Issuu on Google+

LETNIK 19 [TEVILKA 2 junij 2014 Po{tnina pla~ana pri po{ti 2241 Sp. Duplek


Vsem ob~ankam in ob~anom ~estitamo ob ob~inskem prazniku Duple{kem tednu in dnevu dr`avnosti. @upan Mitja Horvat in ob~inski svet ob~ine Duplek

V juniju 2014 bo osnovno{olsko izobra`evanje v Osnovni {oli Korena zaklju~ilo 15 u~encev, v Osnovni {oli Duplek pa 46 u~encev. 1. septembra letos bo {olski prag v Osnovni {oli Korena prvi~ prestopilo 19 u~encev, v Osnovni {oli Duplek pa 47 u~encev. Oddelke pred{olske vzgoje bo septembra letos v Osnovni {oli Korena pri~elo na novo obiskovati 7 otrok, v Osnovni {oli Duplek pa 51 otrok. Zaradi velikega {tevila otrok, ki potrebujejo varstvo v vrtcu, bo organiziran nov oddelek pred{olske vzgoje v Osnovni {oli Duplek. U~encem in zaposlenim obeh osnovnih {ol `elimo vesele po~itnice! Tim Zupan~i~, Vrtec Korena, 6 let

NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 19, {tevilka 2, javno glasilo IZDAJA: OB^INA DUPLEK ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC UREDNI[KI ODBOR: Sanja FRIDAU, Glorija LORENCI, Marjana GLONAR ^lanke zbrala in uredila: Darja ROJKO UREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel.: 684 09 11, faks: 684 09 28, e-po{ta: obcina.duplek@duplek.si; novice@duplek.si; splet: http://www.duplek.si Javno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172. Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2700 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek.

Uredni{tvo si pridr탑uje pravico, da prispevke primerno priredi. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10 Tisk: Grafis d.o.o. Naslovnica: Gramoznica Duplek z za{~iteno vrsto rakitovca Foto: Sa{o Koro{ec


ŽUPANOV UVODNIK

Te`ko je zbrati misli in napisati uvodnik v dneh, ko je soncu na nebu presneto dolg~as in ko nas vro~ina pritiska v senco. Pravzaprav nikdar ni prav enostavno, saj sprva nima{ idej o ~em pisati, ko pa malo pobrska{ po spominu in zbere{ dogodke, ki so se zgodili od izdaje prej{njih Novic, je naenkrat preve~ materiala in spet nastane te`ava, kako vse to spraviti na list papirja v neko celoto, ki bi povrhu vsega morala biti {e berljiva. A tudi to je ena izmed nalog `upana. V zadnjih dneh pogosteje pogovori z ljudmi nanesejo na pogovor o `upanstvu in o samih karakteristikah tega dela. Marsikdo mi re~e: »Te funkcije ne bi `elel opravljati za noben denar« ali pa me vpra{a, ~e sem si predstavljal, kaj vse spada v delokrog `upana. Moram priznati, da ~eprav sem bil zaposlen v ob~inski upravi in sem dobro vedel, v kaj se spu{~am, pridejo kdaj povsem nepri~akovane naloge in situacije, v kateri pa~ mora{ odreagirati po svojem ob~utku. In taki trenutki gotovo ostanejo v spominu kot del `ivljenjske izku{nje. Res je tudi, da si pogosto na udaru, ko mnogi ne razumejo, da vsem njihovim `eljam, ~etudi so upravi~ene, ne more{ ustre~i, a vse to je del nalog, ki jih {e zmeraj rad opravljam, saj imam v mislih ljudi, ki znajo ceniti trud in energijo, ki jo vlagamo, da v danih razmerah omogo~imo na{im ljudem in kraju najve~. Tudi ko se ukvarja{ z re{evanjem realnih proble-

