je problematičen z dveh vidikov - prvi je odnos do stavb kulturne dediščine. Na strojnico jaška Inzaghi se namreč orientira s servisno fasado - danes se tam večinoma nahajajo odpadki, nekdaj potencialni program informacijske točke v strojnici pa si je zaradi odročne lege moral poiskati prostor drugje. Drugi problematični vidik je zapiranje proti uličnemu prostoru Lapajnetove ulice. Tak odziv na prostor vzdolž glavne poti do starega mestnega središča ustvarja mrtva območja v mestu, ki omejujejo komunikacijo med preostalimi javnimi prostori. POTENCIALI ZA NADOMESTNO GRADNJO Potrebe po nadomestni gradnji ni, saj se majhna kapaciteta programov, ki se danes nahaja v objektu lahko nadomesti na samem območju. Program svoje mesto najde v objektu stare pošte, kjer se z reorganizacijo ustvari optimalnejše pogoje za delovanje programa in njegovo komunikacijo z javnostjo.

POTENCIALI ZA NADOMESTNO GRADNJO Potencialni prostor za nadomestne kapacitete so na strateški lokaciji ob regionalni cesti - na območju Ute, le 250 m stran. S tem se mestno središče razbremeni težkega prometa, hkrati pa še vedno obstaja optimalno dostopno tudi z javnim prometom. Še vedno se na območju zagotavlja avtobusno postajališče, kjer ustavlja krožni mestni promet, obstaja pa tudi možnost ustavljanja turističnih avtobusov.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

58


4.0 PROGRAM 4.1 KAKO DO PROGRAMA? 4.2 PROSTOČASNE DEJAVNOSTI IN NJIHOVE KAPACITETE 4.3 STATISTIČNI PODATKI 4.4 SINTEZA 4.5 PREDSTAVITEV PROGRAMA 4.6 VREDNOTE UMEŠČANJA PROGRAMA V PROSTOR 4.7 ZASNOVA PROSTORA IN PROGRAMSKA SHEMA 4.8 REFERENCE

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

60


NI IDENTITETE PROSTORA NI LJUDI POTENCIAL ZA RAZVOJ!

BAŠERIJA

NADGRADNJA IDENTITETE

SREDIŠČNA LEGA VELIKO PROSTORA

KAKO TO DOSEČI?

S PROGRAMOM, KI JE

ARHITEKTURNA IN URBANISTIČNA ZASNOVA

MOČEN S TRADICIJO PROAKTIVEN NAPREDEN INTERAKTIVEN IDRIJSKI

S PROSTOROM, KI JE ANALIZA OBSTOJEČIH DEJAVNOSTI ANALIZA PROSTOROV ZA DEJAVNOSTI

OBSTOJEČ? NOV? ODPRT POSEBEN DOMINANTEN SKUPEN INTERAKITVEN IDRIJSKI

OVREDNOTENJE POTENCIALA

PROGRAM, KI NI NA PRAVEM MESTU PROGRAM BREZ PRIMERNIH PROSTOROV

PROGRAM ZA OBMOČJE

PROGRAM, KI MANJKA

PROGRAM NI DOVOLJ! ZA IZKORIŠČANJE POTENCIALA JE POTREBNA PRIMERNA UMESTITEV V PROSTOR!

SHEMA 23: VZPOSTAVLJANJE IDENTITETE V PROSTORU (VIR: avtor)

61

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


4.1 KAKO DO PROGRAMA?

Kako v Idriji ustvarjati novi hibrid ustvarjalnosti, ki tvori novo identiteto mesta? Ki je premik k sodobni družbi s temelji v preteklosti, a vendar z njo ni obremenjen? Hkratni katalizator sprememb in hranitelj znanja in tradicije. Katere dejavnosti povezati v hibrid ustvarjalnosti, ki bo spodbujal premike v mišljenju in prostoru in tvoril novo identiteto mesta in tako postajal njegov esencialni člen? Kako ustvarjati prostor z globokimi temelji v preteklosti, ki z njimi ni obremenjen, temveč navdahnjen? To so bila ključna vprašanja pri izbiri programa za obravnavano območje. Območje nekdanje Bašerije in Lenštata je globoko zaznamovano s svojo zgodovino. A ne tako kot drugi deli Idrije, ki so tudi fizično vezani na nekdanje prostore rudnika. Tu je prostor zaznamovan ravno nasprotno – s pomanjkanjem vezi z zgodovino. Območje Bašerije, ki je bilo v 70. letih zastavljeno kot sodobno, napredno središče Idrije, je danes močan opomnik, kako hitro se lahko naši načrti izjalovijo. Danes je to območje brez identitete, mesto, ki ga čim hitreje prečimo in ki v nas ne pusti trajnega vtisa (če ga že, ta še zdaleč ni pozitiven). Zato je odločitev o umestitivi primernega programa še toliko pomembnejša. V prostoru s pomanjkanjem identitete moramo vzpostaviti nova razmerja, nove možnosti, ki pa so globoko vezane na obstoječo identiteto mesta. S tem odpiramo možnosti za gradnjo nove, ki ima temelje v tradiciji, preteklosti, a je hkrati zaradi prostorske neobremenjenosti od nje tudi distancirana.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

62


prostori prostočasnega udejstvovanja - dan/teden/mesec 1:9000

9

5 6

10

7 11

2 1

3

4

12 8

13

SHEMA 24: ANALIZA ARHITEKTURNO-URBANISTIČNIH PROJEKTOV IN PLANOV NA ŠIRŠEM OBMOČJU MESTA M 1:9000

ZUNANJI PROSTORI KULTURNIH, USTVARJALNIH IN INTELEKTUALNIH DEJAVNOSTI

(VIR: avtor)

0

50

100

NOTRANJI PROSTORI KULTURNIH, USTVARJALNIH IN INTELEKTUALNIH DEJAVNOSTI ZUNANJI PROSTORI ŠPORTNIH DEJAVNOSTI NOTRANJI PROSTORI ŠPORTNIH DEJAVNOSTI ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

63

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


4.2 PROSTOČASNE DEJAVNOSTI IN NJIHOVE KAPACITETE

1

GRAD GEWERKENEGG stalna vsebina: - Mestni muzej Idrija - Glasbena šola Idrija

5 občasne dejavnosti: - koncerti, razstave in ostali dogodki v sklopu glasbene šole in muzeja - koncerti godbe na dvorišču

3

stalna vsebina: - Srednja strojna šola Idrija - Čipkarska šola Idrija - Zgodovinski arhiv Ljubljana - Mestni muzej Idrija (depoji) - Klub idrijskih študentov - Godbeno društvo rudarjev

občasne dejavnosti: - razstave v sklopu Čipkarske šole Idrija in drugih uporabnikov prostora

7

stalna vsebina: - Mestna knjižnica in čitalnica Idrija z razstavnimi prostori - Plesni klub Idrija - Vojni muzej Idrija

občasne dejavnosti: - dogodki v organizaciji knjižnice, muzeja in občine, - Čipkarski festival - Dan idrijskih žlikrofov - Četrtki na placu - občinska in druga praznovanja

Glavni mestni prostori so na območju »starega placa« – Trga Sv. Ahacija in zgornjega Mestnega trga. Tu se dogaja tudi glavnina vsega zunanjega javnega dogajanja, vezanega tako na neformalne kot tudi na organizirane dejavnosti (npr. festivali).

11

Prostori dvorane so dotrajani in neprimerni za uporabo, v načrtu pa je tudi rušenje objekta. Pomemben je zato, ker gre za edino stavbo v Idriji, ki je namenjena izključno za kulturno udejstvovanje, za kar pa je danes neprimerna. Stavba je večino časa popolnoma prazna.

8

ŠP0RTNI CENTER STANKA BLOUDKA IN MODRA DVORANA stalna vsebina: - športne aktivnosti v sklopu OŠ in raznih športnih društev/klubov

KAJZER PARK (JAŠEK JOŽEF IN KAMŠT Z OKOLICO) stalna vsebina: - turistični obiski (Mestni muzej)

občasne dejavnosti: - koncerti godbe - raznovrstni športni in kulturni dogodki

Prostori so primerni predvsem za športne dejavnosti. Akustika prostora je za koncerte in druge kulturne prireditve sicer relativno dobra, a je prostorska zasnova zanje popolnoma neprimerna. Problem je tudi oddaljenost od mestnega središča.

RUDNIŠKA DVORANA

občasna vsebina: - dogodki v organizaciji raznih društev, JSKD Idrija

MESTNI TRG IN TRG SV. AHACIJA Z MAGAZINOM IN FILMSKIM GLEDALIŠČEM

ŠP0RTNA DVORANA GIMNAZIJE JURIJA VEGE stalna vsebina: - športne aktivnosti v sklopu GJV in raznih društev/klubov

stalna vsebine ni

Hišo zaznamuje mešanica programov, ki sicer skrbi za konstantno uporabo objekta, obremenjuje pa jo njihova relativna nekompatibilnost. Programi dobro izkoriščajo lego v središču mesta.

4

OSNOVNA ŠOLA JOŽETA MIHEVCA Dogajanje se vrši predvsem v sklopu šolskega programa, občasne so dejavnosti kot npr. revije pevskih zborov, smučarski sejmi ipd. Prostori so za program primerni.

STAVBA LJUDSKE ŠOLE

občasne dejavnosti: - vaje glasbenih skupin - dogodki v organizaciji klubov in društev - Čipkarija (festival za mlade)

Prostori so za program primerni. Kljub dotrajanosti in relativni neurejenosti so prostori sproščenega druženja mladostnikov in možnost za razvoj alternativnih kultur. Oddaljenost od mesta je velika, kar na eni strani pomeni negativni vidik, a na drugi daje možnost za neovirano opravljanje dejavnosti.

10 6

SWENAK stalna vsebina: - večnamenski objekt za potrebe društev

Prostori so za program in njihovo uporabo primerni in pred kratkim urejeni. Velika težava je oddaljenost od mestnega središča, ki zmanjšuje udeležbo na dogodkih in njihov vpliv na mestno dogajanje. Z oddaljenostjo od javnih prostorov mesta je veliko manjša tudi možnost spontanega sodelovanja prebivalcev mesta.

GIMNAZIJA JURIJA VEGE IDRIJA Dogajanje se vrši predvsem v sklopu gimnazijskega programa. Prostori so za program in njihovo uporabo primerni, težavi sta le oddaljenost in neurejena povezava za pešce do mestnega središča.

9

stalna vsebina: občasne dejavnosti: - Mladinski center Idrija - dogodki v organizaciji MCI - oddelek Nikolaja Pirnata OŠ Idrija - hostel - samski dom - dnevni center za otroke Centra za socialno delo

Prostori so za program in njihovo uporabo primerni, težavi sta le oddaljenost in neurejena povezava za pešce do mestnega središča.

2

DOM NIKOLAJA PIRNATA

Prostori so primerni predvsem za športne dejavnosti. Akustika prostorov je za koncerte in druge kulturne prireditve relativno slaba, enako neprimerna je zanje prostorska zasnova objekta. Problem je tudi dostop do objektov – vhod v Modro dvorano je iz neurejene stranske ulice (Vodnikova pot), vhod v Športni center pa je nejasen, vanj se vstopa s servisne ulice.

občasne dejavnosti: - dogodki v organizaciji društev - Čipkarija (festival za mlade)

Prostori Kamšti so obnovljeni v muzejski objekt, okolica pa se uporablja za raznovrstne zunanje dogodke in je prijeten javni prostor neformalnega druženja. Območje Jožefovega jaška je večinoma prazno – z izjemo izredno neprimerno postavljenega skladišča soli mestne komunale –, zaživi pa vsako poletje v času festivala Čipkarija. Največji težavi območja sta vprašanje o njegovi namembnosti in njegova oddaljenost od mestnega središča.

občasne dejavnosti: - koncerti godbe - dogodki v organizaciji klubov in društev - športna tekmovanja - maturantski plesi

12

ŠP0RTNI PARK MEJCA, NOGOMETNO IGRIŠČE IN KRAJINSKI PARK ZGORNJA IDRIJCA stalna vsebina: - športne aktivnosti v prosti organizaciji - športni klubi in društva

občasne dejavnosti: - športni in kulturni dogodki

Center športnega življenja v mestu z edinim pravim javnim otroškim igriščem v Idriji, ki pa je od središča mesta dislocirano in dostopno po večinoma neurejenih poteh.

Kaj je prosti čas in zakaj je pomemben? Prosti čas je čas, ki ga posameznik (navadno) prostovoljno nameni izbranim aktivnostim. Te pomembno vplivajo na njegov razvoj, na razvoj njegove zavesti in osebnosti. To je čas, ki ga posameznik nameni sebi in ga pomembno zaznamuje. »Aktivnosti v prostem času predstavljajo integralni del načina življenja oziroma variacij v načinih življenja, značilnih za določeno družbo. Različne oblike aktivnosti lahko razumemo kot determinante oblikovanja človekove zavesti in osebnosti. Integracija posameznih aktivnosti v bolj ali manj koherentne, funkcionalne in smiselne vzorce obnašanja je od rojstva naprej socialna. Socialne, ekonomske in ekološke spremembe ter kontradikcije, ki vzpodbujajo zgodovinski razvoj, predstavljajo istočasno tudi odločilno komponento v motivaciji in s tem tudi v vzorcih obnašanja posameznikov in skupin.« (Černigoj-Sadar, 1991) Naš način preživljanja prostega časa tako temeljno kaže in vpliva na naše mišljenje in vrednote, ki jih premoremo. Zato je izredno pomembno, kaj z njim počnemo. V mestu je pomembno zagotavljanje aktivnosti in prostorov za raznovrstno preživljanje prostega časa, ki je odsev raznolikosti prebivalstva. V analizi prostorov izvajanja prostočasnih dejavnosti so zajeti: ustvarjalno, intelektualno in kulturno udejstvovanje ter športno udejstvovanje. Zavzeta so tako območja formalne kot tudi neformalne uporabe. Dejavnosti so definirane kot stalne in občasne. Pri stalnih gre za dejavnosti, ki so del vsakdana in potekajo na dnevni ali tedenski ravni (npr. ustvarjalni krožki), enkratne pa so tiste, ki se pojavljajo izjemoma oziroma mesečno ali letno (festivali, športni dogodki). Stalne vsebine imajo sedeže v danih prostorih.

V mestu je obilica prostorov, namenjenih prostočasnim dejavnostim. Najbolje razvit je sistem rekreacijskih kapacitet, ki je glavnina dnevnega dogajanja. Idrija je namreč mesto z izredno dobro razvito rekreacijsko mrežo – od organizirane klubske dejavnosti do rekreacijskih površin v mestu in okolici. Edina težava se pojavlja v dostopnosti posameznih kapacitet iz različnih predelov mesta.

Čeprav je lega objekta izredna, pa je težava v njeni izraziti zaprtosti proti zunanjim javnim prostorom.

S kulturnega in ustvarjalnega vidika so dejavnosti močno podhranjene. Čeprav razpršenost po celotnem mestu ni napačna, pa manjka programsko težišče, ki bi glavnino dejavnosti skoncentriralo na enem območju. Posamezne dejavnosti (večinoma ljubiteljskih društev in klubov) se tako dogajajo v najetih prostorih, ki niso primerni za uporabo vseh programov. Tako je problematičen tudi domet dejavnosti in njihova povezava z mestom in preostalimi prebivalci.

Filmsko gledališče je z izjemo redkih dogodkov večinoma prazno. Najprimernejše je za filmske projekcije in razne debate. Za gledališko in podobne dejavnosti je zaradi pomanjkanja servisnih prostorov neprimeren. Potreben je temeljit razmislek o nadaljnji namembnosti objekta.

KULTURNA DVORANA Ena izmed glavnih pomanjkljivosti pri izvajanju kulturnih dejavnosti je pomanjkanje primernega večnamenskega prostora za kulturne prireditve. Mesto premore veliko kakovostnih zunanjih prostorov za prireditve, vendar se težava pojavlja pri organizaciji dogodkov v zaprtih prostorih. Obstoječa dvorana je namreč za uporabo skrajno neprimerna, zato se večina dogodkov odvija v športnih dvoranah, ki pa ne arhitekturno in ne funkcionalno za tak program niso primerne. Idrija zato potrebuje nov prostor kulturnega udejstvovanja, ki bo zadostoval potrebam zahtevnejših programov (glasbe, plesa, gledališča) in pomenil programsko težišče v mestu. MAGAZIN V Magazinu poteka mešanica tihega in glasnega programa, ki je neprimerna, skrbi pa za relativno konstantno uporabo prostorov.

Knjižnico bi bilo treba razširiti – tako čitalniške kot tudi skladiščne prostore. Prostori plesnega kluba so sicer primerno urejeni, težava pa je hrupnost programa, ki ni združljiv s tišino, ki jo za svoje delovanje potrebuje program knjižnice.

LJUDSKA ŠOLA Ljudsko šolo danes naseljuje hibrid programov, ki med seboj niso kompatibilni. Čipkarska šola je omejena z delom v prostorih zaprtega tipa, prostore za učenje klekljanja pa mora najti v istih učilnicah, v katerih poteka izobraževanje (tudi z rekviziti) o obdelovanju kovin. Razstavni prostori so sicer lično urejeni, a njihova edina povezava z javnim prostorom so težka vrata iz temnega hodnika dvignjenega pritličja objekta. Prostori so za strojno šolo – z več leti izboljšav – danes relativno primerni. Prostori Zgodovinskega arhiva so premajhni in potrebni širitve, ki pa zaradi delitve prostorov z godbenim društvom ni mogoča. Prostori godbenega društva so premajhni, funkcionalno neprimerni in za uporabo tudi vedno manj primerni. Čipkarska šola in Godbeno društvo potrebujeta nove, sodobnejše zasnovane prostore, medtem ko lahko Zgodovinski arhiv in Strojna šola svoje kapacitete razširita znotraj samega objekta.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

64


4.3 STATISTIČNI PODATKI

15 % MANJ* ŠTEVILO PREBIVALCEV IDRIJE V LETU 2028 (GLEDE NA LETO 2008)

100 MLADIH NA 141 STAREJŠIH OSEB

25 % MANJ* SREDNJEŠOLCEV IN MLAJŠE DELOVNE SILE V LETU 2028 (GLEDE NA LETO 2008)

VREDNOST INDEKSA STARANJA

30 % MANJ*

višja od slovenskega povprečja (125)

ŠTUDENTOV V LETU 2028 (GLEDE NA LETO 2008)

20 % VEČ* STAREJŠIH OD 64 LET V LETU 2028 (GLEDE NA LETO 2008)

66 % DELOVNO AKTIVNIH OSEB

11.890

višje od slovenskega povprečja (60 %)

PREBIVALCEV

6%

44. občina po številu prebivalcev

44,0 LET

BREZPOSELNIH MED AKTIVNIM PREBIVALSTVOM nižje od slovenskega povprečja (11,2 %)

POVPREČNA STAROST

80%*

višja od slovenskega povprečja (42,9 let)

SLUŽB V OBČINI IDRIJA

-10,6 SEŠTEVEK NARAVNEGA IN SELITVENEGA PRIRASTKA NA 1000 PREBIVALCEV nižji od slovenskega povprečja (0,8)

je odvisnih od uspešnosti korporacij Hidria in Kolektor

4,78%*

58,2 % MLADI, KI ŽIVIJO PRI STARŠIH

27,8 %** MLADIH MENI, DA JE PONUDBA ZAPOSLITEV ZA NJIHOV PROFIL V OBČINI ZELO SLABA

5,2 %** MLADIH MENI, DA JE PONUDBA ZAPOSLITEV ZA NJIHOV PROFIL V OBČINI ZELO DOBRA

AKTIVNEGA PREBIVALSTVA je del ustvarjalnega razreda

Statistični podatki pridobljeni dne 28.02.2019 na spletni strani: https://www.stat.si/obcine/ sl/2016/Municip/Index/52 in (**) na spletni strani: https://medium.com/@idrija2020/mladi-oidriji-21-stoletja-a852d5e35303.

Za ovrednotenje smiselnosti posega in postavljene programske naloge je pomembna preveritev golih statističnih podatkov občine Idrija. Pomemben je predvsem vidik staranja prebivalstva in njegove aktivnosti (stopnje in področja). Zaradi potrebe po večanju števila prebivalcev pa je pomembno tudi stanje mladih. Danes je Idrija 8. največja občina v Sloveniji, v njej prebiva približno 11890 prebivalcev (statistični podatki za leto 2016). Občina se v zadnjih letih spopada z manjšanjem števila prebivalcev - seštevek naravnega in selitvenega prirasta je -10,6 na tisoč prebivalcev, kar je daleč pod slovenskim povprečjem. Konstantni upad prebivalstva se kaže v vse večih praznih stanovanjskih objektih in manjšanju splošne aktivnosti prebivalstva. Povprečna starost se iz leta v leto viša – leta 2016 je bila 44 let, število najstarejših pa je tudi občutno višje kot število najmlajših. Občina Idrija je ena izmed občin z najhitreje starajočim se prebivalstvom. Projekcije za leto 2028 (v primerjavi z letom 2008) kažejo, da bo število prebivalcev 15 % nižje, kar 25 % manj pa bo tudi mlajše delovne sile. To so kazalniki, ki še potencirajo pomembnost – na eni strani prilagajanja starejši skupnosti in na drugi strani ustvarjanja okolja, primernega

65

za mlajšo skupnost, ki bo k življenju v Idriji pritegnilo tudi mlajše generacije. (Statistični urad republike Slovenije, 2016) Danes je med osebami v starosti od 15 do 64 let kar 66 % delovno aktivnih oseb, stopnja brezposelnosti pa je le 6 %, kar zagotavlja relativno varnost življenja. Je pa kar 80 % služb v občini Idrija odvisnih od dveh delodajalcev. To pomeni relativno monovalentnost trga dela, kar se kaže tudi v močnem zaostajanju razvoja terciarnega sektorja. Zaposlitvene možnosti za mlade so zelo omejene, le 4,78 % aktivnega prebivalstva pa je del ustvarjalnega razreda. (Straus, Hvala in Pavšič, 2017, str. 62) »27,8% mladih meni, da je ponudba zaposlitev za njihov profil v občini Idrija zelo slaba. Dodatnih 30,5% ponudbo ocenjuje z negativnimi ocenami. V primerjavi z letom 2010, ko je 32,4% mladih menilo, da je ponudba slaba ali zelo slaba, so se ocene ponudbe zaposlitev bistveno poslabšale. Posledično je med mladimi prisoten strah pred brezposelnostjo - 21,8% mladih se zelo boji brezposelnosti, dodatnih 28,9% izraža zaskrbljenost. Splošen strah pred brezposelnostjo se je tako iz 37,2% leta 2010 razširil na 50,7% mladih. Le še 18,2% mladih se ne boji brezposelnosti (leta 2010 je bil ta delež 30,5%). Ni presenetljivo, da 62,2% mladih meni, da bi občina morala največjo pozornost

nameniti zaposlovanju. Zaposlovanje zaradi omejenih možnosti ni tradicionalno področje delovanja slovenskih občin. Kljub temu lahko občina posredno vpliva na razvoj delovnih mest - s strateškim razvojem novih panog, odpiranjem priložnosti in posredno podporo gospodarstvu je mogoče pospešiti gospodarsko rast in mladim omogočiti uspešnejši vstop na trg delovne sile.« (Straus, 2015, str. 30) V letu 2015 je Občina Idrija sprejela Strategijo za mlade, ki definira ključne strateške izzive in več kot 17 ukrepov obravnava področja, kot so zaposlovanje, bivanje in vključevanje mladih v procese odločanja. A ker je Idrija v kompleksni situaciji staranja prebivalstva in hkratne potrebe po pritegnitvi mlajših generacij, je treba najti načine, kako v mestu vpeljati programe, ki gradijo na povezovanju generacij in ne obravnavajo starostnih skupin le individualno. Mesto in njegova identiteta gradita na kontinuiteti le s stalnim povezovanjem različnih generacij in medsebojnim prenašanjem vrednot – starejših k mlajšim in obratno.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


4.4 SINTEZA

SO KLJUB OMEJITVAM DOVOLJ MOČNI? ZAKAJ BI JIH PRESTAVILI, ČE DELUJEJO TUDI V NEPRIMERNIH OKOLIŠČINAH?

NEPRIMERNI PROSTORI

NEPRIMERNA LOKACIJA

NOVI PROSTORI LAHKO GENERIRAJO NOVE IDEJE!

KULTURNA DVORANA

PLESNI KLUB

MLADINSKI CENTER

ČIPKARSKA ŠOLA

PRENOVA / NADGRADNJA OBSTOJEČIH IDEJ!

GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV

ZGODOVINSKI ARHIV

PROGRAM S POTENCIALOM GENERIRANJA IDENTITETE? NOVA IDENTITETA PROGRAMA IN MESTA

PROGRAM OŽJEGA OBMOČJA

ČIPKARSKA ŠOLA

PLESNI KLUB

GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV

MLADINSKI CENTER

KULTURNA DVORANA

Skozi analizo prostorov prostočasnih dejavnosti so bili definirani tisti, ki se nahajajo na neprimerni lokaciji v mestu ali pa imajo za svoje delovanje neprimerne prostore. Dodatno so bili ovrednoteni z vidika vrednosti pri generiranju identitete območja in mesta samega. Vpogled v statistične podatke o prebivalstvu je začrtal končno programsko vsebino. Cilj je v prostor umeščati raznovrstne programe, ki so na eni strani vsebinsko izredno močno vezani na zgodovino mesta in njeno (preteklo) identiteto, na drugi strani pa za premik k sodobni družbi, k napredku v razvoju potrebujejo prostore, ki so tehnološko in organizacijsko sodobnejši od tistih, v katerih prebivajo danes. Poleg njih se umestijo programi, ki temeljijo na mešanju raznolikih skupin in generacij prebivalcev, kar spodbuja dodatno interakcijo uporabnikov in mimoidočih, več druženja ter tako spontano, kot tudi načrtovano izmenjavo znanja. Osnovna programska shema je posledica trenutne prostorske organizacije programov, želja, izraženih v pogovorih z uporabniki, strateških načrtov in Občinskega prostorskega načrta Občine Idrija. Dejanska (končna) programska shema se je nadaljnjo oblikovala skozi razmislek o delovanju območja in pomenu odprtosti javnega prostora.

SHEMA 25: Definiranje osnovne programske sheme (VIR:avtor)

Nastala je s poudarkom na optimalni funkcionalnosti, maksimalni odprtosti in pretočnosti območja s končnim ciljem ustvarjanja nove (prenovljene) identitete v prostoru.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

66


4.5 PREDSTAVITEV PROGRAMA

SLIKA 76: Udeleženke tekmovanja v klekljanju na čipkarskem festivalu v Mejci 1958 (VIR: muzej-idrija-cerkno.si)

SLIKA 75: Navijanje klekeljnov na Rudarski ulici, 1976 (VIR: etno-muzej.si)

SLIKA 77: Učenke idrijske čipkarske šole pri pouku iz obdobja med obema vojnama (VIR: muzej-idrija-cerkno.si)

SLIKA 78: Učenje klekljanja poteka v najetih prostorih srednje strojne šole in okoliških osnovnih šol. (VIR: Facebook Čipkarska šola Idrija)

67

SLIKA 79: tTekmovanje v spretnostnem klekljanju je pomemben del vsakoletnega festivala idrijske čipke. (VIR: Facebook Čipkarska šola Idrija)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


SLIKA 80: Čipkarska šola v zadnjih letih konstantno vlaga v razvoj in modernizacijo umetnosti izdelovanja klekljane čipke. (VIR: Facebook Čipkarska šola Idrija)

ČIPKARSKA ŠOLA TRENUTNI PROSTORI IN POTREBE DELAVNICE (RAZLIČNIH VELIKOSTI)

RAZSTAVNI PROSTORI

ATELJE ZA RISANJE VZORCEV

USTVARJALNI ATELJE

ARHIV

Čipka in klekljanje čipke je bil majhen, a pomemben dodatni vir zaslužka za rudarske družine. Sprva se je začelo kot postranska dejavnost, ki pa se je leta 1876 razvila v organizirano dejavnost z ustanovitvijo čipkarske šole, na čelu s prvo učiteljico Ivanko Ferjančič. Včasih zgolj nujnost se je v stoletjih razvila v prijetno preživljanje časa. Klekljanje je le počasi pridobivalo veljavo, šele v zadnjem stoletju pa sta postala čipka in njeno ustvarjanje na Idrijskem znanje, vredno spoštovanja in občudovanja. Leta 2018 je bilo klekljanje čipk v Idriji (in Sloveniji) uradno vpisano tudi na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine.