mov, je lahko delo izziv in ni naporno. Prihaja pa `al predvolilni ~as, ko normalne procese zmotijo {e podtikanja, tra~i in izmi{ljotine, ki ne glede na neverjetnost zmedejo ljudi. Drugod po ob~inah imajo kolegi `upani {e precej ve~ dela s takimi stvarmi, ~eprav smo tudi mi imeli `e nekaj izmi{ljenih »resnic«. Na primer, da je nekdo umrl na Duple{kem tednu, da je `upan sorodnik z koncesionarjem, da so vrednosti projektov stokratnik dejanskih vrednosti in podobno. @al delno velja, da ve~krat ponovljena la` postane resnica, a verjamem, da ljudje ne nasedajo gostilni{kim tra~em in da si sami sku{ajo ustvariti ~im bolj realno sliko. Sam se ne obremenjujem preve~ s temi stranskimi procesi. Minljivost `ivljenja, ki vsakogar ob~asno opomni z izgubo bli`njega, je v moj `ivljenjski moto zapisala, da po~nem stvari, ki osre~ujejo mene in ljudi okoli mene. In ~e na svoji `ivljenjski poti pusti{ {e sled dobrih del, ki si jih namenil dru`bi, potem si izpolnil svoje poslanstvo. V minulih dneh, ko smo nekako postavili okvir prihajajo~ih prireditev v okviru ob~inskega praznika, sem pomislil tudi na to, da bi utegnilo biti v sodobni dru`bi preve~ dogodkov in preve~ informacij za ~loveka. Vsak dan nas bombardirajo z informacijami, novicami, prelomnimi trenutki. Ljudje so enostavno zasi~eni z vsakodnevnimi politi~nimi in gospodarskimi problemi. Tisti sre~ne`i, ki imajo slu`bo, so obremenjeni s pritiski delodajalcev, delodajalci imajo svoje te`ave, da o te`avah {tevilnih, ki se prebijajo iz meseca v mesec, raje ne govorim. Nekateri politiki pa, kot da niso iz iste dr`ave, za~udeni modrujejo o razlogih za abstinenco in apati~nost volilnih upravi~encev. Ljudje lepe son~ne nedelje raje namenijo stvarem, ki jim pre`enejo stres. Na volitvah v Evropski parlament so mnogi ocenili, da njihov glas oziroma volja ljudstva ne bo spremenila toka dogajanj v Evropi. Na {tevilnih slovenskih referendumih pa se je izkazalo, da vpra{anja oziroma problematike

mnogi ne razumejo dovolj podrobno, da bi `eleli o njej odlo~ati, ve~krat pa je bila volja ljudstva izigrana, zato mislim, da ~eprav gre za demokracijo, volilne udele`be morajo biti jasen signal vsem, kaj si ljudje mislijo o tem demokrati~nem postopku. Letos bosta vsaj {e dva praznika demokracije. Verjamem, da za prihodnost na{ih ljudi precej pomembnej{a, zato nikar ne vzemite mojega razmi{ljanja o logiki nizke volilne udele`be kot opravi~ilo za neudele`bo na volitvah. Prav je, da izrazite voljo na volitvah, morda bodo izvoljeni upravi~ili va{e zaupanje, sicer pa {e vedno ostane upanje, da nas iz recesije popelje (kot `e mnogokrat) »nevidna roka« ekonomije in zakonitost gospodarskih ciklov. Pred nami je poletje, ~as ko se vendarle nekoliko razbremenimo. Na nek na~in smo dele`ni dopusta, pa naj si ga vzamemo sami ali pa nam ga privo{~ijo mediji in ljudje okrog nas, ki so manj aktivni. Verjamem, da bo tudi praznovanje na{ega ob~inskega praznika prilo`nost za razbremenitev in zabavo. V to me je prepri~al nedavno pripravljen prvi Jablan{ki piknik, kjer so se v velikem {tevilu zbrale dru`ine iz Jablanc. In skupna ugotovitev vseh je bila, da takega dru`enja ljudem manjka. Seveda je za organizacijo take prireditve potrebno precej dela in naporov, zato organizatorjem vseh prireditev v na{i ob~ini veljajo vse ~estitke in zahvala za trud in ~as. Preproste in pristne prireditve {e zmeraj pritegnejo ljudi, ki so sicer zasi~eni z raznoraznimi problemi, a med prijatelji in znanci se ti problemi razpolovijo, zato izkoristite prijetne trenutke na prireditvah, ki jih za vas pripravljajo va{i sokrajani v dru{tvih s pomo~jo zaposlenih v ob~inskem uradu in re`ijskem obratu Ob~ine Duplek. @elim vam prijetno praznovanje, da za~utite pripadnost ob~ini, da se v ob~ini po~utite prijetno. Dneve, ki so pred nami, izkoristite za po~itek, razbremenitev in seveda premislek za pametne odlo~itve.

Mitja HORVAT, `upan

Novice ob~ine DUPLEK

1


IZ OB^INSKEGA URADA OB^INSKA ZEMLJI[^A NAPRODAJ Ob~ina Duplek razpolaga z nezazidanimi stavbnimi zemlji{~i pri {oli v @ite~ki vasi, z zemlji{~em s stavbo na Vurberku (stara {ola) ter z zemlji{~em in stavbo za Kulturnim domom na Vurberku.