PISARNE VODSTVO

TRGOVINA

Ena izmed glavnih dejavnosti Idrijčanov – predvsem pa žensk – je bilo klekljanje čipke. Začetke idrijskega klekljarstva in trgovanja s čipkami lahko zasledimo že proti koncu 17. stoletja, bolj intenzivno pa se je to razmahnilo tja do 2. polovice 19. stoletja.

TAJNIŠTVO

DEPO

SHEMA 26: OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE ČIPKARSKE ŠOLE (VIR:avtor) *dodatni servisni prostori (čajne kuhinje, sanitarije ipd.) ter komunikacije v okvirnih programskih zahtevah niso upoštevani

Klekljanje je pomemben dokaz (in hranitelj) ustvarjalnosti idrijskih žensk, s tem so ženske pridobile večjo vlogo v družbi, možnost za socializacijo in višanje kakovosti življenja. Neredko so se ženske dobile na ulici – vsaka s svojo bulo – in klekljale svoje umetnine kar tam. Še danes se vsako leto ta stari duh klekljarstva na ulicah Idrije obuja, ko v času vsakoletnega čipkarskega festivala celotno mesto zadiha v duhu ustvarjanja teh krasnih malih umetnin. Danes čipkarska šola skrbi za stalno ohranjanje in nadgrajevanje dediščine čipke, ki se z uvajanjem novih materialov in oblik in stalnim sodelovanjem z različnimi umetniki in strokovnjaki modernizira in dobiva nov namen.

Danes Čipkarska šola Idrija s Centrom idrijske čipke domuje v stavbi stare Ljudske šole (kjer delujejo tudi Srednja strojna šola, Godbeno društvo rudarjev, Klub idrijskih študentov in Zgodovinski arhiv Ljubljana – Enota Idrija). Prostori čipkarske šole so kljub lokaciji v središču mesta zapostavljeni, saj nimajo neposrednega stika z javnim prostorom ulice. Prostori so obnovljeni, njihovo delovanje pa omejuje predvsem zasnova samega objekta, saj je medsebojno povezovanje programa v različnih sobah tako rekoč nemogoče. Dodatna težava je poučevanje klekljanja, ki zdaj poteka kar v učilnicah, ki si jih šola deli s srednjo strojno šolo. Tako se v istem prostoru dogaja izobraževanje (in delo) s kovinami in učenje zapletene umetnosti ustvarjanja idrijske čipke. Novi prostori čipkarske šole potrebujejo več stika z javnim prostorom, večjo fleksibilnost pri delovanju (predeljevanje večjih prostorov v manjše), obilico naravne svetlobe in dovolj prostora za razstavljanje – tako trajno kot začasno. Poleg pisarn za vodstvo šole in centra ter tajništva bi šola dodatno potrebovala tudi posebne, namenske sobe za razvijanje novih vzorcev in kreacij ter klekljanje zaposlenih.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

68


SLIKA 81: Koncert godbe na Mestnem trgu (VIR: Mestni muzej Idrija)

SLIKA 82: Člani godbenega društva iz leta 1913 (VIR: Mestni muzej Idrija)

SLIKA 83: Godbeno društvo na vajah v vadbenih prostorih (VIR: Facebook Godbeno društvo rudarjev Idrija)

SLIKA 84: Tradicionalni poletni koncert Godbenega društva rudarjev Idrija na dvorišču gradu Gewerkenegg, 2015 (VIR: Facebook Godbeno društvo rudarjev Idrija)

69

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


SLIKA 85: Godbeno društvo še danes sodeluje na vseh sprevodih v sklopih idrijskih festivalov in ob pomembnih občinskih prireditvah. (VIR: Facebook Godbeno društvo rudarjev Idrija)

GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV

DRUŠTVENI PROSTOR

VADBENA DVORANA

PROSTOR ZA SEKCIJSKE VAJE

GARDEROBE

NOTNI ARHIV

DEPO INŠTRUMENTI

PISARNE VODSTVO

SHEMA 27: OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE GODBENEGA DRUŠTVA (VIR:avtor) *dodatni servisni prostori (čajne kuhinje, sanitarije ipd.) ter komunikacije v okvirnih programskih zahtevah niso upoštevani

Pomemben gradnik identitete mesta Idrija je glasba.

TRENUTNI PROSTORI IN POTREBE

Vse se je začelo z rudniško iniciativo in ustanovitvijo idrijske rudarske godbe, ki ji domačini od takrat rečemo »plehmuska«. Njena najstarejša omemba sega v leto 1665 – kar pomeni, da je z več kot 350 leti delovanja to najstarejša neprekinjeno delujoča godba v Evropi in na svetu. To je neprecenljiv dokaz, kako pomemben gradnik identitete mesta je s svojo kontinuiteto še danes rudarska godba – in glasba na splošno.

Godba ima vadbene prostore v zgornjem nadstropju stare Ljudske šole. Prostori so potrebni obnove, akustično ne najbolj primerni, manjkajo pa jim tudi večji društveni prostor in lastne sanitarije. V primeru sekcijskih vaj manjkajo dodatni prostori za vaje.

Čeprav je bila godba »rudniška«, pa njeno delovanje (nikoli ni bila profesionalna) ni bilo omejeno le na dejavnosti v zvezi z rudnikom, temveč je delovala v vseh aspektih javnega življenja. Njena kakovost pa je dodobra razširila glas o njej (in delovanju rudnika) tudi zunaj Idrije. Godba je še danes pomemben del idrijskega javnega življenja, saj ob vseh pomembnih praznovanjih ne gre brez njihovega nastopa, vsak 1. maj nas zbudi njihova budnica – in vsi z veseljem še danes obiščemo njihove poletne in novoletne koncerte. Z novim, naprednim vodstvom in zagnanimi člani vseh generacij pa stopa iz okvirov tradicionalnega godbenega delovanja in utira nove glasbene poti. Ustanovitev, razvoj in ohranjanje delovanja godbe skozi celotno zgodovino pa je pomembno vplivalo tudi na samo vrednost glasbe in njenega povezovanja skupnosti v mestu. Godbeniki so bili tako eni izmed najbolj zaslužnih za ustanovitev glasbene šole v Idriji, ki še danes skrbi za vzgojo mladih glasbenikov. Poleg bolj organiziranega ukvarjanja z glasbo poznamo tudi veliko (še danes delujočih) glasbenih skupin in ustvarjalcev, ki pomembno zaznamujejo življenje v Idriji (če omenimo v času zapiranja rudnika razvito punk sceno – skupini Kuzle in Šund, še danes poznane Kingstone, Zablujeno generacijo; izredno močna pa je tudi scena elektronske glasbe).

Godba bo prej ali slej dobila nove prostore, saj je v načrtu širjenje Zgodovinskega arhiva, ki je v istem nadstropju. Prvotni načrt je bila preselitev godbe na območje parka Kajzer, ki pa so jo člani društva zavrnili, saj jim ni ustrezala velika oddaljenost od središča mesta. To je pomemben kazalnik tudi za prihodnje projekte razvoja območja in primernosti programskih vsebin tam. Vaje godbe potekajo dvakrat na teden v večernih urah, drugače so prostori – razen med pripravami na pomembnejše dogodke – prazni. V novih prostorih potrebujejo predvsem večjo in akustično ustreznejšo dvorano. Akustika naj bo prilagodljiva, saj se število vadbenih lahko spreminja, s tem pa se spreminjajo tudi akustične potrebe. Poleg vadbenega prostora so potrebni tudi manjši prostori, ki so samo občasno v uporabi – za sekcijske vaje in vaje manjših skupin. Potreben je večji društveni prostor z neposrednim dostopom na prosto. Zaželene so garderobe, kjer je mogoče hraniti osebne predmete. Za dirigenta in predsednika društva je treba zagotavljati stalno delovno mesto. Potrebna sta še notni arhiv in skladišče inštrumentov. Prostori ne potrebujejo naravne svetlobe, saj vaje večinoma potekajo v večernih urah, zaželena je možnost povezave z zunanjim prostorom in prilagodljiva velikost dvoran.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

70


SLIKA 86: Večnamenski prostor Mladinskega centra gosti študente arhitekture na delavnici TBI, 2017 (VIR: Facebook Idrija 2020)

SLIKA 87: Poletni spontani koncert The Sexual band, 2015 (VIR: Facebook Idrija 2020)

SLIKA 88: Knapi pripovedujejo zgodbe v jašku Frančiške, 2015 (VIR: Facebook Idrija 2020)

71

SLIKA 89: Plesni nastop enega izmed plesnih društev na dvorišču gradu Gewerkenegg, 2012 (VIR: Facebook Idrija 2020)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


BAR DVORANA

PRODAJA KART

AVLA

GARDEROBE OBISKOVALCI

ZAODRJE

PISARNE VODSTVO

GARDEROBE NASTOPAJOČI

TEHNIKA

MLADINSKI CENTER IDRIJA SKUPNI PROSTORI NASTOPAJOČI

DEPOJI

SHEMA 28: OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE KULTURNE DVORANE (VIR:avtor)

VEČNAMENSKI PROSTOR

SKUPNI PROSTORI

KLUBSKI PROSTORI

PISARNE VODSTVO

ARHIV

DEPO

SHEMA 29: OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE MLADINSKEGA KLUBA IDRIJA (VIR:avtor)

DRUŠTVENI PROSTOR

VADBENA DVORANA

Mladinski center je največja mladinska organizacija v občini Idrija in skrbi za izboljševanje položaja mladih v občini. Služi kot družbeno vozlišče za mlade in starejše, ponuja pa prostore za druženje in izmenjavo znanj. Poleg tega upravljajo še hostel in informativno točko za mlade. Cilj centra je mlade spodbujati k pridobivanju kompetenc, vključevanju pri odločanju in soustvarjanju dogodkov, s katerimi bogatijo utrip mesta (vir mcidrija.si). Poleg aktivnosti v organizaciji mladinskega centra (izobraževanja, jezikovni tečaji, debate) gostijo tudi druge klube (modelarji, alpinisti) in dejavnosti (joga, impro liga, stand up itn.). TRENUTNI PROSTORI IN POTREBE Prostori MC Idrija so bili pred kratkimi urejeni (občina jim je namreč pred nekaj leti dodelila v uporabo večji del prostorov doma Nikolaja Pirnata, ki so jih potem sami preuredili). Dobro služijo svojemu namenu, težava pa je predvsem oddaljenost objekta od središča mestnega dogajanja. Po analizah sodeč ugotavljajo, da bi se ob bolj centralni legi veliko več ljudi udeleževalo njihovih dejavnosti – saj bi zanje izvedeli neposredno, in ne na družbenih omrežjih.

DEPO REKVIZITI

PISARNE VODSTVO

SHEMA 30: OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE PLESNEGA KLUBA IDRIJA (VIR:avtor) *dodatni servisni prostori (čajne kuhinje, sanitarije ipd.) ter komunikacije v okvirnih programskih zahtevah niso upoštevani

Plesni klub – sicer uradno ustanovljen leta 2006 – nadaljuje dolgo tradicijo plesnega in glasbenega udejstvovanja na Idrijskem. Skozi zgodovino so bili pomembni v socialnem življenju (sploh mladih) ravno plesni večeri. Letos se je po dolgih desetletjih ponovno obudil tudi idrijski plesni orkester. Plesni klub Idrija je vse od svoje ustanovitve izredno uspešen na nacionalnih in evropskih tekmovanjih, zato vsako leto v svoje vrste privablja več mladih, hkrati pa so pri dejavnostih močno zastopane tudi starejše generacije. TRENUTNI PROSTORI IN POTREBE Trenutno je klub v obnovljenih prostorih v idrijskem Magazinu, ki so za uporabo relativno primerni, težava pa je v hibridu programov, ki so v objektu. Pod plesnim klubom je namreč knjižnica, ki potrebuje tišino, plesne vaje pa zaznamuje tudi glasna glasba. Plesni klub bi tako potreboval prostore v središču mesta, kjer zvok glasbe ne bi motil drugega programa, zaželen pa je tudi stik z zunanjostjo za interakcijo mimoidočih z veščino plesa.

Mladinski center potrebuje predvsem prostore, ki bi bili v središču dogajanja in vsem lahko dostopni, da bi lahko izboljševanje položaja mladih v občini in obveščanje izvajali bolj intenzivno. Prostori bi morali biti čim bolj prilagodljivi.

Osrčje programa naj bo večja plesna dvorana s prilagodljivim plesnim podom in regulacijo akustike. Potrebna bi bila tudi zasnova garderob in skladišča rekvizitov. Zaželeni so še večji skupni prostori z možnostjo opazovanja plesnih vaj in prostori za vodstvo kluba.

DRUŠTVA IN KLUBI

KULTURNA DVORANA

Pomemben dejavnik prostočasnega udejstvovanja so razni klubi in društva, ki povezujejo osebe s podobnimi interesi – od športa, kulture, političnega udejstvovanja do ročnih del. Pomembni so za življenje v skupnosti in širjenje obzorij, skrbijo pa tudi za druženje različnih starostnih skupin.

Potreba po dvorani za prireditve v Idriji je velika, saj ni primernega prostora z zadostno kapaciteto.

TRENUTNI PROSTORI IN POTREBE

GARDEROBE

PLESNI KLUB IDRIJA

Prostori za društva so razporejeni po celotnem mestu, smiselno pa bi jih bilo združevati na enem, centralnem predelu mesta, saj bi se s tem povečala informiranost drugih prebivalcev o njihovih dejavnostih, hkrati pa bi se s tem krepilo tudi medgeneracijsko povezovanje znotraj mesta. Smiselno bi jih bilo načrtovati v sklopu Mladinskega centra kot krovne organizacije, ki skrbi za dejavnosti klubov. Prostori naj bodo prilagodljivi in raznovrstni.

TRENUTNI PROSTORI IN POTREBE Pomembnejši dogodki v zvezi s kulturo in proslavami danes potekajo na več (notranjih) prizoriščih: – Rudniška dvorana: dotrajana kulturna dvorana, ki je predvidena za rušenje; – športna dvorana GJV Idrija: dvorana za šport, ki ima relativno dobro akustiko, je pa zaradi svoje zasnove (in videza) za kulturne prireditve neprimerna; – športna dvorana Modra dvorana: dvorana za šport z zelo slabo akustiko je zaradi svoje zasnove (in videza) za kulturne prireditve neprimerna; – Filmsko gledališče: stara stavba terezijanskega gledališča je danes preurejena v filmsko gledališče, akustično je manj primerna za zahtevnejše prireditve, manjka pa ji tudi zaodrje (v 70. letih so bili izdelani načrti za prenovo in dozidavo, ki pa so postali zaradi dozidav okoliških objektov težje izvedljivi). Idrija zato potrebuje dvorano, ki bi bila primerna za več vrst prireditev – za kulturne, plesne, glasbene dogodke. Dvorano, ki bi bila tako kot idrijski prostor hibridna in prilagodljiva, da bi bila tako lahko ves čas v uporabi, s čimer bi neprestano privabljala tudi večjo maso ljudi.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

72


VZPOSTAVLJANJE MESTNEGA “BECIRKA” NA POMENSKI RAVNI

BAŠERIJA

NOVO TEŽIŠČE IDENTITETE

S PROGRAMOM

ČIPKARSKA ŠOLA

PLESNI KLUB

GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV

MLADINSKI CENTER

KULTURNA DVORANA

OSNOVNA PROGRAMSKA SHEMA JE KLASIČNA - PROGRAM STROGO RAZDELI NA POSAMEZNE SKLOPE

KLASIČNA ZASNOVA PRIVEDE DO PREDVIDLJIVIH REZULTATOV! IDENTITETA SE LAHKO ZGOLJ POUSTVARJA

S PROSTOROM, KI JE

KAKO (NE)OBSTOJEČO IDENTITETO NADGRADITI?

ODPRT POSEBEN DOMINANTEN SKUPEN INTERAKITVEN IDRIJSKI

POMEMBEN JE NAČIN UMEŠČANJA PROGRAMA

SHEMA 31: VREDNOTE PRI UMEŠČANJU V PROSTOR (VIR: avtor)

73

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


4.6 VREDNOTE UMEŠČANJA PROGRAMA V PROSTOR

NADGRADNJA IDENTITETE

ODPRTOST Odprtost zasnove kot vzpostavljanje mreže možnosti.

NOVI, NEPREDVIDLJIVI PROCESI PRETRES V DRUŽBI!

V prostoru s pomanjkanjem dogajanja in prisotnosti ljudi je pomembno vzpostavljanje možnosti za generiranje javnega prostora. To pa je možno doseči s prekrvavitvijo prostora skozi mrežo povezav, ki se na različnih nivojih med seboj srečujejo in združujejo in s tem vzpostavljajo nova težišča v prostoru. Odprtost daje možnost različnih interpretacij in vzpostavlja raznolikost odnosov med deležniki. INTERAKCIJA Interakcija kot medsebojno vplivanje elementov v prostoru.

VPELJAVA NOVE PROGRAMSKE SHEME

Pri formiranju prostora je pomemben njegov večplastni vpliv na njegove uporabnike in njihove dejavnosti. Za vzpostavitev prostora obveščanja in soustvarjanja je potrebno ustvarjati različne nivoje interakcije med elementi v prostoru. Različni nivoji vplivajo tako na načrtovane, kot tudi na naključne uporabnike prostora. Interaktivnost prostora je ključna pri ustvarjanju zveznega prostora skupnosti. PRILAGODLJIVOST

ODPRTOST INTERAKCIJA PRILAGODLJIVOST

Prilagodljivost je infrastruktura za prostorsko raznolikost. Prilagodljivost je ključna pri vzpostavljanju prostora, ki generira nepredvidljive prostorske in družbene situacije. Je spodbujevalnik sprememb in mediator med sloji prostora. IDENTITETA

IDENTITETA

Identiteta je prostor, ki je močno povezan in s svojo zasnovo vpliva na uporabnike in njihovo dojemanje. Prostor, ki ga konstantno soustvarjamo in gradimo skupaj s skupnostjo in predstavlja naš varni pristan. Identiteta je prostor, ustvarjen z zavedanjem o tem, kaj je bilo, kaj je in kar bo.

DEFINICIJA KLJUČNIH VREDNOT PRI OBLIKOVANJU PROSTORA

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

74


DELAVNICE (RAZLIČNIH VELIKOSTI)

RAZSTAVNI PROSTORI

DRUŠTVENI PROSTOR

na njihovo intenziteto in način uporabe vpliva tudi način povezovanja program - program in program - mesto VADBENA DVORANA

PROSTOR ZA SEKCIJSKE VAJE ATELJE ZA RISANJE VZORCEV

USTVARJALNI ATELJE

KATERE PROSTORE SI LAHKO PROGRAMI DELIJO? GARDEROBE

PISARNE VODSTVO

TRGOVINA

KATERI PROGRAMI SO NAMENJENI LE SPECIFIČNI OBLIKI DELA IN SO OMEJENI S FNKCIONALNEGA VIDIKA?

PISARNE VODSTVO

DEPO

OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE ČIPKARSKE ŠOLE

OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE GODBENEGA DRUŠTVA

ODPRTOST!

DEFINIRANI PROSTORI

VEČNAMENSKI PROSTOR

SKUPNI PROSTORI

KATERI PROSTORI IMAJO LAHKO VEČ NAMEMBNOSTI? KATERI PROSTORI SO NAMENJENI SOCIALIZACIJI?

TAJNIŠTVO NOTNI ARHIV

ARHIV

DEPO INŠTRUMENTI

MANJ DEFINIRANI PROSTORI

BAR DVORANA KLUBSKI PROSTORI

NEKATERI PROSTORI SO LAHKO BOLJ, DRUGI MANJ PRILAGODLJIVI

PISARNE VODSTVO PRODAJA KART ARHIV

DEPO

INTENZIVNOST UPORABE JE DIREKTNO ODVISNA OD PRILAGODLJIVOSTI PROSTORA

AVLA OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE MLADINSKEGA KLUBA IDRIJA

DRUŠTVENI PROSTOR

VADBENA DVORANA

GARDEROBE OBISKOVALCI

ZAODRJE

PRILAGODLJIVOST JE POGOJENA Z DEFINIRANOSTJO SAMEGA PROSTORA

PRILAGODLJIVOST!

PISARNE VODSTVO

POTREBNI SO RAZLIČNI NIVOJI PRILAGODLJIVOSTI! GARDEROBE

DEPO REKVIZITI

GARDEROBE NASTOPAJOČI

TEHNIKA

PISARNE VODSTVO

DEPOJI

SKUPNI PROSTORI NASTOPAJOČI

OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE PLESNEGA KLUBA IDRIJA

75

KAKO PUŠČATI MOŽNOST UPORABE TUDI DRUGEMU PROGRAMU?

OKVIRNE PROGRAMSKE ZAHTEVE KULTURNE DVORANE

KAKO LAHKO KLJUČNE VREDNOTE OBLIKOVANJA PROSTORA VPLIVAJO NA PROGRAMSKO ZASNOVO? *dodatni servisni prostori (čajne kuhinje, sanitarije ipd.) ter komunikacije v okvirnih programskih zahtevah niso upoštevani

KAKO USTVARJATI OPTIMALNE POGOJE ZA DELOVANJE PROGRAMOV BREZ OMEJEVANJA UPORABE PROSTORA?

kako ustvariti novo programsko shemo?

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


4.7 ZASNOVA PROSTORA IN PROGRAMSKA SHEMA

INTERAKCIJA!

TOČKA

LINIJA

zavedanje o programu za zaprtimi vrati VSTOP

Družba in prostor sta konstantni spremenljivki. Skozi čas se spreminjajo potrebe, želje ljudi in družbe nasplošno. Da ustvarimo prostor, ki predstavlja trajni vir generiranja identitete, mora biti le-ta odprt in prilagodljiv, hkrati pa pomensko izredno trden. Prilagodljiv mora biti tako v prostorskem, kot tudi programskem smislu, saj s tem zagotavlja svojo trajno vrednost v družbi.

PROSTOR

Prostori ne smejo biti omejeni le z uporabo, ki je predvidena danes, temveč morajo imeti prostor za rast in spreminjanje - pustiti je potrebno določeno mero odprtosti, da se prostor in program razvijeta v tisto, kar družba v določeni situaciji potrebuje. Prostor je sprožitelj, ki omogoča, da se premiki zgodijo, platforma za razvoj identitete.

program soustvarjamo DEJANJE AKTIVNI UDELEŽENEC

v program imamo vpogled VIDIM, SLIŠIM PASIVNI UDELEŽENEC

Pri oblikovanju nove programske sheme je bilo glavno vodilo ustvarjanje sistema, ki bi omogočal veliko mero prilagodljivosti znotraj prostora, a hkrati zagotavljal optimalne pogoje za delovanje raznolikega programa, kateremu je namenjen. Skozi razmislek o stopnji definiranosti posameznih prostorov in njihovi posledični uporabnosti se je prostore razdelilo na BOLJ DEFINIRANE (njihova uporabnost je pogojena s funkcionalnimi zahtevami programa) in MANJ DEFINIRANE (funkcionalne zahteve za delovanje programa niso omejujoče). Nadaljnji razmislek o prostoru in mešanju programa je v obzir vzel tudi vlogo oblikovanja prostora pri mešanju programov in njihovi medsebojni komunikaciji ter komunikaciji programa z mestom. Skozi filtre definiranosti, načine povezovanja in predvidenega časa uporabe so se oblikovali trije končni sklopi prostorov: DEFINIRANI PROSTORI, PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI in POVEZOVALNI PROSTORI.

STOPNJA DEFINIRANOSTI POVEZOVANJE MED PROGRAMI POVEZOVANJE Z MESTOM INTENZIVNOST UPORABE

3 TIPI PROSTOROV

DEFINIRANI PROSTORI

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI

POVEZOVALNI PROSTORI

Prostori, katerih uporabnost je pogojena z njihovimi funkcionalnimi karakteristikami.

Prostori s funkcionalnimi karakteristikami niso direktno omejeni, pomembno pa je primerno povezovanje z drugimi prostori in mestom samim.

Povezovalni prostori so najmanj omejeni, predvsem je pomemben način povezovanja z ostalimi prostori in mestom.

Čas uporabe prostorov je manj omejen.

Njihov čas uporabe je najdaljši in najbolj fleksibilen (uporabnost »24/7«).

Pomembno je predvsem vzpostavljanje primernih načinov povezovanja z drugimi prostori in mestom samim. Čas uporabe definiranih prostorov je najbolj omejen.

USTVARJALNI ATELJE

GARDEROBE OBISKOVALCI

VEČNAMENSKI PROSTOR PRODAJA KART

DEPOJI DVORANA

PISARNE VODSTVO SKUPNI PROSTORI

GARDEROBE NASTOPAJOČI

SKUPNI PROSTORI NASTOPAJOČI

TEHNIKA PISARNE VODSTVO KLUBSKI PROSTORI

BAR GARDEROBE ARHIV

ZAODRJE

PISARNE VODSTVO

DEPO PISARNE VODSTVO DEPO REKVIZITI

ARHIV

TAJNIŠTVO

DRUŠTVENI PROSTOR

AVLA

VADBENA DVORANA

DEPO

DELAVNICE (RAZLIČNIH VELIKOSTI)

ATELJE ZA RISANJE VZORCEV

TRGOVINA

RAZSTAVNI PROSTORI

SHEMA 32: KONČNA PROGRAMSKA SHEMA (VIR:avtor)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

76


4.8 REFERENCE

THE ECONOMIST BUILDING AND PLAZA arhitektura: Allison in Peter Smithson 1959-64 London, Združeno kraljestvo

Kompleks je sestavljen iz treh objektov - stavbe časopisa The Economist, kluba Boodle Club (moški klub) in stanovanjskega objekta. V celoto jih povezuje dvignjen plato, odmaknjen od živahnih cest. Arhitekta sta z razdelitvijo programa (ki je bil v programski nalogi predviden kot en objekt) na tri ločene volumne zagotovila boljšo osvetljenost posameznih programov in prostora med njimi. Stavba časopisa je s 53m najvišja, medtem ko se stanovanjski objekt ravna z višino okoliških objektov, prostori kluba (danes banka) pa se nahajajo v najnižjem objektu. ODPRTOST Projekt odlikuje prefinjena umestitev v okolico - stavbe se kljub modernejši zasnovi v kontekst neločljivo vklapljajo, pri tem pa med seboj tvorijo javni prostor, ki predstavlja tiho oazo sredi živahnega mesta. Vmesni prostor je pretočen in omogoča več prehajanja, kot pa tipična karejska zazidava. S svojo odprtostjo mesto potegne vase in postane del njega.

SLIKA 90, 91: The Economist Building and Plaza (VIR: aplust.net)

INTERAKCIJA Osrednji plato je dvignjen, kar vzpostavlja različne odnose med objektom in uličnim prostorom. Nivo javnega je namreč večji na uličnem nivoju, kot pa na nivoju, ki se odpira na plato. S tem se ustvarja dinamika javnega, poljavnega in zasebnega, ki bistveno vpliva na delovanje javnega prostora. IDENTITETA Projekt je pomemben tudi v širšem smislu - arhitekta sta z odločitvijo o treh volumnih pomembno zaznamovala razvoj celotnega območja. Na območju je zrasla stavba, ki se je v okolje subtilno vpela, razgradila masivni kare in dala prostor javnemu prostoru, s tem pa poudarila pomembnost obstoječega tkiva. Območju še danes dajejo karakter starejši objekti, ki jih ni prerasla komercializirana arhitektura stolpnic, kot se to dogaja v veliko drugih predelih mesta.