KAKO ORGANIZIRATI JAVNO PRIREDITEV – NALOGE ORGANIZATORJA Pred nami so meseci, v katerih se bo v na{i ob~ini zagotovo veliko dogajalo − tako na kulturnem, {portnem kot tudi zabavnem podro~ju. V vlogi organizatorja se nemalokrat znajdejo tudi na{a dru{tva in zato je prav, da ponovno podamo nekatere informacije v zvezi z organizacijo prireditev, za katere verjamemo, da bodo dobrodo{le pri vseh organizatorjih. Javna prireditev je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, {portne, zabavne, izobra`evalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udele`ba brezpogojno ali pod dolo~enimi pogoji dovoljena vsakomur. Organizator prireditve je vsaka fizi~na ali pravna oseba, na ra~un katere se izvede prireditev ter vsak, ki se javno razgla{a za organizatorja ali kot organizator nastopa pred dr`avnim organom. V Zakonu o javnih zbiranjih so dolo~ene prireditve, za katere pa se ne uporabljajo dolo~ila tega zakona. To so verski obredi v zgradbah oziroma prostorih, ki so dolo~eni za opravljanje

2

Novice ob~ine DUPLEK

Nezazidana stavbna zemlji{~a so primerna za individualno izgradnjo stanovanjskih hi{, saj so parcele velike med 600 in 700 m2. Stara vurber{ka {ola je primerna za kak{no mirno dejavnost (npr. turisti~no, zdravili{ko, izobra`evalno, zdravstveno …), saj le`i v lepem naravnem okolju, tik ob regionalni cesti Maribor–Ptuj. Ob~ina prav tako razpolaga s kmetijskimi zemlji{~i v k.o. Kup~inji vrh, Ob~ina Maj{perk, pa tudi ta zemlji{~a so na prodaj.

Podrobnej{e informacije lahko prejmete na ob~inskem uradu Ob~ine Duplek pri Du{anki Novak, tel. {t. 684-09-21 ali po elektronski po{ti dusanka.novak@duplek.si in pa seveda osebno na sede`u Ob~ine.

verske dejavnosti, in v javnih prostorih, ki sestavljajo celoto z zemlji{~em, na katerem stoji zgradba, dolo~ena za opravljanje verske dejavnosti (npr. cerkev, pokopali{~e, mrli{ka ve`ica). Prav tako zakon ne velja za prireditve oziroma sve~anosti ob rojstvu in poroki, jubilejih, dru`inskih praznikih in za podobna zbiranja, pogrebne sprevode in druge `alne slovesnosti ter za krajevno obi~ajne verske sprevode in procesije, ki potekajo po ustaljenih poteh in ne ogro`ajo varnosti cestnega prometa. Tudi za kongrese in razne zbore organov lokalnih skupnosti, politi~nih strank, sindikatov, verskih skupnosti in dru{tev ne veljajo dolo~ila zakona, v kolikor se organizirajo v zaprtih prostorih.

ljudi ali premo`enja, ali za prireditev, na kateri se pri~akuje ve~ kot 3000 udele`encev. Pri pristojni upravni enoti, na obmo~ju katere se organizira prireditev, je treba vlo`iti vlogo za izdajo dovoljenja za prireditev. Vlogo mora organizator vlo`iti najmanj deset dni pred dnevom prireditve. Obrazec navedene vloge je objavljen na spletni strani http://e-uprava.gov.si/e-uprava. Prijavi je potrebno prilo`iti soglasje lastnika oziroma upravljavca zemlji{~a oziroma prostora, na katerem se organizira prireditev ter dokazilo, da je o prireditvi obvestil lokalno skupnost (ob~ino). ^e se na prireditvi z zvo~nimi ali drugimi napravami povzro~a ~ezmeren hrup, pa je potrebno tudi dovoljenje pristojnega organa (Medob~inski urad za varstvo okolja in ohranjanja narave, Slovenska ul. 40, 2000 Maribor). ^e se na prireditvi uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogro`eno `ivljenje ali zdravje ljudi oziroma premo`enje, je vlogi potrebno prilo`iti tudi dokazila o tehni~ni brezhibnosti naprav oziroma o varni uporabi predmetov.