SLIKA 92: Tloris pritlične etaže - nivo dvignjene plaze (VIR: aplust.net)

77

20 M

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


NOTTINGHAM CENTRE FOR CONTEMPORARY ART arhitektura: Caruso St John Architects 2004-09 Nottingham, Združeno kraljestvo

Muzejski objekt na eni strani zaznamujejo raznoliki prostori za razstave, ki po besedah arhitektov ponujajo nove izzive za instalacijo in produkcijo sodobne umetnosti - in nove načine za interakcijo - na drugi pa izrazitost konteksta, ki ga obdaja. Objekt se namreč nahaja na lokaciji, ujeti med dve cesti in na terenu, ki se izrazito spušča. INTERAKCIJA Arhitekturna zasnova omogoča sekvenčno dojemanje celotnega objekta, z vmesnimi, natančno predvidenimi odprtinami, ki iz zunanjega prostora ponujajo vpogled v delovanje notranjega programa.

SLIKA 93: Nottingham Contemporary Art Museum (VIR: carusostjohn.com)

IDENTITETA Hišo močno zaznamuje rast po vzpenjajoči se lokaciji. Objekt to s pridom izkoristi in postane element povezovanja dveh, prej popolnoma ločenih nivojev mesta. Fasada je zasnovana iz betonskih prefabrikatov, ki vzor v oblikovanju najdejo v zgodovini mesta - v fasadi Nottinghamske tržnice čipk (Lace Market).

SLIKA 94: Nottingham Contemporary Art Museum (VIR: carusostjohn.com)

SLIKA 95: Tloris pritličja - nivo ulice

15 M

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

78


SALLE DE SPECTACLE POLYVALENTE arhitektura: Lacaton & Vassal 2013 Lille, Francija

Projekt gledališča s polivalentno uporabo so arhitekti zasnovali kot prostor pod veliko zeleno streho, ki je javni park. Gre za prostor, namenjen okoliškim neprofitnim organizacijam in njihovim dogodkom. Po prerezu se višina objekta spreminja, kar omogoča zagotavljanje različnih karakterjev prostorov za različne tipe aktivnosti. V osrednjem delu je glavni avditorij, ki je prazen prostor, opremljen s premičnimi prilagodljivimi paneli za predeljevanje, klopmi in odrskimi sklopi. ODPRTOST in PRILAGODLJIVOST Prostor je izredno fleksibilen in raznolik, hkrati pa z lahkoto prilagodljiv - s pomočjo preprostega sistema predeljevanja bodisi z zavesami, ali pa akustičnimi zložljivimi paneli. S svojo prilagodljivostjo omogoča množico uporab in zagotavlja stalno uporabnost objekta. INTERAKCIJA Interaktivnost prostora lahko razumemo skozi njegovo prilagodljivost, ki pa je lahko posledica odločitve vsakega posameznika, uporabnika objekta - arhitektura - in njeno spreminjanje - je tako posledica želja in potreb uporabnikov.

SLIKA 96: Salle de Spectacle Polyvalente Lille (VIR: lacatonvassal.com)

SLIKA 97: Tloris pritličja (VIR: lacatonvassal.com

79

10 M

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


FUN PALACE arhitektura: Cedric Price, Joan Littlewood 1964 idejni projekt

Projekt Fun Palace je bil zasnovan kot interaktivna arhitektura, naprava; kot ogrodje za dogajanje, ki bi v svojem delovanju združevala umetnost in tehnologijo, zabavo in izobraževanje. INTERAKCIJA Arhitekt Cedric Price jo je snoval v sodelovanju z gledališko direktorico Joan Littlewood, kar je opazno tudi v zasnovi, ki temelji na veliki meri gledališčnosti prostora. Vzor je bilo namreč brechtiansko gledališče - cilj je bil sprožati situacije, ki bi spodbujale raznovrstne odzive ljudi - ne kot del občinstva, temveč kot aktivni in ključni del predstave. Predstava - dogodkovnost in interakcija - pa so bili ključni elementi zasnove palače. ODPRTOST Fun palace ni arhitektura, temveč ogrodje, ki stimulira dogajanje. Gre za prostor, ki je zaporedje dogodkov in je poln različno velikih, oblikovanih in osvetljenih prostorov, ki omogočajo množico različnih uporab.

SLIKA 98: Fun Palace (VIR: i.pinimg.com)

PRILAGODLJIVOST Projekt je temeljil na stalni prilagodljivosti prostora, direktno pogojeni s programom in uporabniki. To spreminjanje bi se dogajalo instantno in rezultiralo v dinamični, aktivni arhitekturi - vse s pomočjo takrat hitro se razvijajoče sodobne tehnologije. Najpomembnejši element arhitekture je človek, uporabnik, ki arhitekturo oblikuje - arhitektura je namreč zgolj sredstvo za doseganje višjega cilja - izboljšanja družbe - preko emancipacije in opolnomočenja slehernika. IDENTITETA Fun Palace je bila odziv na krizo identitete Britanije in Britancev v povojnih letih - to je bil namreč čas drastičnega spreminjanja socialne in ekonomske slike - v ospredje je prihajal običajni, delovni človek, ki je imel na voljo izobrazbo - in prosti čas. ‘The Fun Palace wasn’t about technology. It was about people’. (Cedric Price, 2000)

SLIKA 99: Tloris (VIR: folio.brighton.ac.uk)

Fun Palace je bila predvidena kot entiteta v prostoru, katere najpomembnejša in trajna karakteristika je njena konstantna spremenljivost.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

80


81

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.0 PROJEKTNI DEL 5.1 VREDNOTE PROSTORSKE ZASNOVE 5.2 URBANISTIČNA ZASNOVA OBMOČJA 5.3 PROGRAMSKA SHEMA 5.4 ARHITEKTURNA ZASNOVA 5.5 MATERIALNOSTI IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA 5.6 TEHNIČNI VIDIKI

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

82


SLIKA 100: Rudarji na delu v topilnici. (VIR: museu.ms)

83

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


Prostor gradi novo identiteto mesta s prebujanjem in reinterpretacijo najosnovnejših vrednot idrijskega prostora in njegovih prebivalcev – s preprostostjo, uporabnostjo in proaktivnostjo. Prostor, ki je berljiv, neobremenjen in stimulativen. Ki ne postavlja meja, temveč povezuje raznovrstne dejavnosti in ustvarja nove potenciale v mestu. To je prostor dela, ustvarjanja in srečevanja. Prostor, ki vsakemu Idrijčanu daje nove možnosti za udejanjanje v družbi.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

84


5.1 VREDNOTE PROSTORSKE ZASNOVE

5.1.1 IDENTITETA

Mesto je sestavljeno iz težišč – fragmentov javnega prostora.

Težišča imajo območja, na katera neposredno vplivajo in ki so posredni aktivatorji javnega življenja. V mestu z močnimi težišči (aktivatorji) se vzpostavlja mreža povezav med njimi, prek katerih se njihov vpliv prenaša na druge elemente prostora. Identiteta mesta je močna.

Če povezave med posameznimi težišči niso dovolj močne – ali pa težišča nimajo dovolj moči za ustvarjanje povezave z drugimi – se začnejo drug v drugega zapirati, mreža povezav pa se začne krhati.

V mestu je treba vzpostavljati dodatne aktivatorje prostora – težišča, ki posegajo v obstoječo mrežo povezav in jo krepijo.

Prostor postane mreža težišč in povezav, ki skupaj tvorijo neponovljivo celoto. Je mešanica različnih fragmentov, ki z medsebojnim delovanjem in povezovanjem tvorijo zvezni prostor mesta, ki krepi njegovo identiteto.

Posamezni fragmenti javnega prostora so z mrežo povezav povezani v zvezni prostor mesta. Njihova moč je odvisna od moči njihove medsebojne povezanosti. Idrija je mesto, razdrobljeno na drobce javnega prostora, ki so med seboj različno močno povezani. Prostor Bašerije je območje, ki brez pravega težišča – programskega in pomenskega – pomeni veliko vrzel v tvorjenju mreže povezav mestnih prostorov. S smelo prostorsko umestitvijo programa območje postaja (ponovno) težišče dogajanja v mestu in pomemben aktivator mestnega življenje in identitete mesta.

85

SHEMA 33: VZPOSTAVLJANJE MOČNE IDENTITETA MESTA - USTVARJANJE ZVEZNEGA PROSTORA (VIR: avtor)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.1.2 ODPRTOST

OBSTOJEČA PRIMARNA MREŽA POVEZAV Obstoječa mreža povezav in težišč v mestu je pomanjkljiva in podrejena avtomobilskemu prometu.

VZPOSTAVITEV SEKUNDARNE MREŽE POVEZAV Potrebno je vzpostavljanje novih povezav, ki jačajo obstoječa in ustvarjajo nova težišča v prostoru. Tako se povečuje pomen javnega prostora, njegova uporaba pa je bolj intenzivna. Primarna mreža povezav se z vzpostavitvijo sekundarne ojača.

RAST TERCIARNE MREŽE POVEZAV Nova mreža težišč in povezav sproža dodatne aktivatorje v prostoru, ki v mestu ustvarjajo neponovljivo mešanico mestnih prostorov in s tem krepijo identiteto mesta. Vzpostavlja se terciarna mreža povezav, primarna in sekundarna pa se dodatno krepita.

V mestu je pomembno vzpostavljanje možnosti za mešanje različnih ljudi in programov, ki so osnova za dinamični razvoj mesta in družbe. Idrija je danes izredno razpršena predvsem zaradi dominantnega prometa, programske delitve mesta in neprimerno urejenih javnih poti za pešce. Dodatno k temu pripomore še topografija terena. Posledično je, prostorsko in tudi pomensko, Idrija nekoherentna. Zato je potrebno ustvarjanje novih možnosti za povezovanje. To pa se lahko zagotavlja z vzpostavljanjem mreže poti in težišč v prostoru, ki različne ljudi privablja na prostorska težišča in vzpostavlja dinamično mešanje različnih interesov. To pomeni več možnosti za spontane, nove načine interakcije.

SHEMA 34: VZPOSTAVLJANJE MOČNE IDENTITETA MESTA - USTVARJANJE MREŽE POVEZAV (VIR: avtor)

Danes podhranjeno mrežo poti je treba nadgraditi z novimi težišči in povezavami, ki obstoječo jačajo. Kot posledica se na sečiščih starih in novih povezav zgodijo nova težišča, ki omogočajo artikuliranje novih aktivatorjev v prostoru. Idrija se s pomočjo vzpostavitve kompleksne mreže povezav združi v novo celoto.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

86


5.1.3 INTERAKCIJA

Javni prostori in programi so na platojih različnih višin. So oddaljeni in nepovezani, med njimi interakcije ni.

Z umeščanjem novih elementov v prostor se artikulirajo novi javni prostori na ločenih nivojih, ki so med seboj še vedno strogo ločeni.

V prostor je zato potrebno umeščanje gabaritov, ki niso zaprti in ki ne pomenijo ostrih meja v prostoru.

Javni prostor na različnih nivojih se z umeščanjem odprtih stavbnih teles začne intenzivno povezovati. To sproža nove načine komunikacije objekta in mesta in večji doprinos oblikovanja prostora in programa samega k razvoju javnega življenja in identitete mesta.

Za ustvarjanje mreže učinkov, ki na nas vpliva na več nivojih, je potrebno ustvarjanje interaktivnega prostora. Ta na nas spremenljivo vpliva, nas različno oblikuje in v nas sproža raznolike reakcije. Danes so različne poti in težišča v mestu zaradi izrazite topografije na različnih nivojih – posledica je njihova relativna nepovezanost in pomanjkanje sodelovanja in soustvarjanja posameznih programov. Z vpeljavo novih elementov v prostoru se poti in težišča povezujejo na jasen in enostaven način, v nas pa na različnih nivojih sprožajo raznolike reakcije.

87

SHEMA 35: VZPOSTAVLJANJE MOČNE IDENTITETA MESTA - USTVARJANJE INTERAKTIVNEGA PROSTORA (VIR: avtor)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.1.4 PRILAGODLJIVOST

Umestitev programa v samostojen volumen zagotavlja dobre možnosti za njihovo medsebojno interakcijo. Komunikacija z mestom je omejena.

Razpršitev programa na več volumnov vzpostavlja dobre možnosti za komunikacijo z mestom in tvorjenje vmesnega javnega prostora. Medsebojna interakcija programov je zaradi oblikovanja objektov kot zaključenih enot zelo slaba.

Ključ je v mešanju programov znotraj posameznih volumnov. Sorodne oblike delovanja raznolikega programa se združujejo v hibridne skupke, ki generirajo nove možnosti. Zunanji prostor postane ključni element povezovanja programov.

Zagotavljanje optimalnih možnosti za medsebojno delovanje raznolikega programa je ključno pri generiranju kakovostnega javnega prostora. S smelim umeščanjem programov v hibridne skupke prostor ne temelji na programu samem, temveč na obliki delovanja, ki lahko služi več dejavnostim hkrati. S tem se večata njegova prilagodljivost in njegov potencial za dolgoročnost uporabe. Umestitev programa v hibridne skupke vzpostavlja nove odnose med mestom in programom ter programi samimi. Optimalno delovanje vsakega programskega sklopa je lahko doseženo z uvedbo prostorov z različno prilagodljivostjo – definirani, prilagodljivi definirani in povezovalni prostori.

SHEMA 36: VZPOSTAVLJANJE MOČNE IDENTITETA MESTA - PRILAGODLJIVOST PROSTORA (VIR: avtor)

Z umestitvijo programa v več hibridnih skupkov se poveča pomen prostora med njimi. Javni prostor postane ključna komponenta arhitekturne zasnove.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

88


89

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


Danes velike dimenzije prostora dajejo občutek nedefiniranosti in pomanjkanja človeškega merila. Lokacijo zaznamujejo raznoliki robni pogoji, ki zahtevajo premišljen odziv nanje.

Teren se razgiba in s tem vzpostavlja odnos do robnih pogojev. Na ključnih točkah v prostoru se artikulira mreža povezav, ki sproža zgoščevanje dogajanja. Ustvarja se javni prostor, poln možnosti.

Razgibanost terena omogoča različne nivoje interakcije. Glavna težišča povezav v terenu se s pokrovom označijo in artikulirajo. Program svoje mesto najde pod nadstrešenim prostorom ulice. Objekti kot lahkotni pokrovi ne postavljajo težkih meja, temveč zagotavljajo odprto okolje za akumulacijo in delitev idej.

SHEMA 37: KONCEPTUALNA SHEMA (VIR: avtor)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

90


URBANA REKREACIJSKA OS (SPODNJI NIVO) LIKARCA - MEJCA - BAŠERIJA KOBALOVE PLANINE

RUDNIŠKA OS BARBARA - INZAGHI - JAŠEK FRANČIŠKE IDRIJSKA RUDARSKA HIŠA

ZELENA REKREACIJSKA OS (ZGORNJI NIVO) RAKE - MEJCA - BARBARA - PLAC - HLEVIŠE

ICA

A UL

KOB

L JA

CAR

URBANA OS BRUSOVŠE - UTA - BAŠERIJA - PLAC

1 2

PRE

ŠER

NO

VA

ULIC

A

4

3

VA

ETO

AJN

LAP

A

ULIC

2 3 1

5 4 6

GRE

po

tok

a

Nik o

Idrijc

va

5

GOR

ČIČ

EVA

ULIC

A

SHEMA 38: AKSONOMETRIČNI PRIKAZ NOVE UREDITVE OBMOČJA (VIR: avtor)

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

91

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.2 URBANISTIČNA ZASNOVA OBMOČJA

5.2.1 AKSONOMETRIČNI PRIKAZ NOVE UREDITVE OBMOČJA

OBJEKT ZA MIRNO DELO Večnadstropni objekt, ki povezuje nivo izvoznega stolpa s prireditvenim prostorom s strojnico jaška Inzaghi. Uvedba tematsko raznolikih osi na enem prostoru povezuje različne prebivalce mesta v neponovljivo mešanico, ki sproža nove premike v prostoru in družbi.

Je prostor za intimnejše, mirno delo, ki je v celoto povezan prek večvišinske avle z nadsvetlobo. V njem so vsi prostori programov na območju, ki za delovanje potrebujejo konstantno osvetljenost, funkcionalno pa drugače niso omejeni. 1

Os se vzpostavlja vzdolž Lapajnetove ulice in je glavna peš in prometna povezava do osrednjega dela Idrije (Plac).

glavni predprostor na Lapajnetovi ulici Med Blagovnico in novim objektom se tvori nov, širok predprostor, kjer poteka glavna komunikacija z objektom večnamenske dvorane. Na tem odseku ceste je predvideno območje umirjenega prometa in shared space-a, ki zagotavlja, da se primarno razvijajo peš in kolesarske povezave.

2

URBANA OS

1

Obstoječa tlorisna zasnova objektov ne sodeluje z okoliškim javnim prostorom. Predvidi se reorganizacija tlorisa, ki do zdaj zaprto južno fasado odpira proti Lapajnetovi ulici in nanjo orientira program, ki z bolj odprto zasnovo tlorisa v smeri S–J ustvarja komunikacijo med nivojem platoja in nižjeležeče ulice ter jo s tem aktivira.

predprostor Prešernova ulica Skupaj z manipulacijsko površino trgovsko-parkirne hiše služi za primarno servisno napajanje objektov. Dvorana ima možnost odpiranja nanj – prostor ulice takrat steče skozi objekt in poveže dva predprostora prek objekta v celoto. Predprostor je dodatno osmišljen z atrijem godbe.

2

Objekt je osrednji generator dogajanja na območju. V njem so preko večvišinske avle vzdolž Lapajnetove ulice povezani prostori godbe, plesnega kluba, prireditvene dvorane in ustvarjalnega centra s prostori čipke, mladinskega centra in društev. Objekt po celotni stranici komunicira z uličnim prostorom, dodatno pa zunanji prostor artikulira preko dveh atrijev.

Potrebe po večjih posegih v objektu ni, predvidi se le odstranitev v 90. letih dozidanega servisnega dela na severu (ob potoku Nikova) in ponovno odprtje izložb proti trgu na Lapajnetovi ulici.

Dvorana je zasnovana izredno odprto, z možnostjo neposrednega odpiranja na vzhodni in zahodni predprostor.

4

3 4

STROJNICA IN IZVOZNI STOLP JAŠKA INZAGHI

PAVILJON

Strojnica je danes prazna in počasi propada. Z odstranitvijo okoliških objektov dobi primerni predprostor in skupaj z novimi volumni tvori mestni prostor, ki je hibrid novega in starega in pomeni novo težišče v prostoru.

Večnamenski pritlični odprti objekt, ki služi kot pokriti podaljšek in vezni člen prireditvenega prostora, predprostora na Lapajnetovi ulici in zelenega predprostora ŠRC in Modre dvorane.

Ponovno se v objekt umesti turistična informacijska točka. Območje tako postane težišče v prostoru tako za domačine kot tudi za obiskovalce. 5

zeleni predprostor Prostor pred ŠRC in Modro dvorano z odstranitvijo grajene strukture in reorganizacijo objektov dobi novo namembnost kot zeleni prostor druženja. Na območju se predvidi otroško igrišče.

5

Blagovnica dobi novo namembnost kot prostor naprednih ved in tehnologij in skupaj z ustvarjalno naravnano vsebino novih objektov tvori pomembno težišče v prostoru, ki združuje raznolike ljudi in interese.

prireditveni predprostor Prireditveni predprostor ob strojnici Inzaghi je skupaj z glavnim objektom fokusna točka območja. Zaznamuje ga hibridnost prostora, ki je mešanica starega in novega. Leži na rahlo dvignjenem platoju, z glavnim predprostorom pa se povezuje sekvenčno, s sistemom stopnic, klančin in atrijev.

BLAGOVNICA MERCATOR Blagovnica je objekt, ki je sicer zasnovan kvalitetno, vendar za svoje optimalno delovanje nima primernega predprostora in programa. Predvidi se sprememba programa, ki izkorišča odprtost arhitekturne zasnove: – v pritličju se predvidi idrijska restavracija (mestna menza) s prezentacijskimi prostori in servisi na severu, – v zgornjih nadstropjih prostori za skupno delo in – prostor za zagonska podjetja (inkubator).

GLAVNI OBJEKT z večnamensko prireditveno dvorano, prostori godbenega društva, plesnega kluba in ustvarjalnim centrom

3

STARA POŠTA IN OBJEKT “F”

brvi čez potok Nikova Za intenzivnejše prečno povezovanje v mestu se predvidijo dodatne brvi čez potok Nikova. Zagotavljajo se optimalne povezave med težišči v prostoru (npr. rudniška os).

6

MODRA DVORANA IN ŠPORTNI CENTER STANKA BLOUDKA Obstoječa tlorisna zasnova objektov ne aktivira okoliškega javnega prostora. Predvidi se reorganizacija tlorisa, ki glavne vhode iz dislociranih območij (Modra dvorana iz Vodnikove poti in ŠRC iz servisne poti OŠ) preseli na območje zelenega predprostora ob Lapajnetovi ulici in s tem pomembno pripomore k aktivaciji uličnega prostora.

Nova ureditev območja vzdolž celotne osi jo artikulira in ustvarja prostor združevanja. Središčna točka je glavni predprostor pred objektoma Blagovnice in večnamenske dvorane. Ta služi kot glavna vstopna točka v oba objekta. Nanj se prečno pripenjajo manjši podprostori, ki so tematsko obarvani in skrbijo za dodatno artikulacijo območja. URBANA REKREACIJSKA OS Rekreacijske kapacitete so v Idriji dobro razvite, težava je le njihova relativno slaba povezanost. Vzpostavi se urbana rekreacijska os, ki preko območja povezuje rekreacijske površine v Športnem parku Mejca in Rake z rekreacijskimi potmi na območju Kobalovih planin. ZELENA REKREACIJSKA OS Dodatna rekreacijska os izkorišča plato Barbara za skrajšanje poti od središča mesta do rekreacijskih površin na vzhodnem delu mesta. Poteza je pomembna tudi zaradi vzpostavljanja dodatnih osi na več nivojih mesta. RUDNIŠKA OS Os vzpostavlja povezovanje v mestu v prečni smeri in simbolno povezuje več objektov rudnika. Začne se na jugu – na platoju Barbara, kjer se predvidi ponovno odprtje vhoda v rudnik z železnico. Do nivoja stolpa jaška Inzaghi se vpelje novo stopnišče – pred stolpom in objektom za mirno delo se odpira nov, manjši predprostor. Nivo stolpa je preko amfiteatralnega stopnišča povezan z nivojem strojnice s prireditvenim predprostorom, ki se naprej mimo Blagovnice preko vpeljave nove brvi čez strugo potoka Nikova poveže do jaška Frančiške in naprej do idrijske rudarske hiše. Os je pomembna tako zaradi povezovanja med turističnimi točkami v mestu (in s tem lažje berljivosti mesta za obiskovalce) kot tudi (in predvsem) zaradi hitrega povezovanja različnih nivojev mesta. Os kot prečna povezava v mestu namreč poveže rekreacijsko pot na nivoju Barbara z urbanim, javnim mestnim prostorom območja ustvarjalnega središča. TRAJNOSTNA MOBILNOST Območje s svojo ureditvijo upošteva načela trajnostne mobilnosti. Zagotovljene so kapacitete za izposojevalnico avtomobilov (t.i. car-sharing), polnilnice za električne avtomobile in kolesa, postajališče za mestni avtobus. Parkiranje osebnih avtomobilov je omejeno. Peš povezave so hitre in jasno berljive. V sklopu celostne ureditve območja je vpeljano območje umirjenega prometa, ki v ospredje daje potrebe pešcev in kolesarjev.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

92


5.2.2 REORGANIZACIJA PROMETNE UREDITVE MESTA

SHEMA 39: URBANISTIČNA SHEMA OBSTOJEČE UREDITVE JAVNEGA PROMETA - OŽJE OBMOČJE MESTA (VIR: avtor) M 1:9000

Obstoječa umestitev avtobusne postaje močno posega v strukturo mesta in njegovo delovanje. Velike ravne površine v središču mesta so namenjene izključno mirujočemu prometu, kar močno omejuje razvoj javnega prostora. V ospredju je promet, pešec in javno življenje sta pomaknjena v ozadje.

0

50

100

REGIONALNE POVEZAVE JAVNEGA PROMETA (AVTOBUS) LINIJA MESTNEGA AVTOBUSA (povezava Idrija - Sp. idrija - Podroteja, vsakodnevna, vsako uro) AVTOBUSNA POSTAJA IDRIJA AVTOBUSNA POSTAJA ALI POSTAJALIŠČE ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

93

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

0

50

100


SHEMA 40: URBANISTIČNA SHEMA NOVE UREDITVE JAVNEGA PROMETA - OŽJE OBMOČJE MESTA (VIR: avtor) M 1:9000

Predvidena prestavitev avtobusne postaje na novo lokacijo ob regionalni cesti sprosti veliko strateško umeščenega prostora v središču mesta, hkrati pa se tam tudi občutno zmanjšuje dominantnost prometa v prostoru. Umestitev postaje neposredno ob središče mesta pomeni, da so razdalje do njega še vedno relativno kratke, hkrati pa ni vstopanja regionalnih avtobusov v središče, če to ni nujno potrebno. Bolj smiselna je tudi umestitev podpornega programa postaje – garaže avtobusov tako ne zasedajo več prostora ob šolskem igrišču. Nova lokacija postaje je od stare oddaljena zgolj 250 m, razdaljo od nje do skrajne točke središča – gradu Gewerkenegg – je še vedno mogoče premagati v manj kot desetih minutah počasne hoje.

0

50

100

Na območju obravnave je potrebna umestitev strukture, ki deluje kot lovilec v prostoru, ki s svojim programom in prostorsko zasnovo ponuja optimalne možnosti za razvoj območja v pomembno programsko in ideološko težišče mesta. Omogočati mora vzpostavljanje tematskih osi, ki območje napajajo z različnimi uporabniki v različnih časovnih intervalih in na različen način. S tem se povečuje pestrost prostora in programa, območje pa pridobiva raznolikost in identiteto.

REGIONALNE POVEZAVE JAVNEGA PROMETA (AVTOBUS)

0

50

100

LINIJA MESTNEGA AVTOBUSA (povezava Idrija - Sp. idrija - Podroteja, vsakodnevna, vsako uro) NOVA AVTOBUSNA POSTAJA IDRIJA AVTOBUSNA POSTAJA ALI POSTAJALIŠČE OBSTOJEČA ALI PREDVIDENA PARKIRNA HIŠA ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

94


5.2.3 UMESTITEV V OBSTOJEČI KONTEKST IN JAČANJE MREŽE POVEZAV

Danes na območju primanjkuje generatorjev aktivnosti. saj se objekti objekti večinoma pasivno odzivajo na okolico.

V obstoječe tkivo posežemo na način, ki prostor aktivira in poskrbi za komunikacijo programa z javnim prostorom ulice.

SHEMA 41: UMESTITEV V OBSTOJEČI KONTEKST IN JAČANJE MREŽE POVEZAV (VIR: avtor) 50M

95

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


Ojačane generatorje v obstoječem tkivu nadgradimo z novimi, ki definirajo in zaključujejo javne prostore. Prostori so aktivirani z novimi vsebinami in novo zasnovo javnega prostora. Program, razpršen na več skupkov, ki se medsebojno dopolnjujejo, veča intenzivnost uporabe javnega prostora.

Objekti so zasnovani na način, ki njihovo pritličje odpira, s tem pa mrežo povezav spuščajo skozi sebe in je ne omejujejo. Interakcija mesta in programa se veča. Območje s svojo odprto zasnovo postane lovilec aktivnosti v prostoru.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

96


5.2.4 ZASNOVA ODPRTIH PROSTOROV

Območje z novo zazidavo vzpostavlja mestni prostor vzdolž Lapajnetove ulice. Blagovnica in glavni objekt z večnamensko prireditveno dvorano dobita primeren predprostor. Lapajnetova ulica je še vedno glavna prometna povezava s središčem mesta.

Na glavni predprostor se sekvenčno odpirajo manjši podprostori, ki so tematsko obarvani in omogočajo raznolikost uporabe. Prireditveni predprostor na vzhodu (ob strojnici jaška Inzaghi) služi kot glavna fokusna točka območja.

SHEMA 42: ZASNOVA ODPRTIH PROSTOROV (VIR: avtor) 50M

Lokacijo zaznamujejo raznoliki robni pogoji, ki so na različnih nivojih. Območje je v celoto povezano z elementom razgibanega terena, ki v zaključeno prostorsko celoto povezuje vse nivoje v prostoru. Teren je parter javnega življenja. V sklopu zunanje ureditve se na območju tvorijo raznoliki javni prostori, ki omogočajo množico uporab. Vzdolž Lapajnetove ulice je zasnovan glavni predprostor, ki ga definirata objekt dvorane in Blagovnica. Vzhodni in zahodni predprostor se odpirata prečno na glavno ulico, območje novega vhoda v Športni center in Modro dvorano se oblikuje kot manjši mestni park. Lapajnetova ulica je glavna vpadnica v mesto, zato na njej konstantno poteka promet. Njegova dominantnost se umirja z uvedbo območja umirjenega prometa vzdolž celotne nove

97

ureditve. Vpeljava skupne uporabe prostora (t.i. shared space) omogoča urejanje prostora kot celote. V sklopu ureditve se zasnujejo avtobusna postajališča, ki območje aktivirajo z mestnim prometom. Dodatno so vidiki trajnostne mobilnosti upoštevani z vpeljavo postajališč za električna kolesa, polnjenje električnih avtomobilov; načrtovanih pa je tudi več kolesarnic. Ker je glavni predprostor omejen s prometom, se prečno nanj razvijejo manjši podprostori, ki se preko zožitev ali nivojskih razlik prelivajo vanj. Na njih lahko vedno potekajo dogodki, ne glede na obremenjenost Lapajnetove ulice s prometom. Prireditveni predprostor ob strojnici Inzaghi služi kot fokusna točka območja. Zaznamuje ga hibridnost prostora, ki je mešanica starega in novega. Leži na rahlo dvignjenem platoju, z glavnim predprostorom pa se povezuje sekvenčno, s stopnicami, klančinami in atriji.

Na severu ga aktivira paviljon, ki se simultano odpira na prostor ulice, proti Inzaghiju in proti mestnemu parku – ter jih s tem povezuje v celoto. Ob vhodu v Športni center in Modro dvorano je zasnovan manjši mestni park. Že danes raste na območju veliko dreves, ki pa so zaradi zunanje ureditve in velike pozidanosti na nivoju človeka skoraj spregledana. Prostor z odstranitvijo grajene strukture dobi veliko južne svetlobe, ki skupaj z zelenjem in urejenimi površinami za zadrževanje ter veliko frekvenco uporabe objektov, pomeni velik potencial za razvoj javnega življenja. Predvidi se tudi otroško igrišče. Predprostor na Prešernovi ulici (zahodni) služi kot glavna manipulacijska površina. Ob izjemnih dogodkih se dvorana odpira tudi nanj. Prostor ulice takrat steče skozi objekt in poveže dva predprostora v celoto.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.2.5 POVEZOVANJE IN POTI V PROSTORU

RUDNIŠKA OS BARBARA - INZAGHI JAŠEK FRANČIŠKE IDRIJSKA RUD. HIŠA

URBANA OS BRUSOVŠE - UTA BAŠERIJA - PLAC

URBANA REKREACIJSKA OS LIKARCA - MEJCA - BAŠERIJA KOBALOVE PLANINE

VZPOSTAVITEV GLAVNIH OSI V PROSTORU

ZELENA REKREACIJSKA OS HLEVIŠE - PLAC - MEJCA - RAKE SHEMA 43: URBANISTIČNA SHEMA POVEZOVALNIH OSI NA OBMOČJU OBDELAVE (VIR: avtor)

Vzpostavitev štirih pomembnih mestnih arterij, ki območje neposredno prečijo, ustvarja možnost za močnejše javno življenje na njihovih sečiščih. Osi so izrazito tematske, zato zagotavljajo intenzivno mešanje raznolikih uporabnikov prostora na enem mestu.

50M

PRIMARNA PEŠ IN KOLESARSKA POVEZAVA POVEZAVA JAVNEGA PROMETA SEKUNDARNA PEŠ IN KOLESARSKA POVEZAVA JAVNE PARKIRNE POVRŠINE POLNILNA POSTAJA ZA EL. AVTOMOBILE POLNILNA POSTAJA ZA EL. KOLESA

TRAJNOSTNA MOBILNOST

AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE

Območje definira mreža peš in kolesarskih poti z različnimi nivoji uporabe, na katere se na optimalnih mestih pripenjajo drugi sistemi trajnostne mobilnosti – postaje za kolesa, avtobusna postajališča in postaje za električno polnjenje koles in avtomobilov ter prostor za izposojanje avtomobilov (t.i. carsharing). Parkiranje osebnih avtomobilov je zagotovljeno na javnih parkiriščih na območju platoja Barbara in nove parkirne hiše.

KOLESARNICA

SHEMA 44: URBANISTIČNA SHEMA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI NA OBMOČJU OBDELAVE (VIR: avtor) 50M

ZBIRNA MESTNA CESTA

PROMETNE POVEZAVE

MESTNA CESTA JAVNA POT (INTERVENCIJSKE ALI SERVISNE POTI) POLNILNA POSTAJA ZA EL. AVTOMOBILE AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE

SHEMA 45: URBANISTIČNA SHEMA PROMETNIH POVEZAV NA OBMOČJU OBDELAVE (VIR: avtor) 50M

Mreža prometnih povezav se preuredi tako, da so vzpostavljeni bolj kakovostni javni prostori in poti, namenjene pešcem in kolesarjem. Kljub temu je še vedno mogoča učinkovita povezava do vseh delov mesta. Primarne povezave med deli mesta potekajo po Lapajnetovi, Prešernovi ulici in Ulici Carla Jakoba na platoju Barbara. Vodnikova pot se uporablja le izjemoma – kot pot za intervencijo in vozila z dovolilnico. S tem je omogočena konstantna uporaba prostora za dejavnosti.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

98


5.3 PROGRAMSKA SHEMA

Zagotavljanje optimalnih možnosti za medsebojno delovanje raznolikega programa je ključno pri porajanju kvalitetnega javnega prostora. Zasnova temelji na umeščanju programa v hibridne skupke – s tem pa ne temelji na programu samem, temveč na obliki delovanja, ki lahko služi več dejavnostim hkrati. Tako se veča prilagodljivost prostora in njegov potencial za dolgoročnost uporabe. Z dinamično zasnovo prostora se vzpostavljajo novi odnosi med mestom in programom ter programi samimi, pomen prostora med njimi pa se povečuje. Javni prostor postane ključna komponenta arhitekturne zasnove.

mesto

Programska shema temelji na definiranih, prilagodljivih definiranih in povezovalnih prostorih. Vpeljava prostorov z različnimi nivoji zahtevnosti in intenzitete uporabe pomaga vzdrževati stalno uporabnost prostora – na različnih mestih, ob različnem času, v različnih časovnih intervalih, na različno intenziven način. Prostori delujejo na različnih nivojih – na nivoju mesta kot zaključena prostorska celota (»becirk«), na nivoju območja in znotraj posameznih objektov.

POVEZOVALNI PROSTORI

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI

DEFINIRANI PROSTORI

Povezovalni prostori so neomejena platforma za dogajanje in glavni stik programa z mestom. Nanje se posredno odpirajo definirani in prilagodljivi definirani prostori, ki jih aktivirajo.

Ključ so povezovalni prostori – neomejena platforma za dogajanje, ki neposredno aktivira javni prostor. Oblike dejavnosti v prostorih so sugerirane s prostorskimi kvalitetami in programom, ki jih neposredno napaja. Povezovalni prostori se namreč sami po sebi zasnovani le s predvideno funkcijo, vedno pa se pojavljajo v skupkih z definiranimi in manj definiranimi prostori, ki jih različno intenzivno in na različne načine aktivirajo in definirajo. Cilj programske zasnove je zagotavljanje konstantne možnosti povezovanja z mestom – aktivno ali pasivno, zavedno ali nezavedno.

Povezovalni prostori so območja druženja, konstantnega zadrževanja in izmenjave. So akumulatorji in sprožitelji dejavnosti. SHEMA 46: MEDSEBOJNI ODNOS RAZLIČNIH TIPOV PROSTOROV (VIR: avtor)

POVEZOVALNI PROSTORI

PLESNI KLUB IDRIJA

GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV IDRIJA

SANITARIJE

GARDEROBE MOŠKI

GARDEROBE ŽENSKE

SKLADIŠČE INŠTRUM.

PISARNA VODSTVO

VADBENA DVORANA

DRUŠTVENI PROSTORI

DRUŠTVENI PROSTORI

VADBENA DVORANA

RAZSTAVNI PROSTORI

GARDEROBE MOŠKI

GARDEROBE ŽENSKE

PISARNA VODSTVO

SKLADIŠČE REKVIZITOV

SANITARIJE

VSTOPNI PROSTOR

BAR

SANITARIJE VEČNAMENSKA PRIREDITVENA DVORANA

TEHNIKA

SANITARIJE

DEPOJI

GARDEROBE SOLISTI

ČIPKARSKA ŠOLA IDRIJA

KARTE

VEČNAMENSKA PRIREDITVENA DVORANA

GARDEROBE SKUPINE

GARDEROBE OBISKOVALCI

GREEN ROOM

USTVARJALNI ATELJE

KLUBSKI PROSTORI

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI DEFINIRANI PROSTORI GLAVNI SERVISNI PROSTORI *dodatni skupni in servisni prostori (čajne kuhinje, sanitarije ipd.) ter komunikacije v programski shemi niso upoštevani in so med razvojem projekta dodani glede na smiselnost in število uporabnikov.

PISARNA VODSTVO

TAJNIŠTVO

DELAVNICE

VEČNAMENSKI PROSTOR

POVEZOVALNI PROSTORI

ATELJE ZA RISANJE VZORCEV

MLADINSKI CENTER IDRIJA IN KLUBI, DRUŠTVA

PISARNA VODSTVO

PROJEKTNA PISARNA

DRUŠTVENI PROSTORI

Program območja je primarno razdeljen na posamezne funkcionalne sklope: Godbeno društvo rudarjev Idrija, Plesni klub Idrija, Čipkarska šola Idrija, Mladinski center in prostori klubov in društev ter večnamenska prireditvena dvorana s podpornim programom. Sklopi so glede na funkcionalne potrebe in način delovanja klasificirani kot definirani, prilagodljivi definirani in povezovalni prostori – to pa posledično generira hibridne skupke, ki se ustvarjajo v grajenem in odprtem javnem prostoru območja. Tvorijo se trije objekti: glavni objekt z večnamensko prireditveno dvorano, objekt za mirno delo in paviljon.

SHEMA 47: PROGRAMSKA SHEMA CELOTNEGA OBMOČJA - FUNKCIONALNI SKLOPI (VIR: avtor)

99

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


OBJEKT ZA MIRNO DELO

GLAVNI OBJEKT

Prostor za intimnejše, mirno delo, ki je v celoto povezan prek večvišinske avle z nadsvetlobo. V njem so vsi prostori programov na območju, ki za delovanje potrebujejo konstantno osvetljenost, funkcionalno pa drugače niso omejeni.

Objekt je osrednji generator dogajanja na območju. V njem so preko večvišinske avle vzdolž Lapajnetove ulice povezani prostori godbe, plesnega kluba, prireditvene dvorane in ustvarjalnega centra s prostori čipke, mladinskega centra in društev.

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI : - pisarna vodstvo - tajništvo - atelje za risanje vzorcev - pisarna vodstvo - pisarna vodstvo - pisarna vodstvo - projektna pisarna - društveni prostori - pisarna vodstvo

POVEZOVALNI PROSTORI V SKUPNI UPORABI: - avla - razstavni prostori - prodaja kart, bar, vstopni prostor - razstavni prostori - društveni prostor - društveni prostor - delavnice - večnamenski prostor PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI: - ustvarjalni atelje - klubski prostori - green room - garderobe obiskovalci

POVEZOVALNI PROSTORI V SKUPNI UPORABI: - avla - sobe za prezentacijo - sejna soba SERVISI - depoji - ostali podporni program

DEFINIRANI PROSTORI - vadbena dvorana - vadbena dvorana - večnamenska prireditvena dvorana SERVISI - tehnika - depoji - ostali podporni program

INFORMACIJSKA TURISTIČNA TOČKA V STROJNICI JAŠKA INZAGHI

ŠIRŠE OBMOČJE OBDELAVE OŽJE OBMOČJE OBDELAVE

BLAGOVNICA Idrij

Nik ov a

PAVILJON Večnamenski pritlični objekt, ki služi kot pokriti podaljšek in GRE GOR ČIČ EVA vezni člen prireditvenega prostora, predprostora na Lapajnetovi ULIC A ulici in zelenega predprostora ŠRC in Modre dvorane. po

tok

ca

V njem je lokal s sanitarijami in skladiščnim prostorom, mogoča pa je tudi uporaba prostora za razstavljanje.

SHEMA 48: PROGRAMSKA SHEMA CELOTNEGA OBMOČJA IN UMESTITEV V OBJEKTE (VIR: avtor)

Blagovnica dobi novo namembnost kot prostor naprednih ved in tehnologij in skupaj z ustvarjalno naravnano vsebino novih objektov tvori pomembno težišče v prostoru, ki združuje raznolike ljudi in interese. Predvidi se sprememba programa, ki izkorišča odprtost arhitekturne zasnove: – v prtiličju se predvidi idrijska restavracija (mestna menza) s prezentacijskimi prostori in servisi na severu, – v zgornjih nadstropjih prostori za skupno delo in – prostor za zagonska podjetja (inkubator).

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

100


101

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.4 ARHITEKTURNA ZASNOVA

5.4.1 GLAVNI OBJEKT

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

102


5.4.1.1 KULTURNA DVORANA V IDRIJI?

Kulturna dvorana kot institucija v prostoru deluje kot dominanta in prebivalcev ne privablja k aktivnemu sodelovanju pri ustvarjanju programa.

Dvorana se proti mestu odpira z avlo, ki deluje kot podaljšek ulice. Program objekta se približa življenju prebivalcev.

Dvorana postane pokrita ulica, ki se z odprto in fleksibilno zasnovo neločljivo vpne v okoliš in ga neposredno aktivira in spreminja.

SHEMA 49: PROSTORSKA ZASNOVA KULTURNE DVORANE IN JAVNI PROSTOR MESTA (VIR: avtor)

Idrija ni mesto, kjer so uradni kulturni dogodki pogosti, zato kulturno udejstvovanje (v primerjavi s športnim) ni pomemben del vsakdana večine prebivalcev. Večina kulturnih dejavnosti je ljubiteljske narave, kar se kaže v kakovosti ponudbe in relativno majhnem krogu ljudi, ki ga te dejavnosti dosežejo – s tem se manjša tudi njihova splošna obiskanost. (Straus, Hvala, Pavšič, 2017, str. 68) K neartikuliranosti dejavnosti na področju kulture pripomore tudi odsotnost prostora, ki bi ga neposredno asociirali z njimi. Edini objekt s takim potencialom je propadajoča Rudniška dvorana, ki za uporabo tako rekoč ni več primerna, problematična pa je tudi njena lokacija. Območje Bašerije s svojo lokacijo v središču mesta in na stičišču številnih poti ponuja optimalne razmere za razvoj ustvarjalne in kulturne dejavnosti kot središčnega programa mesta in generatorja nove identitete mesta. Da pa bi to dosegli, je potrebno ustvarjanje prostora, ki ni omejen s svojimi prostorskimi značilnostmi, temveč ponuja množico uporab za različne deležnike. To torej pomeni, da je lahko na tak ali drugačen način konstantno v uporabi, s tem pa postane pomemben sprožitelj aktivnosti v mestu. Zasnova klasične, zaprte dvorane s stalno postavitvijo in omejeno možnostjo uporabe bi v Idriji pomenila, da bo večinoma prazna. Zato je treba razmišljati o zasnovi prostora, ki ponuja več raznovrstnih načinov uporabe in zadosti različnim udeležencem in vrstam dogajanja – od bolj formalnega (slavnostni koncerti, gledališke predstave, kongresi) do bolj odprtega ali celo neformalnega (čipkarski festival, mladinski festival Čipkarija, delavnice Mladinskega centra ipd.). Samo prostor, ki bo nekaj ponujal raznolikim prebivalcem mesta, bo lahko ustvaril novo identiteto in mesto konstantno aktiviral. Mesto zato potrebuje dvorano, ki je tako kot idrijski prostor hibridna in prilagodljiva, s čimer bo v območje neprestano privabljala večjo in bolj raznoliko maso ljudi, njena uporaba pa bo bolj konstantna. Cilj je zagotavljanje okolja, ki ne deluje kot zaprta institucija, temveč kot aktivator, zbiratelj idej. Zasnova mora s svojim prostorskim ustrojem približati svojo vsebino mestu, da ta postane aktivni udeleženec dogajanja.

103

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


Lokacijo zaznamujejo raznoliki robni pogoji, ki zahtevajo premišljen odziv zasnove objekta.

Na ključnih točkah v prostoru se teren razgiba in s tem ustvarja platformo za intenzivno interakcijo programa in javnega prostora. Glavna težišča povezav se z volumnom označijo in artikulirajo. Program svoje mesto najde pod nadstrešenim prostorom ulice.

Vertikalna nosilna konstrukcija zraste iz terena v obliki vitkih betonskih slopov in omogoča, da volumen nad pritličjem zalebdi. Zasnova prostora je čim bolj odprta, s tem pa se interakcija med notranjim (pokritim) in zunanjim prostorom še potencira.

Razgibanost terena omogoča različne nivoje interakcije programa in mesta. Objekti kot lahkotni pokrovi ne postavljajo težkih meja, temveč zagotavljajo odprto okolje za akumulacijo in delitev idej. Povezovalni prostori pomenijo komunikacijo med dvorano in mestom in vzpostavljajo široka polja konstantne interakcije. Glavna delitev programa je na AVLO, VEČNAMENSKO PRIREDITVENO DVORANO in PODPORNI SERVISNI PROGRAM.

SHEMA 50: PROSTORSKA ZASNOVA OBJEKTA VEČNAMENSKE PRIREDITVENE DVORANE (VIR: avtor)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

104


5.4.1.2 FUNKCIONALNA SHEMA GLAVNEGA OBJEKTA

Objekt večnamenske prireditvene dvorane je zasnovan tako, da omogoča njegovo hitro, jasno in učinkovito upravljanje. Organizacija in berljivost prostora dovoljujeta hitro seznanjanje z uporabo objekta tako domačim uporabnikom kot tudi gostujočim nastopajočim.

SHEMA 51: FUNKCIONALNA SHEMA ORGANIZACIJE GLAVNEGA OBJEKTA (VIR: avtor)

DEFINIRANI PROSTORI POVEZOVALNI PROSTORI

Znotraj dvorane je omogočeno relativno hitro prilagajanje prostora na zahteve raznolikega programa. Cilj je organizacija prostora, ki na najbolj preprost način ustreza več programom, ne da bi pri tem trpelo delovanje katerega od njih.

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI PRILAGODLJIVI DEF. PROSTORI - INTERAKTIVNO POLJE KOMUNIKACIJE SERVISNI PROSTORI

Glavni arteriji objekta sta povezovalna prostora – na eni strani javni prostor avle, ki napaja vse programe, povezane z obiskovalci in uporabniki – na drugi pa servisni hodnik, ki napaja zaodrje in vse servisne prostore in s tem omogoča nemoteno delovanje podpornega programa dvorane ne glede na njeno razporeditev.

US

TV

AR

JA

LN

IA

TE

AV

LJ E

LA

Nadstropje je organizirano kot enotni prostor avle, na katerega se na severu prečno odpira pet ustvarjalnih ateljejev. Ti pomenijo prostore za intimnejše ustvarjalno delo, ki pa se lahko po želji razširijo v prostor avle in jo s tem aktivirajo. Pas konstrukcije proti avli naseljujejo depoji in manjši servisni prostori, ki imajo tudi možnost odpiranja proti dvorani (tehnična kabina).

JI

1. NADSTROPJE

NI K AN A

RV I

SN

IH

OD

SE R

AV

LA

DV

OR

SE

Organizacija tlorisa v pritličju je preprosta – štirje pasovi: avla, dvorana, servisni hodnik in servisi – so med seboj ločeni z vmesnimi pasovi konstrukcije, ki narekujejo logiko njihovega povezovanja in zagotavljajo optimalno funkcionalnost posameznega programskega sklopa. Način povezovanja med programi je možno uravnavati z različnimi razporeditvami znotraj pasu konstrukcije – interaktivnega polja komunikacije.

VI S

PRITLIČJE

Vstopanje v objekt za obiskovalce in uporabnike objekta poteka z nivoja Lapajnetove ulice prečno na os avle ali pa z vzhodnega in zahodnega predprostora na nivoju dvorane.

A

Servisni hodnik je glavna servisna os objekta in ga je mogoče napajati z obeh predprostorov. Hodnik v optimalno delujočo celoto povezuje servisne prostore v pritličju in kleti, zaodrje in dvorano.

NI K

VI

ZAO

DRJ

E

105

ER O RD GA VA TA ZS RA

S PL E

Avlo v vzdolžni smeri napajajo podporni prostori (bar, garderobe za obiskovalce, sanitarije), ki skrbijo za optimalno delovanje dvorane in ustvarjalnega centra zgoraj ter razstavnih in društvenih prostorov v kletni etaži. Na vzhodni in zahodni strani se zasnujeta atrija, ki zagotavljata svetlobo v kletnih etažah, dodatne vstope v objekt in zunanji prostor druženja za plesni klub in godbeno društvo.

BE

AV

LA

BA R

RV I

SN

IH

OD

SE R SE

Glavni osi napajanja sta povezovalna prostora – avla in servisni hodnik. Prečno ju povezujejo trije hodniki, ki napajajo tri ločene funkcionalne sklope – zaodrje, prostore plesnega kluba (dvorana, sanitarije in garderobe, skladišče rekvizitov) in prostore godbenega društva (dvorana, sanitarije in garderobe, skladišče inštrumentov).

S

GO

DB

KLETNA ETAŽA

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.4.1.3 AVLA KOT VEZNI ČLEN MED MESTOM IN DVORANO

Uporabnost večnamenske prireditvene dvorane je pogojena z zasnovo servisov in vstopnega prostora. Oba sta zasnovana tako, da omogočata jasno in učinkovito napajanje dvorane, ne glede na njeno notranjo organizacijo. Postavitev dvorane vzdolž Lapajnetove ulice pomeni, da se lahko s celotno dolgo stranico odpira na avlo in posredno na sam mestni prostor. S tem je na eni strani zagotovljeno optimalno napajanje dvorane ne glede na njeno razporeditev, na drugi pa se njena komunikacija z mestom dodatno potencira. Avla je podaljšek dvorane in mestnega prostora in njun vezni člen. Dvorana se s krajšima stranicama odpira na vzhodni in zahodni predprostor. Tam so nameščeni drsni fasadni paneli, ki omogočajo odpiranje celotne stranice dvorane na predprostor. S tem se dvorana neposredno poveže z javnim prostorom in ne ponuja prostora le organiziranim prireditvam za zaprtimi vrati, temveč tudi delavnicam mladinskega centra, tekmovanju za Čipkarski festival, pogostitvi ob dnevu idrijskih žlikrofov in postaja pokrit podaljšek ulice.

KLASIČNA ZASNOVA DVORANE V dvorani potekajo programi, ki zahtevajo strogo ločitev prireditvenega prostora in prostora avle. Vstop v dvorano je omogočen le na posebej določenih poljih, kar zagotavlja optimalne akustične pogoje in izvedbo zvokolova v pasu konstrukcije. Dostop v dvorano iz servisnega pasu je neoviran.

ODPRTA ZASNOVA DVORANE V dvorani program z manj funkcionalnimi omejitvami omogoča večjo odprtost proti avli in posledično mestnemu prostoru. Mogoča je odprtost vseh polj v pasu konstrukcije, to pa pomeni maksimalno pretočnost pritlične etaže. Dostop v dvorano iz servisnega pasu je neoviran.

DVORANA JE POKRITI PROSTOR ULICE Dvorana se s premičnimi fasadnimi paneli odpira na oba predprostora in neposredno aktivira javni prostor v okolici. Glavni tok komunikacije z mestom prehaja skozi vzhodno in zahodno fasado, možna pa je tudi komunikacija prek avle. Dostop v dvorano iz servisnega pasu je neoviran.

SHEMA 52: VEČNAMENSKA PRIREDITVENA DVORANA IN POVEZOVANJE Z MESTOM (VIR: avtor)

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

106


5.4.1.4 AKSONOMETRIČNI PRIKAZ AVLE

SHEMA 53: AKSONOMETRIČNI PRIKAZ ORGANIZACIJE AVLE V GLAVNEM OBJEKTU (VIR: avtor)

107

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


PROSOJNI OVOJ

Objekt ovija obešen, členjen enoviti ovoj, ki v neurejeni okoliški strukturi pomeni umirjen prostorski poudarek. Ovoj je rahlo transparenten in omogoča zaznavanje dogajanja v objektu, a hkrati ne razkrije popolnoma, kaj se v njem dogaja. Masiven volumen lebdi nad odprtim pritličjem, kar dodatno poudari odprtost pritlične etaže in ojača pomen objekta kot nadstrešenega prostora ulice.

STREŠNI SVETLOBNIKI

Večji razponi dvorane in avle so premagani s strešnimi nosilci z visoko statično višino. Njihova višina omogoča izvedbo svetlobnikov, ki zagotavljajo naravno osvetlitev prostorov ves dan. Dvorana se iz temne kocke s specifično namembnostjo spremeni v svetel prostor skupnosti. V avli so svetlobniki zaprti z difuznimi paneli in tvorijo enovito osvetljeno svetlobno telo, ki zagotavlja optimalne razmere za ustvarjalno delo. Prostor avle je z večvišinskimi preboji – svetlobnimi jaški – posredno osvetljen vse do kleti. Svetloba postane primarni element povezovanja različnih nivojev objekta.

INTERAKTIVNO POLJE KOMUNIKACIJE

Strešni nosilci s svojo statično višino zagotavljajo dostop svetlobe v prostor dvorane in avle ves dan. V dvorani je možna direktna osvetlitev, medtem ko se v avli s pomočjo difuzorjev razprši in ustvarja optimalno osvetljenost delovnega okolja.

Objekt zaznamuje izrazita konstrukcija v prečni smeri. Betonski slopi v treh pasovih tvorijo interaktivno polje konstrukcije – to je območje, ki gradi na stalni komunikaciji in prilagajanju nivoja interakcije med povezovalnim prostorom avle (in servisnega hodnika) in definiranimi prostori večnamenske prireditvene dvorane, ustvarjalnih ateljejev in podpornega programa. Enkrat je polje zaprto in predeljuje dva tematsko in funkcionalno ločena prostora, drugič postaja prostor zadrževanja in druženja, spet tretjič prostor prehajanja in povezovanja. Prilagodljivost panelov in vhodov v dvorano omogoča dodatno fleksibilnost dvorane in s tem zagotavlja optimalno delovanje programa, ne glede na njegovo razporeditev.