Kje prijaviti prireditev in kdaj je potrebno dovoljenje Organizator prireditve mora javno prireditev prijaviti policijski postaji oziroma policijski pisarni, na obmo~ju katere organizira prireditev, in to najmanj pet dni pred dnevom prireditve. Dovoljenje je potrebno, ~e gre za prireditev na javni cesti, ki predstavlja izredno uporabo ceste, za mednarodno {portno prireditev in ~lansko tekmovanje v kolektivnih {portih, ~e na njem sodeluje vsaj en klub prve dr`avne lige; prav tako za prireditev, na kateri se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogro`eno `ivljenje ali zdravje

Du{anka NOVAK

Prireditve na cesti Dovoljenje za prireditev na cesti, ki poteka na obmo~ju dveh ali ve~ upravnih enot, izda upravna enota, na obmo~ju katere se bo prireditev za~ela. Vlogo za tak{no prireditev (kakor tudi za tekmovalne {portne prireditve v kolesarstvu ter v avto-moto {portu na javni


cesti) mora organizator vlo`iti najmanj 30 dni pred dnevom prireditve. Vlogi mora prilo`iti vse priloge, navedene v prej{njem odstavku in pa dovoljenje za zaporo ceste pristojnega upravnega organa za promet ter elaborat zapore ceste ali tipsko shemo za~asne prometne ureditve, ki je podlaga za izdajo dovoljenja za zaporo ceste. Organizator prireditve mora zagotoviti, da na prireditveni progi reditelji in spremljevalno osebje spremljajo udele`ence prireditve z vozili, ozna~enimi s posebnim znakom, ki ga dolo~i organizator prireditve in ki ozna~uje, da se izvaja prireditev ter vrsta prireditve. Po kon~ani prirediti na javni cesti, mora organizator vzpostaviti prej{nje stanje tako, da odstrani s ceste naprave in predmete, ki so bili postavljeni za izvedbo prireditve ali v zvezi s prireditvijo, ter o~istiti cesto. Zagotavljanje reda na prireditvi Za pravilen potek prireditve in red je odgovoren vodja prireditve. Vodjo dolo~i in navede organizator v prijavi prireditve. Vodja je dol`an sodelovati

KAM PO POMO^ Spremembe zakonodaje na podro~ju socialnega varstva V vsakem obdobju `ivljenja se lahko pojavi trenutek, ko posameznik ali dru`ina potrebuje pomo~ dru`be, dr`ave. Takrat je dobro vedeti, kdo lahko nudi ustrezno pomo~. Zakonodaja na podro~ju socialnih pravic v Sloveniji je prinesla bistvene spremembe v letu 2012, zgodile pa so se tudi nekatere druge organizacijske spremembe, ki veljajo za na{o ob~ino, zato naj v pomo~ ob~anom ponovno zapi{emo, kje se ureja katera od socialnih pravic oziroma pomo~i. Na Centru za socialno delo Maribor, ki ima svoje prostore v Mariboru, Zagreb{ka 72 (Tezno), lahko ob~ani uveljavljajo naslednje vrste socialnih pomo~i: • otro{ki dodatek, • denarno socialno pomo~,

s policijo in upo{tevati morebitne predlagane ukrepe za zagotovitev reda na prireditvi. Prireditev ima pravico prekiniti ali zaklju~iti, ~e je nered, pravico pa ima tudi izklju~iti udele`ence prireditve, ki motijo red. Vsak organizator prireditve mora zagotoviti tudi zadostno {tevilo rediteljev in dolo~iti njihovega vodjo. Reditelj je lahko le dr`avljan Republike Slovenije, ki je star najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizi~ne sposobnosti za opravljanje nalog reditelja. S posebnim telovnikom ali trakom oziroma kako druga~e na obleki mora biti vidno ozna~en z napisom »reditelj«. Reditelji lahko tudi povr{insko pregledujejo osebno prtljago, ugotavljajo istovetnost udele`encev, povr{insko pregledujejo vrhnja obla~ila ali notranjost vozila pri vstopu ali uporabljajo videonadzor, v kolikor organizator udele`ence predhodno na to opozori na vhodih ali drugih vidnih mestih na prireditvenem prostoru ali na vstopnicah z grafi~nim ali pisnim opozorilom. V kolikor reditelji ne zmorejo zagotoviti reda in je pri kr{itvi udele`eno ve~je {tevilo oseb ali kadar je ogro`en javni red, mora vodja zaprositi za pomo~ policijo.

Po`arna stra`a in nadzor nad izvajanjem zakona

• • • • • •

na Domu, ki jo izvaja Dom Danice Vogrinec Maribor. Za ureditev te vrste pomo~i se je potrebno obrniti na Dom Danice Vogrinec Maribor, o subvenciji te pomo~i pa odlo~a Center za socialno delo Maribor.