AKTIVACIJA ULIČNE FASADE

SHEMA 54: STREŠNI NOSILCI IN OSVETLITEV PROSTOROV (VIR: avtor)

SHEMA 55: INTERAKTIVNO POLJE KOMUNIKACIJE (VIR: avtor)

Konstrukcija ni element razmejitve, temveč pas stalne komunikacije in različnih nivojev povezovanja in interakcije med posameznimi tematsko ločenimi programi.

Objekt proti Lapajnetovi ulici konstantno komunicira z javnim prostorom in mimoidočimi. Zaporedje nadstrešenih prostorov, večvišinskih prebojev, atrijev in platojev ponuja različne načine interakcije med zunanjim in notranjim prostorom in tako ponuja raznolikost vpogledov v dogajanje v avli. Razgibanost platoja aktivno sodeluje pri komunikaciji programa in javnosti in s tem tvori kompleksen sistem odnosov, ki gradijo na medsebojni interakciji.

3 OBZORJA AVLE

Avla je sestavljena iz treh nivojev – treh obzorij –, ki so programsko različni in so programska podpora drug drugemu. Avla se razvije vzdolž daljše fasade ob Lapajnetovi in je glavni element komunikacije med uličnim in notranjim prostorom. Pritličje deluje kot pokriti prostor ulice, saj je sproščeno zaprtega programa. Večnamenska prireditvena dvorana se lahko prek interaktivnega polja konstrukcije poljubno povezuje z avlo in ulico po celotni vzdolžni stranici in tako tudi sama posredno postane podaljšek javnega prostora. Kletna etaža je kontrastna pritlični in kot del terena pomeni relativno zaprt, masiven prostor, ki je glavna infrastrukturna hrbtenica objekta. V kletni etaži avle so vsi podporni programi za obiskovalce prireditev in ustvarjalnega centra – glavne sanitarije objekta, garderobe za obiskovalce, razstavni prostori (vidni tudi iz ulice) in občasni bar. Na podporne programe so vezani tudi prostori zaodrja, godbenega društva in plesnega kluba, s čimer se namensko ustvarja mešanica nastopajočih in obiskovalcev – kot element informiranja o pomembnosti samega procesa ustvarjalnosti. Etaža je v nasprotju s preostalimi dvemi zaznamovana le s točkovnimi svetlobnimi preboji – svetlobnimi jaški. V nadstropju je avla osvetljena z difuzno nadsvetlobo iz strešnih svetlobnikov, ki zagotavljajo optimalne delovne razmere tako za ustvarjanje kot tudi za skupinsko delo. Ustvarjalni prilagodljivi prostori temeljijo na aktivnosti in izmenjavi znanja. Različnim oblikam dela je zadoščeno s prostori dveh tipov – večji, prilagodljivi prostori so del odprtega prostora avle in s tem dodatno aktivirajo preostala dva nivoja avle, medtem ko imajo bolj zaprti, mirnejši prostori za delo na severnem delu možnost fiksnega predeljevanja od skupnih prostorov. Interaktivno polje konstrukcije proti avli omogoča vpogled v dvorano, pas proti ateljejem pa ustvarja prostor pogajanja in komunikacije med ustvarjalnimi programi.

SHEMA 56: RAZGIBANOST PLATOJA IN RAZLIČNI NIVOJI ZAZNAVE (VIR: avtor)

Stik avle in zunanjega javnega prostora se vzdolž celotnega objekta spreminja in ponuja različne nivoje zaznavanja in povezovanja programa in mesta.

SHEMA 57: POVEZOVANJE RAZLIČNIH NIVOJEV AVLE (VIR: avtor)

Trije vsebinsko in karakterno raznoliki nivoji avle so v celoto povezani preko večvišinskih prebojev, ki omogočajo tako percepcijsko kot tudi fizično povezovanje programa v dinamično celoto.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

108


109

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


TRIJE NIVOJI AVLE SO V CELOTO POVEZANI PREKO VEČVIŠINSKIH PREBOJEV, KI OMOGOČAJO POVEZOVANJE PROGRAMA IN ULICE V DINAMIČNO CELOTO.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

110


5.4.1.5 VEČNAMENSKA ZASNOVA PRIREDITVENE DVORANE

Večnamenska zasnova prireditvene dvorane omogoča množico uporab za različne tipe dejavnosti. Uporabnost in dostopnost prostora sta tako večji od klasično zasnovane dvorane. Elementi, ki zagotavljajo optimalno prilagodljivost in uporabnost prostora: – tlorisna zasnova celotnega objekta, – naravna osvetlitev prostora, – prilagodljivost akustičnih elementov in elementov predeljevanja.

NOVOLETNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA RUDARJEV IDRIJA 15. DECEMBER Talni dvižni prireditveni odri so dvignjeni samo na območju odra, ostala površina je ravna. V predvideni shemi je zagotovljenih 410 sedišč.

SHEMA 58: ORGANIZACIJA DVORANE - VARIANTA 1 M 1:500

ZAKLJUČNA PRODUKCIJA IDRIJSKEGA DRAMSKEGA DRUŠTVA 21. FEBRUAR Talni dvižni prireditveni odri se v primeru gledališke igre postopoma dvigujejo v amfiteatralno postavitev. Stoli na odrih so razporejeni izmenično, kar z dviganjem posamezne vrste za 6cm (oz. 12cm na dve vrsti) zagotavlja optimalne poglede na oder. V predvideni shemi je zagotovljenih 326 sedišč.

SHEMA 59: ORGANIZACIJA DVORANE - VARIANTA 2 M 1:500

111

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


ZAKLJUČNI KOMORNI KONCERT GLASBENE ŠOLE IDRIJA 24. JUNIJ Prilagodljiva dvorana omogoča postavljanje raznolikih postavitev, ki zagotavljajo optimalno razporeditev za dani program. V predvideni shemi je zagotovljenih 429 sedišč.

SHEMA 60: ORGANIZACIJA DVORANE - VARIANTA 3 M 1:500

KONCERT OB 30-LETNICI SKUPINE KINGSTON “CELA IDR’JA NORI” 20. APRIL Talni dvižni prireditveni odri so dvignjeni samo na nivoju odra, ostala površina je ravna. Vhodi na prizorišče so mogoči iz celotnega pasu konstrukcije. V shemi so predvidena stojišča.

SHEMA 61: ORGANIZACIJA DVORANE - VARIANTA 4 M 1:500

SEMINAR ZVEZE STROJNIH INŽENIRJEV SLOVENIJE 4. MAREC Dvorana se s pomočjo akustičnih panelov predeli v 3 akustično ločene prostore, kar omogoča nemoteno delovanje tudi nekoliko glasnejših programov. Napajanje še vedno poteka neovirano s strani avle in servisnih prostorov.

SHEMA 62: ORGANIZACIJA DVORANE - VARIANTA 5 M 1:500

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

112


Dvorana se lahko s premičnimi fasadnimi paneli odpira na oba zunanja predprostora, s tem pa neposredno vpliva na razvoj dogajanja v neposredni okolici. Mogoče je prirejanje dogodkov z zunanjim avditorijem na prireditvenem predprostoru, pri čemer je še vedno izvedljivo optimalno servisiranje odra iz servisnega pasu. Ob odprtju obeh stranic dvorane se vzhodni in zahodni predprostor prek dvorane povežeta in tvorita povezan prostor ulice. Objekt postane nadstrešen prostor ulice, ki ponuja optimalne možnosti za izvedbo odprtih prireditev – kot je npr. čipkarski festival, dan idrijskih žlikrofov, bolšji sejem, otroške delavnice ipd.

FESTIVAL IDRIJSKE ČIPKE, tržnica in tekmovanje 15. JUNIJ Dvorana se s pomočjo drsnih fasadnih panelov s celotno fasado odpira na oba predprostora. Glavna pot uporabnikov v prostor ne poteka le preko avle, temveč direktno iz prireditvenega prostora in predprostora na Prešernovi ulici. Dvorana postane nadstrešeni prostor ulice.

SHEMA 63: ORGANIZACIJA DVORANE - VARIANTA 6 M 1:500

FESTIVAL ČIPKARIJA, zaključni koncert 25. AVGUST Dvorana se s fasado in odrom odpira na prireditveni trg in ga aktivira.

SHEMA 64: ORGANIZACIJA DVORANE - VARIANTA 7 M 1:500

113

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.4.1.6 FUNKCIONALNI IN TEHNIČNI VIDIKI ZASNOVE VEČNAMENSKE PRIREDITVENE DVORANE IN VADBENIH PROSTOROV

Pri zagotavljanju optimalnih razmer za vadbo in nastopanje v vadbenih dvoranah in večnamenski prireditveni dvorani so bili glavni vidiki: akustika, osvetlitev, kakovost zraka in njihova prilagodljivost. Dodatni vidik je bila njihova neomejena uporabnost in dostopnost ne glede na trenutni program. FUNKCIONALNI VIDIKI Glavna arterija zaodrja dvorane je servisni hodnik širine 2,40 m, do katerega je možen dostop z zahodnega predprostora na Prešernovi ulici ali s prireditvenega prostora na vzhodnem delu območja. Zahodni predprostor je primarno namenjen manipulaciji, medtem ko se vzhodni za manipulacijo uporablja le izjemoma. Za rekvizite večjih dimenzij je skozi velika drsna vrata na vzhodni in zahodni fasadi (paneli 1,20 m, skupna širina odprtine 10,00 m, višina 6,00 m) zagotovljen dostop neposredno do prostora dvorane. Na servisni hodnik so v pritlični in kletni etaži vezani vsi servisni prostori: garderobe za nastopajoče (za gostujoče; neposredno na hodnik pa so vezani tudi prostori plesnega kluba in godbenega društva z njihovimi garderobami), skladišča in depoji, strojnice, prostor za smeti. Servisni dostop do dvorane je omogočen po celotni dolžini servisnega hodnika, kar omogoča neovirano servisiranje prostora ne glede na njegovo trenutno organizacijo. S tem je omogočena hitra in jasna distribucija rekvizitov in nastopajočih. Kletni nivo in nivo pritličja sta povezana s servisnim stopniščem in tovornim dvigalom, ki se odpirata neposredno na servisni hodnik.

Prostor vadbene dvorane je zasnovan kot preprost pravokotnik, ki s prilagodljivimi dvižnimi podi po celotni površini omogoča prilagoditev prostora glede na potrebno razporeditev godbenikov. Prilagodljive akustične obloge na stenah in zavese zagotavljajo optimalno akustiko ne glede na program in število ljudi v prostoru.

AKUSTIKA

Dvorana se s severno stranico odpira na atrij, ki služi kot podaljšek notranjega skupnega prostora in je element komunikacije med ulico in dvorano. Prostor se lahko s celotno stranico odpira na atrij in tako postane zunanji prireditveni prostor godbe.

Akustika se v glavni dvorani uravnava z naslednjimi elementi: – večvišinska zasnova prostora; – fiksni stropni in premični stenski panelni absorberji (akustična jadra iz ekspandiranega steklenega granulata); – zavese za predeljevanje in dodatno dušenje zvoka; – možnost obešanja dodatnih panelnih absorberjev s stropne konstrukcije.

VADBENA DVORANA PLESNEGA KLUBA Prostori plesnega kluba so enako zasnovani kot prostori godbenega društva. Prostor vadbene dvorane je zasnovan kot preprost pravokotnik, ki zagotavlja optimalne razmere za plesno dejavnost. Prilagodljivi dvižni podi po celotni površini omogočajo prilagoditev prostora glede na potrebe specifičnih plesnih zvrsti (višina in dimenzije prostora). Prilagodljive akustične obloge na stenah in zavese zagotavljajo optimalno akustiko ne glede na program in število ljudi v prostoru in dajejo možnost morebitnega zapiranja programa proti javnosti. Dvorana se s severno stranico odpira na atrij, ki služi kot podaljšek notranjega skupnega prostora in je element komunikacije med ulico in dvorano. Prostor se lahko s celotno stranico odpira na atrij in tako postane zunanji prireditveni prostor godbe.

Pri akustični zasnovi dvorane, ki nima fiksne postavitve sedežev in odra, je treba zasnovati akustične elemente, ki se lahko glede na spremembo programa in razporeditve elementov preprosto prilagajajo.

Vhodi iz glavne avle in servisnega pasu v dvorano potekajo preko pasu skozi pas konstrukcije, ki je dovolj globoka, da je zagotovljena izvedba zvokolova. V obeh vadbenih dvoranah so nameščene premične akustične obloge na stenah, akustiko pa je mogoče izboljševati tudi z zavesami. OSVETLITEV IN OZVOČENJE Sistemi za umetno osvetlitev in ozvočenje so premični. Po celotni dvorani so na strešno konstrukcijo nameščeni sistemi za pritrjevanje ciklorame. Dvorana je podnevi osvetljena z naravno svetlobo iz stropnih svetlobnikov, nameščeni pa so tudi sistemi za popolno zatemnitev.

TEHNIČNI VIDIKI Zaradi prilagodljivosti dvorane fiksna tehnična kabina ni predvidena, je pa pri vsaki postavitvi dvorane predvideno optimalno mesto za začasno. Dodatne možnosti za izvedbo tehnične kabine so v 1. nadstropju avle, v interaktivnem polju komunikacije, ki ima neposredni vpogled na celotni prostor dvorane. VADBENA DVORANA GODBENEGA DRUŠTVA RUDARJEV Vadbena dvorana je zasnovana v sklopu društvenih prostorov, ki so prek prilagodljivega in odprtega klubskega prostora vezani na skupni povezovalni prostor avle. Direktno so povezani tudi s servisno hrbtenico objekta – servisnim hodnikom, ki dvorano in društvene prostore učinkovito povezuje z zaodrjem in večnamensko prireditveno dvorano. S tem je omogočena uporaba društvenih prostorov za vaje pa tudi kot podaljšek zaodrja ob koncertih v zgornji dvorani.

Pri zagotavljanju optimalne uporabnosti v prostorih z zahtevno vsebino je potrebno vgrajevanje primernih materialov.

PREDELJEVANJE DVORANE

TLAKI

Predeljevanje dvorane je možno na dva načina, ki se med seboj lahko dopolnjujeta.

Talne površine so iz prilagodljivih dvižnih prireditvenih odrov. Elementi so posebej prilagojeni za dvorane – predvidene dimenzije posameznega polja so 1 x 1m, kar omogoča izredno fleksibilnost pri organizaciji. Dvignejo se lahko do višine 1,20 m, s tem je omogočena tudi postavitev višjih odrov in tribun.

Predeljevanje s tekstilom poteka po tirnicah, ki so postavljene glede na predvidene optimalne razporeditve dvorane za predvidene programe. S tem je omogočeno tako dodatno akustično uravnavanje kot tudi ustvarjanje ambienta in omejevanje pogledov.

Na dvižnih odrih je položen modularni vzmeteni pod (kot npr. harlequin liberty) s finalnim slojem iz vinila. Sistem omogoča optimalno površino za vse predvidene dejavnosti. Poleg ugodnih lastnosti, kot so npr. prožnost, odbojnost in (ne)drsnost, ima sistem tudi dobre akustične lastnosti.

Bolj fiksno predeljevanje pa je možno z akustičnimi paneli na dveh mestih, ki dvorano lahko razdelijo na tri akustično popolnoma ločene prostore.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

114


DVORANA JE PRILAGODLJIVA IN PREK STREŠNIH SVETLOBNIKOV OSVETLJENA Z NARAVNO SVETLOBO.

115

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


DVORANA SE S SVOJO FLEKSIBILNO ZASNOVO TEKOM DNEVA PRILAGAJA RAZNOLIKIM VSEBINAM.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

116


117

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.4.2 PRIREDITVENI PREDPROSTOR Z OBJEKTOM ZA MIRNO DELO, STROJNICO JAŠKA INZAGHI IN PAVILJONOM

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

118


5.4.2.1 AKSONOMETRIČNI PRIKAZ PRIREDITVENEGA PREDPROSTORA

SHEMA 65: AKSONOMETRIČNI PRIKAZ PRIREDITVENEGA PROSTORA (VIR: avtor)

119

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


RUDNIŠKA OS PLATO BARBARA - STOLP JAŠKA INZAGHI STROJNICA JAŠKA INZAGHI - JAŠEK FRANČIŠKE IDRIJSKA RUDARSKA HIŠA

Vzpostavitev rudniške osi – ene izmed štirih glavnih arterij, ki napajajo območje ustvarjalnega središča – je pomembna zaradi jačanja prečnega povezovanja v mestu in simbolnega povezovanja elementov rudnika.

Rudniška os vzpostavlja močno prečno povezovanje v mestu in povezuje tematsko raznolike poti v prostoru. S tem jača njegovo prekrvavljenost na območju z različnimi prebivalci mesta in obiskovalci, kar ustvarja neponovljivo mešanico, ki sproža nove premike v prostoru in družbi.

Začne se na jugu – na platoju Barbara, kjer se predvidi ponovno odprtje vhoda v rudnik z železnico. Do nivoja stolpa jaška Inzaghi se vpelje novo stopnišče – pred stolpom in objektom za mirno delo se odpira nov, manjši predprostor. Nivo stolpa je prek amfiteatralnega stopnišča povezan z nivojem strojnice s prireditvenim predprostorom, ki se naprej mimo Blagovnice preko vpeljave nove brvi čez strugo potoka Nikova poveže do jaška Frančiške in naprej do idrijske rudarske hiše.

PREDPROSTOR STOLPA IN GLAVNO STOPNIŠČE

Osrednji element povezovanja različnih nivojev v mestu je široko amtfiteatralno stopnišče med glavnim objektom in objektom za mirno delo. Njegova zasnova omogoča ustvarjanje prijetnega ambienta na stopnišču, ki v spomin prikliče enega tipičnih mestnih prostorov v Idriji – »pod štengami«. Stopnišče je del razgibanega platoja – terena – območja, ki sproža raznoliko dojemanje programa znotraj objektov. Program objekta lahko tako spremljamo z več nivojev vzdolž naše poti po stopnišču. Stopnišče povezuje novi predprostor ob stolpu jaška Inzaghi (ki ga napajajo sekundarni vhod v objekt za mirno delo, povezava do višjega nivoja platoja Barbara in opazovalni plato ob stolpu z odprtimi pogledi na prireditveni predprostor, Blagovnico in vrh Sv. Antona s cerkvijo) z nivojem prireditvenega predprostora s strojnico jaška Inzaghi.

VERTIKALNA AVLA ODPRTO PRITLIČJE JE PODALJŠEK TRGA

SHEMA 66: VERTIKALNA AVLA (VIR: avtor)

Avla je svetlobni jašek. Z nadsvetlobo osvetljen večvišinski povezovalni prostor, ki v celoto povezuje notranje prostore, namenjene mirnemu delu, in tri zunanje predprostore objekta.

Osrčje objekta je večvišinski povezovalni prostor avle, na katerega se odpirajo prostori za intimnejše, umirjeno delo. Avla se razprostira čez tri etaže in v celoto povezuje vse prostore objekta in tri zunanje prostore – prireditveni prostor na nivoju pritličja, vmesni prostor na stopnišču in zgornji predprostor stolpa. Notranja avla tako ne deluje le na nivoju notranjega prostora, temveč tudi širše, na nivoju povezovanja posameznih nivojev v mestu. Avla je svetljena z nadsvetlobo in deluje kot svetlobni jašek – svetloba je primarni element povezovanja različnih nivojev objekta. Prostori, ki se odpirajo na vzhod in zahod, pomenijo pas prilagodljivih delovnih prostorov, ki s smelo konstrukcijsko zasnovo omogočajo prosto prilagajanje potrebam raznovrstnega programa. V pasu na jugu – v terenu – so postavljeni vsi servisni prostori. Zasnova visokega gabarita poleg fizičnega povezovanja nivojev omogoča tudi neovirane poglede na pomembne vedute v mestu – vrh Sv. Antona, stolp jaška Frančiške, grad Gewerkenegg. Pritlična etaža je v primerjavi z zgornjima veliko bolj odprta. Na nivoju predprostora so prostori za mladinski center in projektne pisarne, katerih glavna lastnost je konstantna potreba po neposredni komunikaciji z javnostjo.

ATRIJ, SREDIŠČNI ELEMENT TRGA

SHEMA 67: TLORISNA ORGANIZACIJA OBJEKTA ZA MIRNO DELO (VIR: avtor)

Objekt v celoto povezuje večvišinska avla v sredini, na katero se odpirajo prilagodljivi delovni prostori, ki se lahko znotraj polj prosto predeljujejo. Na južnem podaljšku avle v terenu in severu se zgodijo prilagodljivi prostori, ki služijo kot skupne delavnice ali sejne sobe, ki si jih uporabniki med seboj delijo. Kot del terena je zasnovan servisni pas s sanitarijami in skladiščnimi prostori. V pasu konstrukcije so vertikalne komunikacije, čajna kuhinja in prilagodljive niše, ki lahko služijo kot razstavni prostori ali podaljšek delovnega prostora.

Atrij na prireditvenem predprostoru služi uporabi plesnega kluba. Zasnovan je kot središčni element predprostora – veliko korito z nizkim gostim rastjem in veliko površinami za sedenje –, ki odpira poglede v »podzemlje« hiše. Atrij je polje interakcije zunanjega uličnega prostora z zunanjim neformalnim prostorom avle in plesnega kluba ter s tem posredno aktivira zgornji trg.

PAVILJON, DNEVNA SOBA MESTA

Paviljon je zasnovan kot odprt pritlični objekt, ki je pokriti podaljšek javnega prostora; je vezni člen med glavnim predprostorom, prireditvenim predprostorom in zelenim predprostorom ŠRC. Njegova tlorisna zasnova je preprosta, fasado pa sestavljata dva ovoja – notranjost je omejena s steklenimi površinami, ki se lahko odpirajo na nadstrešeni prostor, zamejen s premičnimi paneli. Paviljon tako s svojo pojavnostjo (njegova odprtost ali zaprtost) sporoča, kako aktivno sodeluje pri ustvarjanju javnega življenja.

NOVA NAMEMBNOST STROJNICE

Strojnica z odstranitvijo okoliških objektov in uvedbo rudniške osi dobi primeren predprostor in skupaj z novimi volumni tvori mestni prostor, ki je hibrid novega in starega in pomeni novo težišče v prostoru. V objekt se vstopa z nivoja trga, vanj pa je umeščena turistična informacijska točka. Območje tako postane težišče v prostoru – za domačine pa tudi za obiskovalce.

SHEMA 68: ODPRTA ZASNOVA PAVILJONA VIR: avtor)

Paviljon s svojo zasnovo sporoča, kako aktivno sodeluje pri ustvarjanju javnega življenja na območju. Njegova dva ovoja omogočata različne nivoje povezovanja zunanjega in notranjega (pokritega) prostora.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

120


121

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


ŠIROKO STOPNIŠČE KOT DEL RUDNIŠKE OSI POVEZUJE NIVO PLATOJA BARBARA S PRIREDITVENIM PROSTOROM.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

122


5.4.3 ZUNANJA UREDITEV V sklopu zunanje ureditve se na območju tvorijo raznoliki javni prostori, ki omogočajo množico uporab. Vzdolž Lapajnetove ulice je zasnovan glavni predprostor, ki ga definirata objekt dvorane in Blagovnica. Vzhodni in zahodni predprostor se odpirata prečno na glavno ulico, območje novega vhoda v Športni center in Modro dvorano se oblikuje kot manjši mestni park. Predvideni so tudi ureditev prostora ob izvoznem stolpu jaška Inzaghi, povezovalno stopnišče do nivoja platoja Barbara in predprostor novega vhoda v rudnik. PREDPROSTOR LAPAJNETOVA IN PREŠERNOVA ULIC TER PRIREDITVENI PREDPROSTOR Na urbanih površinah je uporabljen štokan beton z izrazitejšimi dilatacijami, ki velike tlakovane površine razdelijo na manjše. Ker so vsi odprti prostori zasnovani tako, da lahko služijo tudi kot manipulacijska povozna površina, je na delih, kjer je spodaj kletna etaža, uporabljen sistem ojačane dvokomponentne hidroizolacije z bitumenskimi ploščami (npr. Servidek/Servipak). Tlakovane površine vzhodnega in zahodnega predprostora se preko cestišča povezujejo s predprostorom pred Blagovnico in tako tvorijo enovit zunanji prostor. Celostna ureditev območja poteka od križišča pri hotelu Nanos do križišča s Prešernovo ulico (pri trgovsko-parkirni hiši). Na tem odseku je predvideno območje umirjenega prometa in shared space-a, ki zagotavlja, da se primarno razvijajo peš in kolesarske povezave. Predvidena je tudi ureditev prostorov ob strugi potoka Nikova in dve novi brvi čez njo. Območje je izredno prekrvavljeno. Posebna elementa v zunanje ureditve sta atrija, ki sta vizualna in fizična povezava s prostori društev v kletni etaži. Z vseh strani sta obdana z betonskimi klopmi s koriti, v katerih raste nizko košato rastje s plezalkami, ki ozeleni tudi atrije v kletni etaži. Atrija sta zelena elementa povezovanja – tako različnih nivojev kot tudi dogajanja na osrednjih predprostorih –, s svojim oblikovanjem namreč ponujata vpogled v kletno etažo in veliko prostora za posedanje in druženje.

123

ZELENI PREDPROSTOR Na prostoru, kjer se zasnuje novi vhod v ŠRC in Modro dvorano, se tvori manjši mestni park. Tam se zasnuje utrjena peščena površina, ki je umirjen, prijeten ambient pod krošnjami dreves. Park je zasnovan kot aktivni prostor druženja, kjer se postavi tudi manjše otroško igrišče. Utrjene peščene površine so predvidene tudi na območju vzhodnega dela, kjer je predvidena zasaditev brez kot zamejitev proti načrtovani stanovanjski gradnji. Tu je mogoča tudi kasnejša postavitev otroškega igrišča. PLATO BARBARA Pri ureditvi na nivoju platoja Barbara se prav tako predvidijo peščene površine, ki zagotavljajo optimalne možnosti za rekreacijske dejavnosti. Ureditev ob novem vhodu v rudnik je predvidena v kombinaciji utrjenih peščenih površin in štokanega betona. Celotna zasnova zunanje ureditve območja je predvidena kot prostor, ki je primarno namenjen uporabi za pešce. To pomeni drastično spremembo značaja prostora, kar dodatno pripomore k novim premikom v njegovem delovanju in spremembi njegovega vpliva na življenje prebivalcev mesta.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.5 MATERIALNOST IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

5.5.1 MATERIALNOST Materialnost objekta je neposredno odvisna od njegovega ustroja. Glavni elementi pojavnosti so: MASIVNOST TERENA Konstrukcija vitkih betonskih slopov omogoča minimalno količino podpor v pritličju in zagotavlja, da se objekti oblikujejo kot lahkotni, lebdeči lampijoni, ki definirajo javni prostor, ne da bi ga pri tem omejevali. So prostorski poudarki na pomembnih in smiselnih točkah, kar spodbuja zbiranje uporabnikov in kroji javno življenje na območju.

KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI

STROPOVI

Nosilni elementi so zasnovani v kombinaciji betonske in jeklene konstrukcije. Vertikalna konstrukcija so močni armiranobetonski slopi, ki zrastejo iz terena. Nanje je položena jeklena konstrukcija, ki omogoča premoščanje večjih razponov. Armiranobetonski nosilni elementi so masivni, grobo obdelani in kontrastni lahkotni strukturi jeklenih nosilcev in ovoja na površju. Jekleni nosilci so prašno barvani v belo barvo.

V večini prostorov so uporabljeni stropni paneli iz stabilizirane aluminijeve pene, ki zagotavljajo dobro akustiko v prostorih z veliko uporabniki. V prostorih ustvarjalnega centra (1. nadstropje glavnega objekta) so uporabljeni paneli iz jedkanega stekla, ki svetlobo iz umetnih virov in strešnih svetlobnikov razpršijo – strop deluje kot enotno svetlobno telo.

STAVBNI OVOJ LAHKOTNOST VOLUMNOV Konstrukcija vitkih betonskih slopov omogoča minimalno količino podpor v pritličju in zagotavlja, da se objekti oblikujejo kot lahkotni, lebdeči lampijoni, ki definirajo javni prostor, brez da bi ga pri tem omejevali. So prostorski poudarki na pomembnih in smiselnih točkah, kar spodbuja zbiranje uporabnikov in generira javno življenje na območju. VMESNA PRAZNINA Med terenom in volumnom se artikulira pokriti javni prostor. Je posledica napetosti, ki jo ustvarja kontrast masivnosti tal in lahkotnosti lebdečega volumna, in pomeni neomejen, odprt prostor za druženje in izmenjavo. Je prostor možnosti in zgoščevanja aktivnosti.

Lahkotna, prosojna struktura, ki se kot fina tkanina ovija okrog volumna in mu daje enotno podobo. Prosojnost ovoja dovoljuje, da kljub zaprtosti fasade še vedno slutimo, kaj se dogaja v objektu. Podnevi so to le nežne silhuete, ki jih opazujemo pri delu. Ponoči pa objekti postanejo žareči lampijoni, poudarjena težišča v prostoru. Fasadni ovoj je zasnovan kot dvojna fasada z vmesnim zračnim slojem, kar zagotavlja optimalne možnosti za prezračevanje in omejevanje toplotnih izgub. Zasteklitve so iz troslojnih termopanskih stekel (U = 0,7 W/m2K), notranje steklo pa je dodatno varnostno lepljeno. Kjer odprtin ni, je toplotna izolacija zaščitena z ALU pločevino. Okenski okvirji so iz prašno barvanih aluminijastih profilov v svetlem odtenku (RAL vgradnja). Zunanji sloj je iz vitkih panelov (širina 1–1,2 m) iz akrilnega stekla, pritrjenih (kombinacija vijačenja in lepljenja) na podkonstrukcijo. Akrilno steklo je material, ki ga je lahko oblikovati, je trpežen in s pravo mešanico plasti učinkuje kot bel transparenten material, ki prepušča ravno dovolj svetlobe.

V večnamenski prireditveni dvorani so nosilci zaprti z akustičnimi jadri iz ekspandiranega steklenega granulata s fino strukturiranim barvnim premazom. Njihova namestitev omogoča dodatno izboljševanje akustike v prostoru. ELEMENTI ZA PREDELJEVANJE Materialnost elementov predeljevanja je odvisna od njihove funkcije. Elementi, katerih naloga je bolj fiksno predeljevanje, so zasnovani kot leseni premični paneli z raznolikimi oblogami. Tisti, ki služijo le začasnemu in manj fiksnemu predeljevanju, pa so tekstilni. Paneli v dvorani so obloženi z akustičnimi jadri iz ekspandiranega steklenega granulata s fino strukturiranim barvnim premazom, ki zagotavljajo optimalno akustiko za raznolike dejavnosti. Paneli, ki predeljujejo ustvarjalne ateljeje od skupnih prostorov v avli (2. nadstropje glavnega objekta), so zasnovani kot prosojni stekleni elementi, ki zagotavljajo le fizično razmejitev prostorov, vizualno pa so še vedno povezani. V kletni etaži in na nivoju pritličja (vhodi v dvorano) so paneli obloženi s pločevino. Paneli v objektu za mirno delo so leseni.

TLAKI Tlaki so izvedeni iz mikroarmiranega betona. V večnamenski prireditveni dvorani in vadbenih dvoranah je uporabljen modularni vzmeteni pod (kot npr. Harlequin Liberty) s finalnim slojem iz vinila, ki s strukturo posnema videz mikroarmiranega betona. Sistem omogoča optimalno površino za vse predvidene dejavnosti.

Tekstilni elementi predeljevanja služijo začasni delitvi prostorov in izboljševanju akustike. V ustvarjalnem centru in kletni etaži avle so to le lahkotne predelitve, ki še vedno omogočajo zaznavo dogajanja za njimi, medtem ko so v dvorani dominantni elementi, ki pripomorejo k ustvarjanju ambienta.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

124


125

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


OBJEKTI KOT LAHKOTNI VOLUMNI NE PREDSTAVLJAJO TEŽKIH MEJA V PROSTORU, TEMVEČ ZAGOTAVLJAJO ODPRTO OKOLJE ZA AKUMULACIJO IN DELITEV IDEJ.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

126


127

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


5.5.2 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

strešno jekleno paličje (h=2,5m) Za premoščanje velikih razponov dvorane (16,3m) in avle (10,55m) je uporabljeno jekleno paličje, ki se v prečni smeri na treh točkah nalaga na betonske slope. Nanje so togo vpeti s kemičnimi sidri (injektiranje vijakov). Uporabljeni so jekleni škatlasti profili 200x200mm (debelina stene 10mm; diagonale dimenizij 200x200mm, debelina stene 8mm). Dodatno togost zagotavljajo križne diagonale v horizontalni smeri na vsakem drugem polju (dimenzij 100x100, debelina stene 8mm).

sovprežna medetažna konstrukcija (d=56cm)

SHEMA 69: SHEMA KONSTRUKCIJSKE ZASNOVE GLAVNEGA OBJEKTA (VIR: avtor)

V vseh objektih se medetažna horizontalna konstrukcija izvede v kombinaciji jeklenih I nosilcev (IPE 360) in sovprežne konstrukcije HI-BOND pločevine in AB plošče (d=12cm).

Dominantni strešni nosilci se nalagajo na betonske slope in objekt povezujejo v celoto. S tem se ustvarja učinek lebdečega volumna, ki na odprtih stikih s terenom v notranjost spušča poglede in javno življenje z ulice.

Konstrukcijska zasnova objektov omogoča čim večjo odprtost in pretočnost pritličja in ustvarjanje učinka lebdečih volumnov. betonski slopi (b/l=30/180cm in 30/100cm) Glavna vertikalna nosilna konstrukcija nad kletno etažo so betonski slopi v prečni smeri. Nalegajo na temeljno ploščo in stene v kletni etaži in podpirajo strešni nosilec. V glavnem objektu so slopi postavljeni na rastru 4,3m, kar omogoča optimalno razporeditev programov - tako v pasu konstrukcije - kot izven njega. V objektu za mirno delo so slopi na razponih 4,5 in 6,0m, v paviljonu na 8,0m.

V vseh treh objektih je predvidena konstrukcija, ki je pretežno okvirna. Prostor zaznamujejo vitki betonski slopi na manjših medsebojnih razmikih, horizontalna konstrukcija je izvedena v jekleni in sovprežni konstrukciji. Polje vertikalne konstrukcije izkorišča svojo dimenzijo in usmerjenost in postaja interaktivno polje komunikacije – enkrat je polje zaprto in predeljuje dva tematsko in funkcionalno ločena prostora, drugič postaja prostor zadrževanja in druženja, spet tretjič prostor prehajanja in povezovanja.

Konstrukcija objektov je pretežno okvirna, pri vseh objektih pa je dodatno ojačana z AB stenami v vzdolžni smeri.

SHEMA 70: INTERAKTIVNO POLJE KOMUNIKACIJE (VIR: avtor)

vkopana AB nosilna stena (d=30cm) Vkopani servisni del objekta je zasnovan kot klasični sistem AB sten in stropnih nosilcev (b/h=20/60cm), ki podpira AB ploščo.

Konstrukcija ni element razmejitve, temveč pas stalne komunikacije in različnih nivojev povezovanja in interakcije med posameznimi tematsko ločenimi programi.

GLAVNI OBJEKT

monolitna AB plošča (d=20cm)

Cilj prostorske zasnove objekta z večnamensko prireditveno dvorano so njegova čim večja pretočnost na nivoju ulice, preprosta prilagodljivost in zadostna naravna osvetlitev prostora. To je zagotovljeno z zasnovo dominantne konstrukcije betonskih slopov in jeklenih strešnih nosilcev, ki omogoča velike volumne prostorov brez vmesnih podpor in veliko prilagodljivosti znotraj njih. Kontrastno pritlični etaži je kletna etaža zasnovana bolj zaprto – konstrukcija je iz AB sten –, celotna narava prostorov pa (z izjemo avle) temu primerno bolj zaprta in namenjena servisnim in skladiščnim prostorom. Na enak način je zasnovan servisni del proti terenu na nivoju ulice. Medetažna konstrukcija je sovprežna – kombinacija jeklenih nosilcev (IPE 360) in pločevine HI-BOND z litim betonom.

vkopana kletna AB nosilna stena (d=30cm) Kletna etaža je zasnovana kot klasični sistem AB sten in stropnih nosilcev (b/h=20/60cm), ki podpira AB ploščo.

Strešni nosilci – visoko jekleno paličje iz škatlastih profilov – so dominantni elementi v prostoru. Konzolno so naloženi na slope v prečni smeri in povezujejo objekt v celoto. Njihovo previsevanje omogoča več prostora za interakcijo med objektom in ulico. Streha je zasnovana tako, da je vsako drugo polje med nosilci dvignjeno – tvorijo se svetlobniki, ki zagotavljajo konstantno osvetljenost notranjega prostora dvorane in avle. OBJEKT ZA MIRNO DELO Objekt je zasnovan sorodno glavnemu objektu. Vertikalno konstrukcijo tako predstavlja niz slopov, ki omogoča, da je preostali prostor osvobojen podpor in prosto prilagodljiv. Zaprti servisni prostori so v servisnem delu proti terenu, ki je zasnovan kot stenska konstrukcija iz AB sten.

AB temeljna plošča (d=50cm)

Medetažna konstrukcija je iz sovprežne konstrukcije jeklenih nosilcev (IPE 360) in sistema HI-BOND.

Temeljenje glavnega objekta je izvedeno kot enotna temeljna plošča, položena na XPS toplotno izolacijo.

PAVILJON

Pri paviljonu in objektu za mirno delo je uporabljena AB temeljna plošča debeline 30cm.

Paviljon zaznamuje preprosta tlorisna zasnova – dve polji slopov definirata njegovo organizacijo, sovprežna horizontalna konstrukcija pa omogoča večje konzolne elemente na vseh štirih straneh.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

128


5.5.3 INTERAKTIVNA POLJA KOMUNIKACIJE

Pri zagotavljanju pretočnosti in prilagodljivosti prostorske zasnove ključno vlogo odigra konstrukcija. Vitki betonski slopi v treh pasovih (dveh pri paviljon in objektu za mirno delo) pomembno definirajo povezovanje glavnih programov med seboj. Slopi s svojo dolžino v prečni smeri namreč tvorijo prostor, ki lahko služi različnim namenom. Značilni so trije glavni principi definiranja pasu konstrukcije: - konstrukcija kot omejitev v prostoru; - konstrukcija kot prostor zadrževanja; - konstrukcija kot prostor prehajanja. Dodatno so prostorske možnosti pasu konstrukcije pogojene z njegovo globino - v primarnem pasu (A) so slopi dimenzij 1,8 - 2,0 m, medtem ko so slopi v sekundarnem polju (B) globoki 1,0m. Primarni pas s svojo globino ponuja več možnosti za različno uporabo. Tako so v njem predvideni (poleg prostorov prehajanja - npr. komunikacija med dvorano in avlo) programi, ki omogočajo direktno napajanje povezovalnih programov (prodajni pult, garderobe, čajne kuhinje, loža za opazovanje dvorane ipd.). Znotraj primarnega pasu so med drugim predvideni tudi infrastrukturni elementi - dvigala, vertikalni jaški za inštalacije in depoji. Sekundarni pas je predviden predvsem kot prostor prehajanja in predeljevanja, izjemoma pa se obravnava tudi kot prostor zadrževanja (izložbe, delovne površine).

B

B

A

B B (gl. 1,0 m)

Različna uporaba pasu konstrukcije ponuja različne mehanizme za komunikacijo. Ker so (preprosto) prilagodljivi, to zagotavlja dodatno odprtost pri komuniciranju programov med seboj in programa z mestom. Spremembe so lahko instantne. Pas konstrukcije z različnimi interpretacijami ponuja različnim programom točno tisto, kar potrebujejo. Ustvarja se kolaž kombinacij, ki je interaktivno polje komunikacije.

A

A (gl. 1,8 - 2,0 m)

SHEMA 71: OBMOČJA INTERAKTIVNEGA POLJA KOMUNIKACIJE V PRITLIČJU M 1:1000

KONSTRUKCIJA KOT OMEJITEV V PROSTORU Paneli so z obeh strani zaprti in tvorijo omejitev v prostoru. Zagotovljena je popolna delitev prostorov med seboj - tako zvočna, kot tudi fizična. Taka delitev je aktualna predvsem pri programu prireditvene dvorane, ki ima za svoje delovanje posebne zahteve (akustika).

POLJE A med prireditveno dvorano in avlo, med avlo in servisi v kletni etaži

129

POLJE B med zaodrjem in prireditveno dvorano

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


KONSTRUKCIJA KOT PROSTOR PREHAJANJA V primeru odprtja panelov se pas konstrukcije iz pasu, ki dejavnosti med seboj strogo ločuje, spremeni v glavni element povezovanja programov. Paneli se lahko odprejo popolnoma in s tem vzpostavljajo veliko pretočnost - meje med programi se zabrišejo. V primeru potrebe po zvočni delitvi in hkratnem prehajanju med programi, je možna izvedba zvokolova.

POLJE A med prireditveno dvorano in avlo je možna izvedba zvokolova

POLJE A med prireditveno dvorano in avlo je možna neomejeno prehajanje

POLJE B med prireditveno dvorano in zaodrjem je možna neomejeno prehajanje

KONSTRUKCIJA KOT PROSTOR ZADRŽEVANJA V pas konstrukcije je možno umestiti tudi specifičen program. Pas tako služi kot prostor zadrževanja - bodisi zaradi samega oblikovanja prostora med slopi, bodisi le z vzpostavitvijo programa v njem. V pas je možno postavljati tudi fiksne elemente - kot so npr. izložbe, razstavni boksi za trajne razstave v kletni etaži.

POLJE A prodajni pult garderoba za obiskovalce

POLJE B prodajni pult površine za razstavljanje

POLJE A niša za zadrževanje čajna kuhinja

POLJE B prostor za delo

POLJE B niše za razstavljanje

SHEMA 72: AKSONOMETRIČNI PRIKAZ RAZLIČNIH VARIANT INTERAKTIVNEGA POLJA KOMUNIKACIJE

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

130


5.6 TEHNIČNI VIDIKI

5.6.1 TRAJNOSTNI VIDIKI GRADNJE

5.6.2 NEOVIRAN DOSTOP

5.6.3 BIVALNO UGODJE

Celoten kompleks ustvarjalnega središča je zasnovan skladno s principi DGNB (Deutsche Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen – t. i. nemško združenje za trajnostno gradnjo), kar pomeni, da pojem trajnosti ni omejen le na energijsko učinkovitost in varčnost, ampak celovito zaobjame tri poglavitna merila trajnosti: ekonomijo, ekologijo in družbeno-kulturološka merila.

Vsi objekti in zunanje površine posega so zasnovani v skladu s Pravilnikom o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18).

Pri arhitekturni zasnovi objektov je bilo pomembno zagotavljanje čim večjega bivalnega ugodja v prostorih, ki so konstantno v uporabi.

Dodatna pozornost je namenjena optimalnemu dostopu za invalide, saj je Občina Idrija v letu 2016 sprejela Akcijski načrt za izenačevanje možnosti invalidov Občine Idrija 2016–2020 in se aktivno ukvarja z urejanjem javnih površin in prostorov za lažjo dostopnost oviranim osebam.

Najpomembnejši vidik ugodja je bila optimalna osvetlitev za različne programe in hkrati konstantna naravna osvetlitev prostorov v nenehni uporabi. Zato je tudi prostor večnamenske dvorane zasnovan tako, da je lahko čez dan osvetljen neposredno z naravno svetlobo. Ateljeje za natančno delo z drobno idrijsko čipko zaznamuje nežna, difuzna svetloba, prav tako pisarniške in klubske prostore. Prostori za ples in godbo imajo direktno osvetljene le skupne prostore, vadbeni pa so osvetljeni le posredno. Skupni prostori so zaznamovani z raznolikimi ambienti različnih virov svetlobe, kar omogoča ustvarjanje prostora za hibrid dejavnosti znotraj enega sklopa prostorov.

Vidik trajnosti pri zasnovi je najbolj izrazit pri njegovi vlogi v širšem kontekstu družbe in kulture. Objekti so zasnovani kot zbirniki znanja, tradicije, preteklosti in potencialov prihodnosti, ki jih pretvarjajo v vrednote in spretnosti, pomembne za prihodnji razvoj družbe in mesta. Glavno vodilo snovanja objektov je njihova trajna prilagodljivost, ki omogoča njihovo preprosto upravljanje in ponuja veliko možnosti uporabe. S tem se ustvarja prostor, ki lahko služi več namenom hkrati, kar občutno izboljša njegove ekološke, gospodarske in družbene vidike in podaljša tudi življenjsko dobo objektov, saj se lahko različnim potrebam bodočih uporabnikov prostora hitro prilagaja. S celostnega vidika gradnje je v fazi načrtovanja pomembno poudariti nekaj ključnih načel, ki so bila upoštevana pri zasnovi: – kompaktna zasnova; – možnost adaptacije prostorov v krajšem in daljšem časovnem razdobju; – naravna osvetlitev prostorov v dnevni uporabi, umeščanje servisov v prostore z manj naravne svetlobe; – možnost naravnega prezračevanja; – ugodno razmerje med prosojnimi in neprosojnimi površinami fasadnega ovoja.

131

Kompleks sestavljajo trije tematsko različni objekti, ki jih v celoto povezuje plato javnega prostora. Celoten kompleks je javen, zaznamuje pa ga rahla razgibanost terena, ki zahteva urejanje prostora v nivojih. Gibanje po prostoru je kljub temu preprosto in jasno. Vse višinske razlike je mogoče na več točkah premagati s položnimi rampami (optimalen dostop tudi za invalide, starejše in mamice z otroškimi vozički). Vse etaže in zunanje površine so jasno in preprosto dostopne gibalno oviranim osebam. V vseh objektih so načrtovane sanitarije in dvigala prilagojeni osebam na invalidskih vozičkih. Vsa stopnišča so oblikovana tako, da je omogočena dobra vizualna zaznava roba. Svetla širina vhodnih vrat objektov znaša povsod vsaj 100 cm, prehodov med opremo pa vsaj 90 cm.

Prostorska zasnova objektov temelji na velikem volumnu prostora, ki se razteza preko več etaž. Z vzpostavitvijo strešnih svetlobnikov, ki se po potrebi lahko odpirajo, je omogočeno naravno prezračevanje, to pa omogoča konstantno ohranjanje primerne klime v prostorih brez velike porabe električne energije. Ogrevanje je kljub velikim prostorom lahko optimizirano, saj je mogoče konstantno prilagajanje večjih prostorov v manjše s sistemi začasnega predeljevanja (zavese in paneli).

Objekti so zasnovani jasno in berljivo, posamezni programski sklopi pa so hitro določljivi v prostoru, kar dodatno lajša uporabo prostora.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


BUS

intervencijska površina 6 / 11 m intervencijska pot / dostopi do objekta

zbirno mesto SHEMA 73: SHEMA INTERVENCIJSKIH POTI IN POSTAVITVENIH POVRŠIN M 1:1000

5.6.4 POŽARNA VARNOST Požarna varnost je zagotovljena po standardih, navedenih v tehnični smernici TSG-1-001:2010 POŽARNA VARNOST V STAVBAH. Po klasifikaciji objektov CC-SI spada (kompleks) objektov pod točko 126 – Stavbe splošnega družbenega pomena, bolj natančno 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo. Ta klasifikacija dodatno definira omejitve in zahteve, navedene v požarni smernici Ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti v stavbah: – širjenje požara na sosednje objekte je preprečeno; – zagotovljena je ustrezna nosilnost konstrukcije; – širjenje požara po stavbi je preprečeno; – zagotovljene so ustrezne evakuacijske poti in sistemi za javljanje in alarmiranje; – zagotovljeno je zadostno število naprav za gašenje; – zagotovljen je dostop za gasilce. Požarna varnost se zagotavlja z AJP – avtomatskim sistemom javljanja požara, odvodi dima in samodejnim gašenjem požara (sistem sprinkler). Širjenje požara na sosednje objekte je preprečeno z zadostnimi odmiki od sosednjih objektov in izbiro ustreznih materialov konstrukcije in fasade. Nosilnost in odpornost konstrukcije sta ustrezni, prav tako ustrezni sta celovitost in izolativnost. Širjenje požara po stavbi je preprečeno z uvedbo požarnih sektorjev in uporabo primerne konstrukcije. Velikosti sektorjev so v skladu z zahtevami tehnične smernice. V glavnem objektu je zaradi velikosti večvišinskega prostora avle potrebna dodatno tudi namestitev sprinklerskega sistema (zanj je predvidena tudi dodatna, požarno ločena strojnica, vezana neposredno na požarno stopnišče). Dodatno so požarno ločeni vsi vertikalni jaški (dvigala, inštalacije). Vrata se iz vseh prostorov, kjer je lahko več kot 20 ljudi, odpirajo v smeri evakuacije. Vse širine izhodov in prehodov so v skladu s pravilnikom. Prav tako so širine prehodov in izhodi iz prostorov z več uporabniki v skladu s požarno smernico in dopolnilnimi zahtevami VKF 1005.

Dim se ob morebitnem požaru odvaja skozi strešne svetlobnike, ki so zasnovani tako, da omogočajo odpiranje posameznih segmentov.

V nadstropju je beg iz prostorov ustvarjalnega centra mogoč po dveh stopniščih v osrednjem delu avle. Skupna evakuacijska pot do izhoda na prosto ne presega 50 m. OBJEKT ZA MIRNO DELO:

EVAKUACIJSKE POTI Evakuacijske poti so zasnovane tako, da nobena točka v objektu od požarnega stopnišča ali direktnega izhoda na prosto ni oddaljena več kot 50 metrov. GLAVNI OBJEKT: Objekt je razdeljen na pet požarnih sektorjev: večvišinska avla (klet, pritličje, 1. nadstropje), dvorana s servisnimi prostori v pritličju, servisni prostori v kleti, požarno stopnišče in strojnica ob stopnišču. Iz kletne etaže evakuacija poteka po petih možnih poteh – po požarnem stopnišču v servisnem pasu, iz dveh zunanjih atrijev ob avli ali po dveh stopniščih v osrednjem delu avle. V kletni etaži je neposredno na požarno stopnišče vezana strojnica sprinklerskega sistema, ki je tudi požarno ločena od preostalih delov objekta. V pritličju je beg iz avle omogočen skozi tri izhode, medtem ko se prostor večnamenske dvorane ob morebitnem požaru z aktivacijo dimnih zaves požarno loči od prostora avle, njegova evakuacija pa poteka skozi dva izhoda, vezana na servisni hodnik. Servisni prostori se prav tako evakuirajo skozi dva izhoda na skrajnih koncih servisnega hodnika. Beg je možen tudi po požarnem stopnišču, neposredno na nivo Prešernove ulice na jugu objekta.

Objekt je zasnovan kot en sam sektor, saj njegova manjša površina kljub raztezanju sektorja preko več etaž omogoča uporabo le avtomatskega javljanja požara – potrebe po sprinklerskem sistemu ni. V vsaki od treh etaž je mogoče bežati na vsaj dva izhoda (po stopnišču ali direktno na prosto), pri čemer nobena razdalja ne presega 50 m. PAVILJON: Objekt je preprost, evakuacija poteka skozi dva izhoda direktno na prosto. DOSTOPI IN POSTAVITVENE POVRŠINE Dostopi do območja za intervencijska vozila so možni iz Lapajnetove in Prešernove ulice, zagotovljen pa je tudi dostop po Vodnikovi poti (osnovna šola). Omogočen je neoviran dostop do dveh intervencijskih površin za intervencijska vozila (velikosti 6 x 11 m), označenih z ustreznimi talnimi in drugimi označbami. Intervencijska površina na Prešernovi ulici je že obstoječa pri servisu trgovsko-parkirne hiše. Zbirno mesto je na Lapajnetovi ulici, v bližini glavnega vhoda.

Večnamenska prireditvena dvorana ima več scenarijev postavitve sedežev in odra in v vseh evakuacija poteka po servisnem hodniku. Ob postavitvi sedežev so sedeži v vrstah, vmesni prostori med vrstami sedežev in prehodi med skupinami vrst sedežev pa zasnovani tako, da je pot za umik čim bolj ravna in dovolj široka. Sedeži niso pritrjeni na tla, zato so ob morebitni postavitvi povezani med seboj tako, da ne morejo ovirati umika uporabnikov.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

132


A K 1-2

A K 1-3

A K 1-4

A K 1-5

A K 1-6

A K 1-1

PS1

A K 2-2

A K 2-1

A K 1-7

A K 1-8

A K 2-3

A K 4-2

A K 2-4

A K 4-1 A K 4-10

A K 1-09

A K 1-10

A K 5-2

A K 5-3

A K 5-16

A K 1-11

A K 4-3

A K 4-6

A K 4-4

A K 4-7

A K 4-5

A K 4-8

A K 1-13

A K 5-17

A K 5-19

A K 5-18

A K 3-2

PS2 A K 3-5

A K 5-14 A K 5-12

A K 5-1

A K 5-4

A K 3-1

A K 3-4

A K 2-5

A K 2-6

A K 1-12 A K 3-3

A K 5-5

PS3

A K 5-6

A K 5-15 A K 5-13

A K 5-7

A K 5-8

A K 3-6

A K 5-9

A K 5-10

A K 5-11

PS4

SHEMA 74: SHEMA EVAKUACIJSKIH POTI IN POŽARNIH SEKTORJEV - KLET M 1:500

C 0-2

C 0-1

C 0-3

PS7

C 0-4

A 0 1-1

PS1

A 0 1-2

A 0 1-3

PS5

A 0 2-1 A 0 2-2

A 0 2-3

A 0 2-4

A 0 2-5

A 0 2-6

A 0 2-7 B 0-2

B 0-1

B 0-3

PS4

PS6 B 0-10

B 0-9

B 0-11

B 0-5

B 0-4

B 0-6

B 0-12

B 0-7 B 0-8

SHEMA 75: SHEMA EVAKUACIJSKIH POTI IN POŽARNIH SEKTORJEV - PRITLIČJE M 1:500

133

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


pot umika izhod na prosto / zaščiteno stopnišče

PSxy

požarni sektor

A 1 1-2

A 1 1-3

A 1 1-4

A 1 1-5

A 1 1-6

A 1 1-1

PS1

A 1 1-7

B 1-2

B 1-1

B 1-3

B 1-4

B 1-5

PS6

B 1-7

B 1-11

B 1-8

B 1-6

B 1-12

B 1-9 B 1-10

SHEMA 76: SHEMA EVAKUACIJSKIH POTI IN POŽARNIH SEKTORJEV - 1. NADSTROPJE M 1:500

B 2-2

B 2-1

B 2-3

B 2-4

B 2-5

PS6

B 2-6

SHEMA 77: SHEMA EVAKUACIJSKIH POTI IN POŽARNIH SEKTORJEV - 2. NADSTROPJE M 1:500

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

134


135

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


6.0 GRAFIČNI DEL

VIZUALIZACIJE SITUACIJA

1:500

TLORIS PRITLIČJA TLORIS KLETI TLORIS 1. NADSTROPJA TLORIS 2. NADSTROPJA

1:250 1:250 1:250 1:250

PREREZ A-A IN ZAHODNA FASADA PREREZ B-B IN ZAHODNA FASADA PREREZ 1-1 PREREZ 2-2 PREREZ 3-3 IN JUŽNA FASADA VZHODNA FASADA SEVERNA FASADA

1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250

FASADNI PAS

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

1:25

136


OBJEKTI KOT LAHKOTNI VOLUMNI NE PREDSTAVLJAJO TEŽKIH MEJA V PROSTORU, TEMVEČ ZAGOTAVLJAJO ODPRTO OKOLJE ZA AKUMULACIJO IN DELITEV IDEJ.