varstveni dodatek, dr`avno {tipendijo, zni`ano pla~ilo vrtca, subvencijo malice za u~ence in dijake, subvencijo kosila za u~ence, oprostitev pla~ila socialnovarstvenih storitev (subvencijo pri pla~ilu domskega varstva starej{ih oz. oseb s posebnimi potrebami, ki so name{~ene v specialne zavode), • prispevek k pla~ilu dru`inskega pomo~nika, • subvencijo najemnine; subvencionira se tudi tr`na najemnina, • zdravstveno zavarovanje brezposelnih in dodatno zdravstveno zavarovanje za prejemnike denarne socialne pomo~i. Vse zgoraj navedene pravice se uveljavljajo z enotno vlogo, ki je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, dru`ino socialne zadeve in enake mo`nosti, v papirnicah in na Centru za socialno delo Maribor. Ob~ina Duplek kot pomo~ starej{im in invalidnim ob~anom zagotavlja pomo~

Po`arno stra`o mora organizirati organizator javne prireditve, na kateri obstaja nevarnost, da izbruhne po`ar ali pride do eksplozije. Po`arno stra`o lahko opravljajo le gasilci. Izvajati se mora, dokler traja pove~ana po`arna nevarnost. Nadzor nad izvajanjem dolo~b zakona izvaja policija, nadzor nad izvajanjem dolo~b podzakonskih predpisov pa ustrezne in{pekcijske slu`be. Globe, predpisane za prekr{ke po zakonu o javnih zbiranjih, se gibljejo v razponu od 150 (manj{i prekr{ki) do 4.000 EUR. Zaradi obilice predpisov, ki urejajo podro~je javnih zbiranj ne moremo nanizati vsega, vendar smo prepri~ani, da smo razjasnili najpomembnej{e in najosnovnej{e situacije. Du{anka NOVAK

Pomo~ socialno ogro`enim dru`inam zagotavlja ob~ina Duplek s subvencijo letovanj za osnovno{olce, ki jih izvajata Zveza prijateljev Mladine Maribor in obmo~no zdru`enje rde~ega kri`a Maribor. Vloge za subvencijo letovanja star{i oddajo v {olski svetovalni slu`bi {ole, ki jo otrok obiskuje, ~e to ni mogo~e, pa direktno pri izvajalcu letovanja. Nekatere spremembe zakonodaje na podro~ju socialnega varstva so za~ele veljati tudi v letu 2014. Med novimi dolo~bami Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki so se za~ele uporabljati s 1. 1. 2014, so tudi dolo~be, ki se nana{ajo na pravico do pogrebnine in pravico do posmrtnine. Ti dve pravici sta bili do sedaj urejeni v predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdraNovice ob~ine DUPLEK

3


vstveno zavarovanje, in sta bili vezani na umrlega zavarovanca, ki je bil v obveznem zdravstvenem zavarovanje zavarovan za ti pravici dolo~eno obdobje. Pravici sta se uveljavljali pri pogrebnem podjetju (pogrebnina) oziroma pri obmo~nih enotah ZZZS-ja (posmrtnina). Z uveljavitvijo novosti sta se pravici do pogrebnine in posmrtnine kot pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ukinili in se na novo uredili na podro~ju socialno varstvenih prejemkov, v okviru pravice do izredne denarne socialne pomo~i. Po novem gre za posebni obliki izredne denarne socialne pomo~i oziroma za: • pravico do enkratne izredne denarne socialne pomo~i ob smrti dru`inskega ~lana (posmrtnina) in • pravico do izredne denarne socialne pomo~i za kritje stro{kov pogreba (pogrebnina). Za pokojne osebe z datumom smrti od 1. 1. 2014 dalje mora dru`inski ~lan vlo`iti vlogo pri kateremkoli centru za socialno delo in sicer v roku enega leta od datuma smrti pokojne osebe.

Na Ministrstvu za delo, dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti so pripravili enotno vlogo, s katero eno ali obe pravici mo`no uveljaviti. Vloga (obr. 8.47) je dostopna na spletni strani ministrstva, mogo~e pa jo je kupiti tudi v Dr`avni zalo`bi Slovenije. Znesek pogrebnine oziroma posmrtnine trenutno zna{a za: • posmrtnino: 1 osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma trenutno 265,22 EUR, • pogrebnino: 2 osnovna zneska minimalnega dohodka oziroma trenutno 530,44 EUR, vendar ne ve~ kot zna{ajo stro{ki pogreba. Za upravi~enost do zgoraj omenjenih pravic mora vlagatelj po novem izpolnjevati splo{ni pogoj in posebne pogoje za posamezno pravico.

Posebni pogoji za vlagatelja, ki uveljavlja pravico do: • posmrtnine so: - da je dru`inski ~lan pokojne osebe in da je na dan smrti pokojnika upravi~en do denarne socialne pomo~i ali do varstvenega dodatka, ali - da njen lastni dohodek ali skupni lastni dohodek ~lanov ne presega zakonsko dolo~enega cenzusa; • pogrebnine so: - da je dru`inski ~lan pokojne osebe, da je poskrbel za pogreb v RS in da je na dan smrti pokojnika upravi~en do denarne socialne pomo~i ali do varstvenega dodatka, ali - da njegov lastni dohodek ali skupni lastni dohodek ~lanov ne presega vi{ine 606 EUR za samsko osebo oziroma 909 EUR za dru`ino.

Splo{ni pogoj je, da je vlagatelj, ki uveljavlja pravico do pogrebnine oziroma posmrtnine: • dr`avljan Republike Slovenije s stalnim prebivali{~em v Sloveniji, ali • tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in stalno prebivali{~e v Sloveniji.

Dodatne informacije o vrstah pomo~i in pogojih za njihovo pridobitev lahko zainteresirani dobijo na spletni strani Ministrstva za delo, dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti in Centru za socialno delo Maribor, informacije o pomo~i, ki jo zagotavlja Ob~ina Duplek pa pri pristojni osebi ob~inskega urada za socialno podro~je. Milena ROPO[A

UREDILI SMO IGRALNE POVR[INE V okviru vseslovenske prostovoljske akcije »Dan za spremembe«, ki je potekala v mesecu aprilu, smo skupaj s {olo zastavili projekt ureditve igri{~a z igrali in s prostovoljci zasadili drevesa – listavce, ki niso alergeni, so hitro rasto~i in bodo na{im mal~kom ~ez nekaj let nudili prijetno senco. Z deli smo nadaljevali tudi v mesecu maju ter staro, na ve~ mestih pretrgano ograjo zamenjali z novo in tako zagotovili varnej{o igro otrok. Po dobrih desetih letih smo prav tako izvedli prenovo zelenice otro{kega igri{~a vrtca pri O[ Duplek, na katerem se dnevno igra 100 pred{olskih otrok. Staro zelenico smo v celoti odstranili, prefrezali in poravnali teren ter posejali travo. 4

Novice ob~ine DUPLEK

Igri{~e vrtca pri O[ Duplek

Nova igrala na Vurberku in v Zimici S prihodom toplej{ih dni na{i mali in tudi tisti malo ve~ji radovedne`i ve~ ~asa pre`ivijo zunaj. Za igro in dru`enje z vrstniki na prostem so jim na voljo

Foto: Natalija Jakopec

igri{~a in igrala ob osnovnih {olah, v mesecu maju pa smo na novo postavili gugalnico s plezalom in toboganom na igri{~u Vurberk ter gugalnico s toboganom ob igri{~u v Zimici.


Igri{~e v Zimici

Foto: Natalija Jakopec

Igri{~e na Vurberku

Foto: Natalija Jakopec Natalija JAKOPEC

NA^RTOVANJE SPREMEMB CENTRA 2 V SPODNJEM DUPLEKU Leta 2008 je bil za del obmo~ja v Spodnjem Dupleku sprejet podrobni prostorski na~rt za Center 2, ki je predvidel izgrad-

njo doma za starostnike in varovana stanovanja ter poslovne objekte. Ureditev zaradi gospodarske krize in zaradi zapletov pri izgradnji doma za starostnike s strani dr`ave ni bila realizirana, zato smo pristopili k iskanju kompromisnih re{itev skupaj z lastniki zemlji{~ na tem obmo~ju. Namen je pripraviti tak{en akt, s katerim bi obmo~je dejansko za`ivelo ter pri-

praviti variantne re{itve, ki bodo pomenile ve~jo fleksibilnost gradnje na obmo~ju. Prvi sestanek z lastniki zemlji{~ smo izvedli v mesecu aprilu, kjer smo pripravili razli~ne variante ureditev, pri ~emer je bil skupni imenovalec zagotoviti ustrezne dostope. Ti se predvidevajo ob obstoje~ih poteh z navezavo na Center (Zdravstveni dom, trgovina Jager) v Spodnjem Dupleku. Hkrati je

Novice ob~ine DUPLEK

5


te`nja, da se ohranja sedanja parcelacija in se v okviru le-te na~rtujejo posamezni objekti. Odziv s strani lastnikov zemlji{~ je bil pozitiven, saj trenutno ne morejo razpolagati s svojimi zemlji{~i, ker so na njih predvideni objekti s to~no dolo~eno dejavnostjo, hkrati pa tudi ni urejene ustrezne infrastrukture. Posebej smo opravili {e individualne razgovore z lastniki zemlji{~, kjer

je predvidena izgradnja novih poti. V nadaljevanju bodo opravljeni {e razgovori z lastniki zemlji{~, ki se nahajajo znotraj obmo~ja. Po pridobitvi vseh mnenj in po na~elnem strinjanju z re{itvami bomo pri~eli postopek sprememb na~rta. Ob tem je potrebno povedati {e, da so bile z direkcijo za ceste `e usklajene mo`nosti ureditve priklju~ka iz regionalne ceste na omenjeno obmo~je; pri~eli pa smo

tudi z razgovori z Elektrom Maribor o primernej{i re{itvi od do sedaj predvidene (gradnja nove transformatorske postaje) za priklju~itev bodo~ih objektov na elektroenergetsko omre`je.