137

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


TRIJE NIVOJI AVLE SO V CELOTO POVEZANI PREKO VEČVIŠINSKIH PREBOJEV, KI OMOGOČAJO POVEZOVANJE PROGRAMA IN ULICE V DINAMIČNO CELOTO.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

138


ŠIROKO STOPNIŠČE KOT DEL RUDNIŠKE OSI POVEZUJE NIVO PLATOJA BARBARA S PRIREDITVENIM PROSTOROM.

139

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


DVORANA JE PRILAGODLJIVA IN PREK STREŠNIH SVETLOBNIKOV OSVETLJENA Z NARAVNO SVETLOBO.

DVORANA SE S SVOJO FLEKSIBILNO ZASNOVO TEKOM DNEVA PRILAGAJA RAZNOLIKIM VSEBINAM.

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

140


141

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


328,10 m.n.v. +2,50

13,70

nova povezava do jaška Frančiške

325,00 m.n.v. -0,60

330,00 m.n.v. +4,40

potok Nikova

10,50

324,80 m.n.v.

LICA

-0,80

IŠKA U BAZOV

325,60 m.n.v. 327,20 m.n.v.

11,70

±0,00

+1,60

326,00 m.n.v. 8,40

+0,40

car-sharing električno polnjenje

9,50

ŠPOR T STAN NI CENTE K R (1969 A BLOUD KA )

20,10 postaja za električna kolesa

325,60 m.n.v. ±0,00

11,30

OSNO VNA ŠOLA JOŽE TA M IHEV CA

PREDPROSTOR BLAGOVNICA 325,60 m.n.v. 13,10

±0,00

LICA

E JN PA LA

AUMEŠKI TRG 14,00

A OV

ICA UL

BUS

NA U

ROŽ

T

BUS

323,00 m.n.v.

326,00 m.n.v.

325,60 m.n.v. ±0,00

-2,60

+0,40

PREDPROSTOR ŠPORTNI CENTER 325,20 m.n.v.

8,70 15,10

-0,40

MOD R (1982 A DVORA NA )

16,55

12,50 A

323,00 m.n.v.

IC VN GO A BL 76) (19

-2,60 17,30

PREDPROSTOR LAPAJNETOVA ULICA 325,60 m.n.v.

13

±0,00 21,05

LJON PAVI

+1,40

13

327,00 m.n.v.

5,25

20,90

2%

JEKT

OB 9,90 TA IN A POŠ STAR 5) -8 (1980

40,2

"F"

plesni klub

glavni vhod z Lapajnetove ulice

STROJNICA JAŠKA INZAGHI (1889)

info točka

10,90 26,7

11

10,05

godba +0,70

326,05 m.n.v.

2%

33,9

326,30 m.n.v.

PRIREDITVENI PREDPROSTOR

2%

LICA OVA U JNET LAPA

+0,45

2%

325,00 m.n.v. -0,60

2% 2%

+0,70

16,7

PREDVIDENO OBMOČJE STANOVANJSKE GRADNJE

2% 2%

11,65

8,65

2%

33,9

PREDPROSTOR PREŠERNOVA ULICA 326,05 m.n.v.

A

2%

2%

14,45 2%

+0,45

16,55

2%

2%

11,45

NA HIŠ

LO

O DE

MIRN

16,2

KT ZA OBJE

2%

ARKIR

VODNIKOVA POT

2%

326,30 m.n.v.

-P VSKO TRGO ) 8 1 (20

23,3

T

BJEK

NI O GLAV

vhod z nivoja stolpa

STOLP JAŠKA INZAGHI 334,45 m.n.v.

2%

2,2

7,6

parkirna hiša (180 mest) v souporabi javnih objektov

+8,85

ave

el bd

PREŠERNOVA ULICA

b eo

novo stopnišče do stolpa jaška Inzaghi

326,50 m.n.v. +0,90

javno parkirišče plato Barbara

o čje mo

širš 337,30 m.n.v.

335,60 m.n.v.

+11,70

+10,00

očj e obm

obstoječa povezava med nivojem Blagovnice in platojem Barbara PLATO BARBARA

CARL J

337,30 m.n.v. +11,70

ureditev peš poti: nova rekreacijska os center - Mejca - Rake

AKOBA

elave

e obd

ožj

ULICA

postaja za električna kolesa

nova turistična točka - železnica jaška Inzaghi

±0,00 = 325,60 m.n.v.

SITUACIJA 1:500 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

142


Rožna ulica

PRITLIČJE KVADRATURE PROSTOROV

Gasa povezovalna brv do Gase na mestu leta 1976 porušene brvi

AUMEŠKI TRG 326,00 m.n.v. +0,40

električno polnjenje in car-sharing postaja

Jašek Frančiške

GLAVNI OBJEKT

VA k NIKO

poto

323,00 m.n.v. -2,60

posta

lektr

ja za e

326,00 m.n.v. +0,40

obstoječa linijska zasaditev platan

olesa ična k

površine za neformalno druženje proti potoku Nikova

PREDPROSTOR BLAGOVNICA

prostor za kolesa (35 PM)

BUS

prostor za kolesa (35 PM)

BANKA A

novi vhod ŠRC

PREDPROSTOR LAPAJNETOVA ULICA

novi vhod Modra dvorana

rob utrjene parkovne površine na višjem nivoju se zaključi z dolgo linijsko klopjo proti ulici

325,60 m.n.v. ±0,00

po predlogu reorganizacije Modre dvorane se uvede dodatno vhodno avlo iz parka na Lapajnetovi ulici

PREDPROSTOR ŠPORTNI CENTER

rdeči javor

325,20 m.n.v. -0,40

vzdolž Lapajnetove ulice se obstoječa linijska zasaditev platan podaljša

STARA POŠTA

557,7m2

otroška igrala

utrjena peščena površina

B

57,5m2 86,3m2

mikroarmirani beton

82,5m2

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI B 0-2 prilagodljivi prostor za delo - projektne pisarne mikroarmirani beton B 0-3 prilagodljivi prostor za delo - mladinski center mikroarmirani beton B 0-4 soba za prezentacijo mikroarmirani beton

42,1m2 20,4m2

SERVIS B 0-5 B 0-6 B 0-7 B 0-8 B 0-9 B 0-10 B 0-11 B 0-12

6,3m2 4,8m2 4,5m2 3,7m2 9,9m2 2,4m2 2,9m2 4,4m2

čajna kuhinja sanitarije - ženske / gibalno ovirani sanitarije - moški depo depo - mladinski center vertikalni jašek - inštalacije vertikalni jašek - dvigalo komunikacije servis

mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton

42,1m2

223,6m2

SKUPAJ OBJEKT ZA MIRNO DELO

POVEZOVALNI PROSTORI C 0-1 skupni prostor

mikroarmirani beton

55,9m2

SERVIS C 0-2 sanitarije - moški C 0-3 sanitarije - ženske/gibalno ovirani C 0-4 bar s priročnim skladiščem

mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton

2,2m2 3,0m2 9,1m2 70,2m2

1,1

0,3 1,3

PAVILJON

B

53,4m2

1295,2m2

SKUPAJ PAVILJON A

28,8m2 12,2m2

PAVILJON

LAPAJNETOVA ULICA 326,30 m.n.v. +0,70

70,4m2 41,6m2

POVEZOVALNI PROSTORI B 0-1 avla z vertikalnimi komunikacijami

predprostor ŠRC in Modre dvorane utrjena peščena površina

C OVNI BLAG

lokali se po predlogu reorganizacije na novo odpirajo tudi proti Lapajnetovi ulici

mikroarmirani beton mikroarmirani beton

OBJEKT ZA MIRNO DELO

po predlogu reorganizacije se v ŠRC predvidi avlo, ki povezuje stari vhod iz servisne ceste z novim vhodom iz parka na Lapajnetovi ulici- šolski in športni park se povežeta prek objekta

pritličje se po predlogu reorganizacije ponovno odpira na ulico

obstoječi vodni element

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI A 0 1-2 interaktivni pas konstrukcije -avla A 0 2-1 interaktivni pas konstrukcije - servis

SKUPAJ GLAVNI OBJEKT

BUS

327,00 m.n.v. +1,40

posebno tlakovanje na mestu stare rudarske železnice iz Bašerije do topilnice

293,7m2 93,6m2

SERVIS A 0 2-3 prostor za smeti mikroarmirani beton A 0 2-4 požarno stopnišče mikroarmirani beton A 0 2-5 delavnica - večnamenska prireditvena dvorana mikroarmirani beton A 0 2-6 depo - večnamenska prireditvena dvorana mikroarmirani beton A 0 2-7 strojnica mikroarmirani beton

obstoječa linijska zasaditev platan

vzdolž celotne ureditve urejen t.i. shared space, cestišče urejeno kot območje umirjenega prometa

postajališče za mestni avtobus na obeh straneh cestišča, možno krajše ustavljanje turističnih avtobusov

PLATO

mikroarmirani beton mikroarmirani beton

DEFINIRANI PROSTORI A 0 1-3 večnamenska prireditvena dvorana

325,60 m.n.v. ±0,00

v Blagovnico se po predlogu reorganizacije umesti nov program: mestna restavracija in prezentacijski prostori v pritličju, v zgornjih nadstropjih pa prostori za skupno delo in start-up zaganjalnik

POVEZOVALNI PROSTORI A 0 1-1 avla z vertikalnimi komunikacijami A 0 2-2 povezovalni hodnik - servis

C 0-2

C 0-1

8,8

8,1

zasaditev brez

PARKIRNA HIŠA IN TRGOVINA

1

3

zunanji vhod v plesni klub

4,1

glavni vhod v objekt z Lapajnetove ulice

GLAVNI OBJEKT

2,25

F

zunanji vhod v prostore godbenega društva

13

vhod trgovina

7,8

C 0-3

višinska razlika med prireditvenim predprostorom in Lapajnetovo ulico je premagana s klančino

paviljon se lahko odpira na vse strani

1

ustvarjalni garderobe center toaleta razstavni prostor

vhod garažna hiša

2

STRO

JNICA

+0,45

garderobe ustvarjalni toaleta center razstavni prostor

JAŠK A

9 3

tlakovana površina metličen beton

nizka grmičasta zazelenitev v betonskih koritih s klopmi

1 6,2

±0,00

3,1

3,3

A 0 1-1

10,6

1

PREŠERNOVA ULICA

vhod trgovina

0,65

0,3

A

E E1

C 0-4

INZAG

HI

večnamenska dvorana se s celotno fasado odpira na predprostor (dvorana je pokriti podaljšek ulice)

večnamenska dvorana se s celotno fasado odpira na predprostor (dvorana je pokriti podaljšek ulice)

33,9

0,75

PRIREDITVENI PROSTOR 326,05 m.n.v. +0,45 14,9

326,05 m.n.v. +0,45

ponovna uporaba prazne strojnice turistična info točka

možnost avditorija na prostem

2 10,9

2 obstoječa intervencijska površina

+1,20

A 0 2-5

A 0 2-6

B 0-2

B 0-3

PRED V

ČJE S

12,1

8,1

OBMO

7,6

IDENO

3

B 0-5

B 0-6

7,65 10,05

1

1,2

4,95

0,3

4,3

4,3

4,3

4

4,6

4

0,3

0,6

4,3

4,3

4,3

4,3

4

4,6

4

4

4,3 0,3

2,7

e širš

40,2

2

3

4

5

6

7

1,2

2,3

8

9

10

11

12

5,65

e obd

elave

ožj

7,1 3,9

2,3

obm

očj e obm

9,25

0,3 0,6

39

4,95

4

ve

7,65

1,2

0,6

3,1

6,6

8,7

10

13

5,8

2

1,3

2,2

1,1

A

1,2

4

obd čje

o

utrjena peščena površina

B 0-12

B 0-8

4,3

JE

3,8

B 0-4

B 0-7

0,3

SKE G RADN

ela

4,25

B 0-9

2,7

VANJ

1,5

+0,45

TANO

vožnja preko prireditvenega prostora in po Vodnikovi poti je dovoljena samo za intervencijska vozila in vozila z dovolilnico

1,8

B 0-11

amfiteatralno stopnišče povezuje nivo prireditvenega prostora z nivojem rudniškega stolpa in platojem Barbara

0,9 0,9

B 0-10

B1 B B2

326,50 m.n.v. +0,90

12

1

0,35

B 0-1

prometna povezava do platoja Barbara, Na zeml, Mejce in Kajzerja

uvoz parkirna hiša

3,5

2,4

A 0 2-7

smeti

10,65

A 0 2-4

servisni vhod

nastopajoči servis

11,4

A 0 2-3

+0,45

nastopajoči servis

16,2

3

nastopajoči servis

1

servisni vhod

3,7

OBJEKT ZA MIRNO DELO

A 0 2-2 nastopajoči servis

C

A BB1

A 0 2-1

vzdolž Vodnikove poti linijska zasaditev platan

POT

2,4

IKOVA

11,25

VODN dejavnosti čipkarske šole, mladinskega centra in drugih klubov se razširijo na prireditveni prostor

dostava in servis trgovina

17,8

PREDPROSTOR PREŠERNOVA ULICA

dvorana se prilagaja potrebam programa

4,3

A 0 1-3

prostor za kolesa (30 PM)

C

utrjena povozna površina po celotnem prireditvenem prostoru

1,8

D1 D

A 0 1-2

13

14 1

A

2 4,5

0,3 0,5

4,5

B

3 4,5

6 0,3

5,7 15,7 16,7

4

0,3

4,2

0,3 0,5

±0,00 = 325,60 m.n.v.

TLORIS PRITLIČJA 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

143


KLET KVADRATURE PROSTOROV GLAVNI OBJEKT

POVEZOVALNI PROSTORI A K 1-1 avla z vertikalnimi komunikacijami A K 2-1 povezovalni hodnik - godbeno društvo A K 3-1 povezovalni hodnik - plesni klub A K 4-1 povezovalni hodnik - zaodrje A K 5-1 povezovalni hodnik - servis

mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI A K 1-2 interaktivni pas konstrukcije - godbeno društvo mikroarmirani beton A K 1-3 interaktivni pas konstrukcije - bar mikroarmirani beton A K 1-4 interaktivni pas konstrukcije - garderobe obiskovalci mikroarmirani beton A K 1-5 interaktivni pas konstrukcije - razstavni prostor mikroarmirani beton A K 1-6 interaktivni pas konstrukcije - plesni klub mikroarmirani beton

DEFINIRANI PROSTORI A K 2-2 vadbena dvorana - godbeno društvo

B

F

B

A

A K 1-2

A K 1-3

A K 1-4

A K 1-5

A K 1-6 A

E E1

1

A K 1-1

klubski prostori se lahko začasno predelijo od avle

niše s stalno razstavo čipke

ob dogodkih se niše z garderobami in barom odprejo

vadbeni prostori godbeno društvo

-3,66

A K 1-7

A K 1-8

A K 2-3

A K 4-2

A K 4-1 A K 4-10

A K 1-09

A K 1-10

A K 5-2

A K 5-3

A K 5-16

A K 1-13

A K 5-17

A K 5-19

A K 5-18

A K 1-11

A K 1-12

A K 3-1

1

2

-3,66

A K 3-2

A K 3-3

C

D1 D

-3,66

zaodrje

A K 2-1

A K 2-2

vadbeni prostori plesni klub

A K 2-4

2

A K 4-3

A K 4-6

A K 4-4

A K 4-7

A K 3-4

2

A K 2-5

A K 3-5 A K 4-5

A K 4-8

-3,66 -4,86

-3,66 -4,86 A K 5-14

A K 2-6

A K 5-1

A K 5-13

dvorana 3

A K 5-15

A K 5-12

A K 5-4

A K 5-5

A K 5-6

A K 5-7

A K 5-9

A K 5-10

A K 5-11

26,9m2 21,7m2

191,9m2 16,0m2 21,0m2 21,0m2

A K 3-3 sanitarije - plesni klub A K 3-4 garderobe moški - plesni klub A K 3-5 garderobe ženske - plesni klub A K 4-2 sanitarije - zaodrje A K 4-3 garderobe solisti - zaodrje A K 4-4 garderobe solisti - zaodrje A K 4-5 garderobe solisti - zaodrje A K 4-6 skupinske garderobe - zaodrje A K 4-7 skupinske garderobe - zaodrje A K 4-8 skupinske garderobe - zaodrje

mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton

146,8m2 16,0m2 21,0m2 21,0m2 16,6m2 14,1m2 14,1m2 14,1m2 22,1m2 22,1m2 22,1m2 6,0m2 6,0m2 32,3m2 31,1m2 23,2m2 6,0m2 3,6m2 41,8m2 28,1m2 2,2m2 2,9m2 17,8m2 15,5m2 19,4m2 53,4m2 9,6m2 57,2m2 85,5m2 141,9m2 1,6m2 2,8m2 92,4m2 96,3m2 4,2m2 5,0m2 5,0m2 3,6m2 2146,7m2

SKUPAJ GLAVNI OBJEKT

A K 5-8

26,9m2

mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton

A K 3-6

dvorana

-3,66

40,8m2

C

A BB1

v vadbenih dvoranah so prilagodljivi dvižni odri in prilagodljivi akustični paneli z zavesami

21,7m2

A K 2-3 sanitarije - godbeno društvo A K 2-4 garderobe moški - godbeno društvo A K 2-5 garderobe ženske - godbeno društvo A K 3-2 vadbena dvorana - plesni klub

SERVIS A K 1-7 depo - godbeno društvo mikroarmirani beton A K 1-8 depo - razstavni prostor mikroarmirani beton A K 1-9 sanitarije - ženske mikroarmirani beton A K 1-10 sanitarije - moški mikroarmirani beton A K 1-11 depo - razstavni prostor mikroarmirani beton A K 1-12 depo - plesni klub mikroarmirani beton A K 1-13 sanitarije - gibalno ovirani mikroarmirani beton A K 2-6 rekviziti - godbeno društvo mikroarmirani beton A K 3-6 rekviziti - plesni klub mikroarmirani beton A K 5-2 vertikalni jašek - inštalacije mikroarmirani beton A K 5-3 vertikalni jašek - dvigalo mikroarmirani beton A K 5-4 depo - godbeno društvo mikroarmirani beton A K 5-5 strojnica - sprinklerski sistem mikroarmirani beton A K 5-6 požarno stopnišče mikroarmirani beton A K 5-7 tehnika - večnamenska prireditvena dvorana mikroarmirani beton A K 5-8 vertikalni jašek - tovorno dvigalo mikroarmirani beton A K 5-9 depo - večnamenska prireditvena dvorana mikroarmirani beton A K 5-10 strojnica mikroarmirani beton A K 5-11strojnica mikroarmirani beton A K 5-12 vertikalni jašek - inštalacije mikroarmirani beton A K 5-13 vertikalni jašek - inštalacije mikroarmirani beton A K 5-14 depo - večnamenska prireditvena dvorana mikroarmirani beton A K 5-15 depo - večnamenska prireditvena dvorana mikroarmirani beton A K 5-16 depo mikroarmirani beton A K 5-17 depo mikroarmirani beton A K 5-18 depo mikroarmirani beton A K 5-19 depo mikroarmirani beton

1

403,0m2 42,5m2 42,5m2 28,3m2 118,1m2

B1 B B2

3

ve

ela bd

o čje

eo

širš

o bm

elave

e obd

A

ožj

očj e obm

1

2

3

4

5

6

7

A

8

9

10

11

12

13

14 1

2

B

3

4

±0,00 = 325,60 m.n.v.

TLORIS KLETI 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

144


1. NADSTROPJE KVADRATURE PROSTOROV GLAVNI OBJEKT

325,60 m.n.v. ±0,00

POVEZOVALNI PROSTORI A 1 1-1 avla z vertikalnimi komunikacijami

mikroarmirani beton

303,5m2

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI A 1 1-2 ustvarjalni atelje A 1 1-3 ustvarjalni atelje A 1 1-4 ustvarjalni atelje A 1 1-5 ustvarjalni atelje A 1 1-6 ustvarjalni atelje A 1 1-7 interaktivni pas konstrukcije

mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton

14,0m2 29,0m2 44,1m2 29,0m2 14,0m2 60,8m2 494,4m2

SKUPAJ GLAVNI OBJEKT

OBJEKT ZA MIRNO DELO

POVEZOVALNI PROSTORI B 1-1 avla z vertikalnimi komunikacijami

326,30 m.n.v. +0,70

B B

A

+5,25

F

2% A 1 1-2

A 1 1-3

A 1 1-4

A 1 1-5

A 1 1-6

A

E E1

1

mikroarmirani beton

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI B 1-2 soba za prezentacijo - čipka mikroarmirani beton 15,2m2 B 1-3 soba za prezentacijo - godbeno društvo in večnamenska prireditvena dvorana mikroarmirani beton 15,2m2 B 1-4 prilagodljivi prostor za delo - čipka mikroarmirani beton 42,1m2 B 1-5 prilagodljivi prostor za delo - godbeno društvo mikroarmirani beton 42,1m2 B 1-6 soba za prezentacijo mikroarmirani beton 20,4m2 SERVIS B 1-7 B 1-8 B 1-9 B 1-10 B 1-11 B 1-12

čajna kuhinja sanitarije - ženske / gibalno ovirani sanitarije - moški depo depo - čipka komunikacije servis

mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton

6,3m2 4,8m2 4,5m2 3,7m2 4,4m2 4,4m2 251,8m2

SKUPAJ OBJEKT ZA MIRNO DELO

A 1 1-1

88,7m2

1

1

2

+4,56

C

D1 D

A 1 1-7

326,05 m.n.v. +0,45

326,05 m.n.v. +0,45

2

A BB1

2

B 1-2

B 1-1

B 1-3

C

3 2%

B 1-4

2%

požarni izhod iz kleti

326,50 m.n.v. +0,90

B 1-5

+2,08

3

+4,65

B1 B B2

+2,00 B 1-7 +4,65 +4,65

ve

ela bd

stranski vhod s podesta

o čje

B 1-11

B 1-8

B 1-6

obstoječa povezava do platoja Barbara

eo

B 1-12

širš

o bm

B 1-9

elave

e obd

B 1-10

A

ožj

očj e obm

1

2

3

4

5

6

7

A

8

9

10

11

12

13

14 1

2

B

3

4

±0,00 = 325,60 m.n.v.

TLORIS 1. NADSTROPJA 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

145


2. NADSTROPJE KVADRATURE PROSTOROV

OBJEKT ZA MIRNO DELO

325,60 m.n.v. ±0,00

POVEZOVALNI PROSTORI B 2-1 avla

mikroarmirani beton

67,6m2

PRILAGODLJIVI DEFINIRANI PROSTORI B 2-2 soba za prezentacijo B 2-3 soba za prezentacijo B 2-4 prilagodljivi prostor za delo - društva B 2-5 prilagodljivi prostor za delo - društva

mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton mikroarmirani beton

15,2m2 15,2m2 42,1m2 42,1m2

SERVIS B 2-6 kolesarnica

mikroarmirani beton

6,3m2 188,5m2

SKUPAJ OBJEKT ZA MIRNO DELO

326,30 m.n.v. +0,70

B B

A

+5,25

F

2%

A

E E1

1

1

1

2%

2%

2%

2%

2%

2%

2%

2%

2%

2

C

D1 D

2%

326,05 m.n.v. +0,45

326,05 m.n.v. +0,45

2

A BB1

2

B 2-2

B 2-1

B 2-3

C

3 2%

B 2-4

2%

požarni izhod iz kleti

B 2-5

3

+4,65

B1 B B2

326,50 m.n.v. +0,90 B 2-6 +8,85

ve

ela bd

o čje

eo

širš obstoječa povezava do platoja Barbara

o bm

vhod v objekt z nivoja stolpa jaška Inzaghi

elave

e obd

ožj

očj e obm

334,45 m.n.v. +8,85

1

2

3

4

5

6

7

A

8

9

10

11

12

13

A

rudniški stolp jaška Inzaghi

14 1

2

B

3

4

nova povezava do platoja Barbara

±0,00 = 325,60 m.n.v. prometna povezava do platoja Barbara, Na zeml, Mejce in Kajzerja

TLORIS 2. NADSTROPJA 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

146


BLAGOVNICA

NOVA BRV ČEZ NIKOVO Za bolj intenzivno prečno in vertikalno povezovanje mestnih prostorov in aktivacijo struge potoka Nikova, se predvidi umestitev dveh novih brvi. Smer javnih poti na območju tako ni več pretežno horizontalna, temveč se začne bolj intenzivno razvijati tudi v prečni smeri.

BLAGOVNICA (1971) arh. Peter Kerševan V Blagovnico se po predlogu reorganizacije umesti nov program. Objekt, ki je danes na pol prazen in potreben obnove se z novo, primernejšo vsebino, revitalizira in se skupaj z ureditvijo okoliškega prostora neločljivo vpne v prostor in skupnost.

LAPAJNETOVA ULICA

GLAVNI OBJEKT

Avla je oblikovana tako, da ponuja raznolike načine interakcije javnega prostora s programom v objektu. Mimoidoči lahko tako neprestano spremlja raznoliko dogajanje v notranjosti.

Čez celotno območje se uvede cona umirjenega prometa. S tem se predprostora Blagovnice in novega objekta povežeta v enovito celoto, ki tvori večji odprti prostor z optimalnimi pogoji osončenja.

PREŠERNOVA ULICA

Vzpostavi se interaktivno polje komunikacije prilagodljivi paneli omogočajo poljubno prilagajanje vhodov v dvorano, širina konstrukcije pa zagotavlja dovolj prostora za izvedbo zvokolova.

Servisni pas je osvetljen z naravno svetlobo.

PLATO BARBARA

IZVOZNI STOLP JAŠKA INZAGHI (1889)

REKREACIJSKA OS Na nivoju platoja Barbara se uredi nova peš pot, ki povezuje središče mesta s športnim centrom v novem mestnem središču, športnim parkom Mejca in Krajinskim parkom Rake.

Z višjih predelov Prešernove ulice je možen konstanten vpogled v delovanje objekta.

+14,45

+11,65

+ 8,15

+ 4,56 + 3,56

+ 0,45

±0,00 = 325,60 m.n.v.

- 3,66 - 4,36 - 4,76

B

A

F

E1 E

C

D D1

C

B1 B

B2 B

B1

A

±0,00 = 325,60 m.n.v.

PREČNI PREREZ A-A IN ZAHODNA FASADA 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

147


POTOK NIKOVA

ATRIJ PLESNEGA KLUBA

PREDPROSTOR LAPAJNETOVA ULICA

BLAGOVNICA

BLAGOVNICA (1971) arh. Peter Kerševan v Blagovnico se po predlogu reorganizacije umesti nov program: mestna restavracija in prezentacijski prostori v pritličju, v zgornjih nadstropjih pa prostori za skupno delo in start-up zaganjalnik

Atrij je element vertikalnega povezovanja med programom v kleti in ulico. Okrog atrijev so korita klopmi, zasajena z nizkim rastjem, ki vpeljujejo element zelenja na tlakovane površine.

Čez celotno območje se uvede cona umirjenega prometa. S tem se predprostor Blagovnice in novega objekta povežeta v zaključeno celoto in tvorita večji odprti prostor z optimalnimi pogoji osončenja.