PRIZIDEK K TRGOVSKEMU OBJEKTU V SPODNJEM DUPLEKU

1000 m2, eta`nosti P+1+M in `e zgrajenega trgovsko-stanovanjskega objekta (objekt H). Spremembe ureditvenega na~rta pa predvidevajo namesto stanovanjskega bloka dozidavo trgovskega centra, v katerem bodo trgovina z `ivili, tehniko, tekstilom ter skladi{~e. V prvem nadstropju prizidka se predvideva izgradnja ve~namenske dvorane v skupni izmeri 400 m2. Predvidena sprememba ureditvenega na~rta ne bo imela ve~jih vplivov na okolje glede na obstoje~e stanje in predvidene ureditve v obstoje~em na~rtu. Po izra~unih bo namre~ izraba

obmo~ja manj{a od predvidene. Konec meseca junija se bo pri~ela javna razgrnitev dopolnjenega osnutka ureditvenega na~rta, izvedena bo tudi javna obravnava za podajo pripomb k predlaganim re{itvam. Po pridobitvi vseh mnenj s strani ministrstev bo na~rt obravnaval {e ob~inski svet. Po potrditvi na~rta bo potrebno pridobiti {e gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta.

Na pobudo lastnika trgovskega centra v Spodnjem Dupleku smo za~eli s pripravo sprememb in dopolnitev ureditvenega na~rta za Center v Spodnjem Dupleku. V obstoje~em na~rtu je na obmo~ju sprememb in dopolnitev predvidena izgradnja stanovanjskega bloka (objekt D), zazidane povr{ine cca.

Veljavni ureditveni na~rt za center

6

Novice ob~ine DUPLEK

Jasmina BI[KUP PURI^

Jasmina BI[KUP PURI^


Dopolnjen osnutek ureditvenega na~rta za center

NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V ZGORNJEM DUPLEKU V Zgornjem Dupleku, na obra~ali{~u, smo postavili novo avtobusno postajo in izvedli preplastitev postajali{~a. Povpre~na starost avtobusnih postaj je 10 do 15 let in ve~ina jih je potrebna temeljite prenove. Kmalu bo novo podobo dobilo 10 avtobusnih postaj ob regionalni cesti R3- 710 na relaciji med Zgornjim Duplekom in Vurberkom. Natalija JAKOPEC

Nova avtobusna postaja na obra~ali{~u v Zg. Dupleku

Foto: Natalija Jakopec

Novice ob~ine DUPLEK

7


ZAKONSKA (NE) UREJENOST POKOPALI[KE DEJAVNOSTI Zakon o pokopali{ki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopali{~ iz leta 1984 (v nadaljevanju ZPPDUP), kljub nekaterim spremembam oziroma nadomestitvam dolo~b z zakoni iz drugih pravnih podro~ij, do danes ni do`ivel bistvenih sprememb. ZPPDUP je opredelil pogrebno in pokopali{ko dejavnost kot komunalno dejavnost posebnega dru`benega pomena. Z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih javnih slu`bah ( v nadaljevanju: ZGJS) je bil vzpostavljen popolnoma nov sistem zadovoljevanja javnih dobrin, saj je dotedanji sistem dejavnosti posebnega dru`benega pomena zamenjal sistem gospodarskih javnih slu`b. Ta zakon je dolo~il, da se dejavnosti, ki so bile v trenutku njegove uveljavitve z zakoni ali z ob~inskimi odloki dolo~ene kot dejavnosti posebnega dru`benega pomena na podro~jih materialne infrastrukture, do dolo~itve gospodarskih javnih slu`b s podro~nimi zakoni, {tejejo za gospodarske javne slu`be. Tako je bila pokopali{ka in pogrebna dejavnost opredeljena kot gospodarska javna slu`ba, saj nov zakon, ki bi opredelil sam obseg gospodarske javne slu`be v okviru pokopali{ke in pogrebne dejavnosti, {e ni bil sprejet. ZGJS dolo~a, da so lahko gospodarske javne slu`be republi{ke ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Na~in opravljanja gospodarske javne slu`be predpi{e Vlada Republike Slovenije z uredbo, lokalna skupnost pa z odlokom tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokro`enih oskrbovalnih sistemov. Glede na to, da Zakon o Lokalni samoupravi dolo~a, da je urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne slu`be ter {e posebej organiziranje opravljanja pokopali{ke in pogrebne dejavnosti zadeva lokalnega pomena, ki jih samostojno opravlja ob~ina na podlagi 140. 8