PRIREDITVENI PREDPROSTOR

STROJNICA JAŠKA INZAGHI (1889) objekt se reorganizira in preuredi v turistično informacijsko točko

OBJEKT ZA MIRNO DELO

Prireditveni predprostor se posredno poveže z nivojem Blagovnice prek sistema atrijev in klančin. Ustvarja se rahlo odmaknjen preprostor, ki omogoča neovirano funkcioniranje tudi s prometom nedaleč stran.

Iz avle se odpirajo pogledi na prireditveni prostor, Blagovnico in višje ležeči vrh Sv. Antona s cerkvijo.

PLATO BARBARA

PREŠERNOVA ULICA

Objekt prebada z nadsvetlobo osvetljena vertikalna avla, ki povezuje nivo strojnice in stolpa jaška Inzaghi.

Atrij postane centralni element trga.

IZVOZNI STOLP JAŠKA INZAGHI (1889)

REKREACIJSKA OS Na nivoju platoja Barbara se uredi nova peš pot, ki povezuje center mesta s športnim centrom v novem mestnem središču in športnim parkom Mejca in Krajinskim parkom Rake. RUDNIŠKA OS Ob stolpu se zasnuje dodatno stopnišče, ki direktno povezuje plato z nivojem stolpa - tvori se pot, ki povezuje novo turistično točko vhoda v rudnik, preko prireditvenega prostora s strojnico jaška Inzaghi, z na nasprotnem bregu ležečima jaškom Frančiške in rudarsko hišo.

Objekt, ki je danes na pol prazen in potreben obnove se z novo, primernejšo vsebino, revitalizira in se skupaj z ureditvijo okoliškega prostora neločljivo vpne v prostor in skupnost.

+14,45

+11,65

+ 8,85 + 7,85

+ 4,65 + 3,65

+ 0,45

±0,00 = 325,60 m.n.v.

- 3,66 - 4,86 - 5,56 - 5,96

B

A

F

E1 E

C

D D1

C

B1 B

B2 B

B1

A

±0,00 = 325,60 m.n.v.

PREČNI PREREZ B-B IN ZAHODNA FASADA 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

148


PAVILIJON

PARK OB ŠPORTNEM CENTRU

športni center MODRA DVORANA (1982)

STROJNICA JAŠKA INZAGHI (1889) objekt se reorganizira in preuredi v turistično informacijsko točko

PREDPROSTOR PREŠERNOVA ULICA

POVEZAVA DO PLATOJA BARBARA

OBJEKT ZA MIRNO DELO

PRIREDITVENI PREDPROSTOR

PREŠERNOVA ULICA

GLAVNI OBJEKT

NOVA TURISTIČNA TOČKA: IZVOZNI STOLP Paviljon na vozlišču poti je srečališče vseh programov OBNOVLJENI VHOD V JAŠKA INZAGHI in uporabnikov. (1889) RUDNIK Z ŽELEZNICO Zasnovan je brez izrazitih elementov, da postaja le kulisa za dogajanje v prostoru - je sprožitelj dogajanja in neformalnega druženja.

Vertikalno povezovanje avle poteka preko svetlobnih jaškov s stopniščema, ki povezujeta nivo ulice z ustvarjalnimi prostori v 1. nadstropju in avlo s servisi in klubskimi prostori v kletni etaži. Pritličje je sproščeno zaprtega programa in deluje kot notranji podaljšek zunanjega javnega prostora.

Svetlobniki s pomočjo difuzorjev avlo enakomerno osvetljujejo in omogočajo optimalne svetlobne pogoje za ustvarjalno delo in druženje. Zvečer celoten strop deluje kot enovito svetlobno telo.

Kletna etaža je relativno zaprta, na delih pa prekinjena z močnimi elementi svetlobe, ki vzbujajo vtis podzemlja, ki se povezuje s površjem. Pomemben element povezovanja sta, poleg večvišinskih svetlobnih jaškov, dva atrija, ki ponujata vpogled v delovanje godbenega društva in plesnega kluba.

Osrčje avle v 1. nadstropju so skupni ustvarjalni prostori, ki prečno napajajo bolj zaprte prostore ateljejev.

TRGOVSKO-PARKIRNA HIŠA SPAR (2018)

+16,55 +14,45

+11,65

+ 8,15

+ 5,25 + 4,56 + 3,85

+ 3,56

+ 0,45

+ 0,45

±0,00 = 325,60 m.n.v.

±0,00 = 325,60 m.n.v.

- 3,66 - 4,36 - 4,76

2

1 13

14 4

3

2

1

12

11

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

±0,00 = 325,60 m.n.v.

VZDOLŽNI PREREZ 1-1 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

149


PREDPROSTOR PREŠERNOVA ULICA

POVEZAVA DO PLATOJA BARBARA

OBJEKT ZA MIRNO DELO PRIREDITVENI PREDPROSTOR

športni center MODRA DVORANA (1982)

STROJNICA JAŠKA INZAGHI (1889)

PREŠERNOVA ULICA

GLAVNI OBJEKT

NOVA TURISTIČNA TOČKA: IZVOZNI STOLP JAŠKA INZAGHI OBNOVLJENI VHOD V (1889) RUDNIK Z ŽELEZNICO

TRGOVSKO-PARKIRNA HIŠA SPAR (2018)

objekt se reorganizira in preuredi v turistično informacijsko točko

Z umestitivijo turističnega programa na območje ustvarjalnega središča se ustvarja mešanica programa za domačine in turiste, ki odpira nove možnosti povezovanja in promocije - ne samo rudnika, temveč tudi nesnovne dediščine in ustvarjalnosti.

Prireditveni prostor je osrednji zunanji prostor druženja, ki ga napajajo vedno aktivni programi. Prireditveni prostor je ustvarjalna dnevna soba mesta.

Vzpostavi se ''rudniška os'', ki prečno povezuje ostanke rudniške infrastrukture v mestu - široko stopnišče poveže prireditveni prostor z nivojem stolpa jaška Inzaghi in še višje z nivojem rekreacijske osi z novim turističnim vhodom v rudnik.

V vseh večnamenskih dvoranah so nameščeni sistemi prilagodljivih prireditvenih odrov, ki omogočajo uporabo prostorov v različne namene.

Zavese so elementi začasnega predeljevanja, služijo pa tudi za izboljševanje akustičnih pogojev in ustvarjanje ambienta. Trajnejše predelitve se vzpostavljajo s pomočjo akustičnih panelov.

Svetlobniki zagotavljajo naravno osvetlitev dvorane in s tem njeno večjo uporabnost.

Akustični paneli in zavese zagotavljajo optimalne akustične pogoje za vsak specifičen program.

+ 16,52

+14,45

+11,65

+ 8,15

Veliki drsni paneli omogočajo odpiranje dvorane na oba predprostora. Dvorana postane pokriti prostor ulice.

uvoz v garažno hišo + 0,45

+ 0,45

±0,00 = 325,60 m.n.v.

±0,00 = 325,60 m.n.v.

- 3,66 - 4,86 - 5,56 - 5,96

2

1 13

14 4

3

2

12

11

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

1

±0,00 = 325,60 m.n.v.

VZDOLŽNI PREREZ 2-2 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

150


POVEZAVA DO PLATOJA BARBARA

GLAVNI OBJEKT

PREDPROSTOR PREŠERNOVA ULICA

OBJEKT ZA MIRNO DELO

VODNIKOVA POT

BLAGOVNICA (1971) arh. Peter Kerševan

STARA POŠTA IN OBJEKT "F" (1980-85) Lokali v objektu se po predlogu reorganizacije poleg vhodov iz zgornjega platoja na novo odpirajo tudi proti Lapajnetovi ulici, ki je tako dodatno aktivirana.

STROJNICA JAŠKA INZAGHI (1889) objekt se reorganizira in preuredi v turistično informacijsko točko

Po predlogu reorganizacije se v Blagovnico umesti nov program: mestna restavracija in prezentacijski prostori v pritličju, v zgornjih nadstropjih pa prostori za skupno delo in start-up zaganjalnik

Servisno stopnišče omogoča hitro povezavo društvenih prostorov, garderob in servisov do prostora zaodrja in večnamenske prireditvene dvorane.

Objekt, ki je danes na pol prazen in potreben obnove se z novo, primernejšo vsebino, revitalizira in se skupaj z ureditvijo okoliškega prostora neločljivo vpne v prostor in skupnost.

Skladiščni in servisni prostori so nižji od glavnega objekta in oblikovani kot del terena. S tem je omogočena neposredna osvetlitev servisnega hodnika.

Amfiteatralno stopnišče omogoča stalne vpoglede na različnih nivojih objekta in predstavlja pomemben element interakcije med zunanjim in notranjim prostorom.

Objekt prebada z nadsvetlobo osvetljena vertikalna avla, ki s svojim oblikovanjem povezuje nivo strojnice in stolpa jaška Inzaghi.

Objekt je razdeljen na 3 pasove - 2 pasova prilagodljivih delovnih prostorov, ki ju povezuje vmesni pas vertikalne avle. Delovni prostori se lahko poljubno manjšajo in večajo znotraj pasu in omogočajo optimalno razporeditev za različne oblike dela.

+14,45

+12,40 + 11,65

+8,85 + 7,85 + 6,15 + 4,65

+ 4,65 + 3,65

+ 0,45

+ 0,45

±0,00 = 325,60 m.n.v.

±0,00 = 325,60 m.n.v.

- 3,66 - 4,36

- 3,66 - 4,36

- 4,76

- 4,76

1

1 1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

2

3

2

4

13

±0,00 = 325,60 m.n.v.

VZDOLŽNI PREREZ 3-3 IN JUŽNA FASADA 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

151


PLATO BARBARA

PREŠERNOVA ULICA

OBJEKT ZA MIRNO DELO

PRIREDITVENI PREDPROSTOR

Dvorana se ob dogodkih na prostem odpre in postane gledališče na trgu. Dvorana neposredno aktivira prireditveni predprostor.

PAVILJON

Pavilijon je ob dogodkih na trgu glavni generator dogajanja - pokrita dnevna soba mesta.

LAPAJNETOVA ULICA

BLAGOVNICA

BLAGOVNICA (1971) arh. Peter Kerševan V Blagovnico se po predlogu reorganizacije umesti nov program. Objekt, ki je danes na pol prazen in potreben obnove se z novo, primernejšo vsebino, revitalizira in se skupaj z ureditvijo okoliškega prostora neločljivo vpne v prostor in skupnost.

+14,45

+11,65

+ 5,25

+ 0,45

±0,00 = 325,60 m.n.v.

±0,00 = 325,60 m.n.v.

VZHODNA FASADA 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

152


MESTNI PARK

športni center MODRA DVORANA (1982)

PAVILIJON

STROJNICA JAŠKA INZAGHI (1889)

PREDPROSTOR PREŠERNOVA ULICA

POVEZAVA DO PLATOJA BARBARA

OBJEKT ZA MIRNO DELO

PRIREDITVENI PREDPROSTOR

PREŠERNOVA ULICA

GLAVNI OBJEKT

IZVOZNI STOLP JAŠKA INZAGHI (1889)

TRGOVSKO-PARKIRNA HIŠA SPAR (2018)

objekt se reorganizira in preuredi v turistično informacijsko točko

Prireditveni prostor je del glavnega prostora na Lapajnetovi ulici, a je rahlo dvignjen in zamejen s pavilijonom in atrijem plesnega kluba, kar omogoča njegovo nevirano delovanje tudi brez zapiranja Lapajnetove ulice za promet.

Park z otroškim igriščem med prireditvenim prostorom in ŠRC Stanka Bloudka je zeleni podaljšek predprostora športnega centra. Fizično in simbolno povezuje športno in ustvarjalno dejavnost.

Vzdolž Lapajnetove ulice se objekt večnamenske dvorane popolnoma odpira in omogoča različne nivoje vpogleda v delovanje hiše.

Dostop do osrednje avle in prostorov godbenega društva je mogoč preko glavnega objekta, kot podaljšek notranjih društvenih prostorov pa služi atrij, ki omogoča vpogled v delovanje društva in direkten vstop vanje.

Prosojna fasada umirja kolaž materialov in oblik v okolici in trem volumnom daje enovito podobo. Medtem ko se v pritličju objekti popolnoma odpirajo, se zgornja etaža skriva za ovojem in kaže le obrise programa, ki se dogaja v notranjosti.

Mimoidoči je posredno del programa v hiši, saj ga lahko v vsakem trenutku opazuje.

Podnevi so trije objekti kulisa za dogajanje na javnem prostoru mesta, ponoči pa žareči lampijoni, ki služijo kot ''označevalniki'' mestotvornega prostora.

Vzdolž ulice se na različne načine dogaja interakcija programa z javnim prostorom.

+11,65

+ 8,15

+ 4,56 + 3,56

+ 0,45

±0,00 = 325,60 m.n.v.

2

1 13

14 4

3

2

12

11

10

9

8

7

6

5

4

3

2

1

1

±0,00 = 325,60 m.n.v.

SEVERNA FASADA 1:250 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

153


+11,65

RAVNA STREHA V NAKLONU (1%) - kritina: prefabrikati iz mikroarmiranega betona, na stikih rege za odvodnjavanje, 5 cm - podkonstrukcija: točkovni distančniki, možnost nivelacije, vmes zračni sloj 1,5 - 8,5 cm - ločilni sloj: PES filc, 0,5 cm - hidroizolacija: polimer-bitumenska, (dvoslojna), 1 cm - toplotna izolacija: ekspandirani polistiren (EPS), zgoraj kaširan z bitumenskim trakom, 25 cm - parna zapora: polimer-bitumenska, (enoslojna), 0,5 cm - vezni sloj: hladni bitumenski premaz - podloga v naklonu (1%): cementni estrih, 3-16,4 cm - nosilni sloj: sovprežna konstrukcija HI-BOND in AB plošče, 20cm - nosilni sloj: jekleni škatlasti nosilec, 20 cm - zračni sloj: podkonstrukcija (spuščen strop), pocinkani ALU profili, 40 cm - zaključni sloj (spuščen strop): akustične plošče iz stabilizirane aluminijeve pene, Alusion, 2 cm

podkonstrukcija fasade škatlasti profili 100x100mm, vmes izolacija +11,04

aluminijasta kompozitna plošča (kot npr. ALUCOBOND) vertikalni fasadni panel iz akrilnega stekla prosojen, vijačen in lepljen na podkonstrukcijo širina 1,2m podkonstrukcija fasadnega panela, jekleni škatlasti profili 60x60mm (debelina stene 4mm) vijačena na podkonstrukcijo fasade

+9,47

jekleni palični nosilec, h=250 cm škatlasti profili 200x200mm (debelina stene 8mm) prašno barvani

+8,94

barvana ALU pločevina 1,5mm

+8,74

jekleni palični nosilec, h=250 cm škatlasti profili 200x200mm (debelina stene 10mm) prašno barvani

+8,54

spuščeni strop (svetlobno telo) jedkano steklo podkonstrukcija iz pocinkanih ALU profilov

+8,12

strojne inštalacije prezračevalni kanal

vpenjanje nosilca v steber z injektiranimi vijaki (kemična sidra)

strojne inštalacije električna napeljava

troslojna fiksna zasteklitev, aluminjasti okenski profili, stikovanje med stekli kitano s fugo, lokalno možnost odpiranja (naravno prezračevanje) RAL vgradnja

AB slop (debelina 30cm), dolžina 100cm

TLA PROTI NADSTREŠKU - tlak: mikroarmirani beton, poliran, 15 cm - zvočna izolacija: ekspandirani polistiren (EPS), 5 cm - nosilni sloj: sovprežna konstrukcija HI-BOND in AB plošče, 20 cm - zračni sloj: nosilni sloj - jekleni nosilec IPE 360 podkonstrukcija (spuščen strop): pocinkani ALU profili, 37 cm - podkonstrukcija (toplotna izolacija): OSB plošča, 2 cm - toplotna izolacija: mineralna volna, 15 cm - zaključni sloj (spuščen strop): vodoodporne plošče iz stabilizirane aluminijeve pene, Alusion, 2 cm

ograja lepljeno kaljeno steklo h=110 cm +4,56 +4,36

+4,16

IPE 360 jekleni nosilec

+3,80 zunanji spuščeni strop vodoodporne plošče iz stabilizirane aluminijeve pene podkonstrukcija iz pocinkanih ALU profilov

+3,60

troslojna fiksna zasteklitev, aluminjasti okenski profili, notranje steklo varnostno lepljeno (preprečitev padca v globino), stikovanje med stekli kitano s fugo, lokalno možnost odpiranja (naravno prezračevanje) RAL vgradnja

+2,80

AB slop (debelina 30cm), dolžina 100cm v hladni coni, dodatna izolacija proti kontroliranemu toplotnem mostu

ZUNANJA TLA PROTI AVLI - tlak: na mestu lit štokan beton v naklonu 1,5%, 10 cm - ločilni sloj: PE ekspandirana folija, 0,5 cm - toplotna izolacija: ekstrudirani polistiren (XPS), 18 cm - hidroizolacija: dvokomponentna elastomerna hidroizolacijska membrana, prekrita z zaščitnimi bitumenskimi ploščami (kot npr. Sistem Servidek/Servipak), 2 cm - podloga v naklonu (1,5%): cementni estrih, 3-8 cm - nosilni sloj: AB plošča (vidni beton), 20cm linijska kanaleta (odvodnjavanje meteorne vode)

±0,00

1,5%

-0,37

-0,57

ZUNANJA STENA PROTI TERENU (AVLA) - nosilni sloj: AB stena, 30 cm, vidni beton - vezni sloj: hladni bitumenski premaz - hidroizolacija: polimer-bitumenska (dvoslojna), 1,0 cm - toplotna izolacija: ekstrudirani polistiren (XPS), 14 cm - zaščitni sloj: HDPE čepkasta folija, lepljena s flexibilnimi trakovi - utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon

TLA PROTI TERENU (AVLA) - tlak: mikroarmirani beton, poliran, 15 cm - ločilni sloj: PE ekspandirana folija, 0,5 cm - zvočna izolacija: ekspandirani polistiren (EPS), 5 cm - nosilni sloj: AB temeljna plošča, 50 cm - hidroizolacija: hidroizolacijska HDPE membrana (kot npr. Grace Preprufe), 1 cm - toplotna izolacija: ekstrudirani polistiren (XPS), 14 cm - podložni sloj: podložni beton, 15 cm - utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon

-3,67 -3,87 filterski sloj: PP filc, 0,5 cm

-4,37

-4,67

drenažna cev

±0,00 = 325,60 m.n.v.

FASADNI PAS 1:25 IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. Anja Planišček UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

154


7.0 VIRI IN LITERATURA

KNJIGE IN ČLANKI Kahn, Louis Isadore. in Twombly, Robert. 2003. Louis Kahn: essential texts. New York: W.W. Norton & Company Lefebvre, Henri. 2013. Produkcija prostora. Ljubljana: Studia Humanitatis McCarter, Robert., Pallasmaa, Juhani. 2012. Understanding Architecture. New York: Phaidon Press Limited Madanipour, Ali. 2003. Public and Private Spaces of the City. New York: Routledge Robbins, Edward. 2004. Shaping the city : studies in history, theory and urban design. New York: Routledge Rossi, Aldo. 1982. The architecture of the city. Cambridge: The MIT Press Halbwachs, Maurice. 1992. On collective Memory. Chicago ; London: University of Chicago press Zelenc, Anton. 2001. In vendar se giblje: katalog obnovljenih rudniških strojev in naprav. Idrija: Mestni muzej Bevk, Samo. Kavčič, Janez. 1993. IDRIJSKA OBZORJA: pet stoletij rudnika in mesta. Idrija: Mestni muzej Gehl, Jan. 2001. Life between buildings : using public space. Copenhagen : The Danish Architectural Press Lynch, Kevin. 1964. The image of the city. Cambridge: The MIT Press Beranek, Leo Leroy. 2004. Concert halls and opera houses : music, acoustics, and architecture. New York : Springer Leitermann, Gene. 2017. Theatre planning : facilities for performing arts and live entertainment. New York ; London : Routledge, Taylor & Francis Strong, Judith. 2010. Theatre buildings : a design guide. New York : Routledge Gehl, Jan., Svarre, Birgitte. 2013. How to study public life. London : Island Press Crinson, Mark. 2005. Urban memory : history and amnesia in the modern city. New York : Routledge Mohorič, Ivan. 1960. Rudnik živega srebra v Idriji: zgodovinski prikaz nastanka, razvoja in dela: 1490-1960. Idrija: Mestni muzej Kavčič, Ivica. 2008. Živo srebro : zgodovina idrijskega žgalništva. Idrija: Bogataj Terpin, Rafael. 2001. Stara Idrija v linorezu. Idrija: Muzejsko društvo Straus, Matevž., Hvala, Iztok., Pavšič, Tadeja. 2017. TBI: Idrija v 21. stoletju: prispevek mladih k razvoju mesta. Idrija: Društvo za mladinski razvoj Idrija 2020 Straus, Matevž. (2015). Idrijska mladina v številkah. TBI, revija za prihodnost mesta. 2015, str. 25-32 Mathews, Stanley. (2005), The Fun Palace : Cedric Price’s experiment in architecture and technology, Technoetic Arts letn. 3, št. 2, str. 73–91. Pridobljeno 14.1.2019 s spletne strani: http://www.bcchang. com/transfer/articles/2/18346584.pdf Černigoj-Sadar, Nevenka. (1991). Socialni in psihološki faktorji sprememb v načinu preživljanja prostega časa. Pridobljeno 12.1.2019 s spletne strani: http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr12CernigojSadar.PDF Jerše, Sašo. (2017). Slovenski kraji spomina : pojmi, teze in perspektive zgodovinskih raziskav. Pridobljeno 14.1.2019 s spletne strani: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-08JN48ET Košir, Fedja. (2006). Razvoj industrijske in arhitekturne dediščine Idrije. Idrijski razgledi. 1-2/2006, str. 8-20 SPLETNI VIRI Občina Idrija - strateški dokumenti. Pridobljeno 12.11.2018 s spletne strani: https://www.idrija.si/objave/177 Strategija za mlade Občine Idrija. Pridobljeno 12.11.2018 s spletne strani: https://www.idrija.si/files/other/news/54/60043Strategija%20za%20mlade%20Ob%C4%8Dine%20Idrija.pdf Kamra - stare razglednice Idrije. Pridobljeno 24.01.2019 s spletne strani: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/idrija.html SLIKOVNO GRADIVO SLIKA 1 SLIKA 2 SLIKA 3 SLIKA 4 SLIKA 5 SLIKA 6 SLIKA 7 SLIKA 8 SLIKA 9 SLIKA 10 SLIKA 11 SLIKA 12 SLIKA 13 SLIKA 14 SLIKA 15 SLIKA 16 SLIKA 17 SLIKA 18 SLIKA 19 SLIKA 20 SLIKA 21 SLIKA 22 SLIKA 23 SLIKA 24 SLIKA 25-28 SLIKA 29 SLIKA 30 SLIKA 31 SLIKA 32 SLIKA 33-34 SLIKA 35 SLIKA 36 SLIKA 37-70 SLIKA 71 SLIKA 72-74 SLIKA 75 SLIKA 76-77 SLIKA 78-80 SLIKA 81-82 SLIKA 83-85 SLIKA 86-89 SLIKA 90-92 SLIKA 93-95 SLIKA 96-97 SLIKA 98 SLIKA 99 SLIKA 100

vir: museums.eu, pridobljeno 24.02.2019 vir: sl.wikipedia.org, pridobljeno 24.02.2019 vir: cudhg-idrija.si, pridobljeno 04.11.2018 vir: mapy.mzk.cz, pridobljeno 04.11.2018 vir: Mestni muzej Idrija vir: Arhiv RS vir: NUK, digitalna knjižnica Slovenije vir: Zdravko Vidmar vir: Mestni muzej Idrija vir: gis.arso.gov.si, pridobljeno 04.03.2019 vir: osebni arhiv vir: etno-muzej.si, pridobljeno 04.11.2018 vir: osebni arhiv vir: etno-muzej.si, pridobljeno 04.11.2018 vir: kraji.eu, pridobljeno 24.02.2019 vir: odprtehiseslovenije.org, pridobljeno 24.02.2019 vir: Facebook Idrija 2020, pridobljeno 24.02.2019 vir: osebni arhiv vir: Mestni muzej Idrija vir: Facebook Stare fotografije Idrije, pridobljeno 04.11.2018 vir: mapy.mzk.cz, pridobljeno 24.02.2019 vir: visit-idrija.si, pridobljeno 09.01.2019 vir: Facebook Stare fotografije Idrije, pridobljeno 09.01.2019 vir: cudhg-idrija.si, pridobljeno 09.01.2019 vir: visit-idrija.si, pridobljeno 24.02.2019 vir: ravnikar-potokar.si, pridobljeno 24.02.2019 vir: s-ec.bstatic.com, pridobljeno 24.02.2019 vir: instore.si, pridobljeno 24.02.2019 vir: osebni arhiv vir: Mestni muzej Idrija vir: wikimedia.org, pridobljeno 09.01.2019 vir: evidenca.org, pridobljeno 09.01.2019 vir: osebni arhiv vir: kraji.eu, pridobljeno 09.01.2019 vir: osebni arhiv vir: etno-muzej.si, pridobljeno 04.11.2018 vir: muzej-idrija-cerkno.si, pridobljeno 04.11.2018 vir: Facebook Čipkarska šola Idrija, pridobljeno 09.01.2019 vir: Mestni muzej Idrija vir: Facebook Godbeno društvo rudarjev Idrija, pridobljeno 09.01.2019 vir: Facebook Idrija 2020, pridobljeno 09.01.2019 vir: aplust.net, pridobljeno 04.03.2019 vir: carustostjohn.com, pridobljeno 04.03.2019 vir: lacatonvassal.com, pridobljeno 04.03.2019 vir: i.pinimg.com, pridobljeno 04.03.2019 vir: folio.brighton.ac.uk, pridobljeno 04.03.2019 vir: museu.ms, pridobljeno 09.01.2019

SHEMA 1-2 SHEMA 3-8 SHEMA 9-11 SHEMA 12-14 SHEMA 15 SHEMA 16-17 SHEMA 18 SHEMA 19 SHEMA 20-77

vir: avtor vir: Rafael Bizjak, 1993, str. 123-132 vir: gis.iobcina.si vir: avtor vir: Občina Idrija - OPN vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Idrija vir: ureditvena situacija idejne zasnove za športno-rekreacijski center Idrija, Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Idrija vir: zazidalni načrt za Blagovnico Idrija, Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota Idrija vir: avtor

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

155


ZAHVALA

Iskrena hvala mentorju doc. Mitji Zorcu za obilico znanja, neštete nasvete, konstantno pripravljenost in vedno pozitiven odnos. Najlepša hvala somentorici izr. prof. mag. Anji Planišček za znanje, pomoč in izkazano zaupanje. Hvala izr. prof. mag. Tomažu Krušcu za temelje in lep začetek študija.

Muti in Futi, hvala za brezpogojno podporo, ljubezen in zaupanje. Špela, Matej in Lev, hvala za vesele trenutke in motivacijo. Dominik, hvala za vse.

Urški in Maticu najlepša hvala za pomoč in mirne živce. Kavke, Marije, Afričani in vsi ostali. Hvala vam za krasne trenutke, znanje in vse izzive.

156

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019


IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Mojca Mlinar izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Idejna zasnova ustvarjalnega središča v Idriji v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. Mitje Zorca in somentorstvom izr. prof. mag. Anje Planišček.

Mojca Mlinar

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

157


158

IDEJNA ZASNOVA USTVARJALNEGA SREDIŠČA V IDRIJI | Mojca Mlinar | mentor: doc. Mitja Zorc | somentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček | UL FA | EMŠ Arhitektura | Magistrsko delo | Ljubljana | 2019

Profile for mojca.mlinar.mm

Master's thesis: Idejna zasnova ustvarjalnega središča v Idriji  

Master's thesis: Idejna zasnova ustvarjalnega središča v Idriji  

Advertisement