Novice ob~ine DUPLEK

~lena Ustave RS, so morale ob~ine z odloki urediti opravljanje pokopali{ke in pogrebne dejavnosti kot gospodarske javne slu`be. Zaradi pomanjkljive in mestoma zastarele zakonodaje, je prihajalo v praksi do razli~nih tolma~enj ZPPDUP, ki so privedle do popolnoma razli~nih ureditev pokopali{ke in pogrebne dejavnosti po ob~inah. Tako je ve~krat prihajalo do tega, da ob~inski odloki s katerimi ob~ine po Zakonu o lokalni samoupravi dolo~ajo na~ine in pogoje za opravljanje pokopali{kih storitev, dodeljevanje koncesij in izvajanje del na pokopali{~ih z javnimi delavci, niso bile v skladu z navedenim zakonom. Nekatere ob~ine so tako podeljevale koncesije za opravljanje pokopali{ke in pogrebne dejavnosti, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti celo prepustili delovanju prostega trga. Zaradi pomanjkljivih dolo~b sedanjega zakona se tako izvajalci pogrebnih storitev pri vsakdanjem delu spopadajo s te`avami, ki so zaradi narave in pietete do pokojnikov in njihovih svojcev, pogosto nerazumljive. Gre predvsem za te`ave pri dolo~anju protokola zadnje poti pokojnikov, dolo~anju ~asa pokopa, vrstnega reda simbolov itd. Prav zaradi tega `e leta pristojna sekcija pri obrtni zbornici predlaga spremembo zakona, ki bi nalagal, da pristojni organi sprejmejo podzakonske predpise in podrobno uredijo pravila, obveznosti ter pravice, tako za upravljavce pokopali{~, kot tudi za izvajalce pogrebnih dejavnosti. Le tako bodo namre~ pravila za vse enaka in te`av v praksi bo posledi~no manj. Zaradi zakonske neurejenosti tega podro~ja so te`ave tudi pri re{evanju prito`b zoper izvajalce pogrebnih in pokopali{kih storitev, saj ni enotne prakse na tem podro~ju in ne jasnih tehni~nih predpisov. Odbor pogrebnih dejavnosti pri Obrtno-podjetni{ki zbornici Slovenije in Sekcija za pogrebno in pokopali{ko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva sta sprejela Eti~ni kodeks pogrebne in pokopali{ke dejavnosti, ki med drugim ureja na~ela dejavnosti, spo{tovanje ~lovekovih pravic, pietetni odnos do pokojnika, svojcev pokojnika in do drugih udele`encev pogrebne sve~anosti, ob-

veznosti izvajalcev storitev in dolo~a ravnanja, ki so v nasprotju z na~eli etike in pietete. Za spo{tovanje in uresni~evanje eti~nega kodeksa skrbi Svet Eti~nega kodeksa pogrebne in pokopali{ke dejavnosti, ki na svojih sejah obravnava predloge in prito`be zaradi kr{itev pri uresni~evanju na~el in dolo~b kodeksa. @al pa sankcij, razen, da svoje ugotovitve Svet sporo~i strokovni javnosti, v primeru huj{ih kr{itev pa tudi {ir{i javnosti, ni. Pa vendar. Na~ela pogrebne in pokopali{ke dejavnosti so jasna. O pokojnih samo dobro. To je bilo vodilo starih anti~nih kultur ob smrti ~loveka, v ~asu `alovanja za njim ter ob vseh spominih na njegovo `ivljenje in to je in mora biti tudi vodilo v sedanji dru`bi in kulturi. @ivljenje vsakega ~loveka je omejeno na za~etku z rojstvom, na koncu s smrtjo. Za~etek ob rojstvu je navadno vesel in obetaven, zaklju~ek `ivljenja pa je slovo za vedno, zato je to ~as `alovanja, razmisleka o preteklosti, minljivosti ter o skrivnosti smrti, kar ljudi `e od nekdaj mo~no vznemirja. Spo{tovanje poslednje volje pokojnikov in njihovih svojcev je dol`nost vsakega, ki se ukvarja s pogrebno in pokopali{ko dejavnostjo in tudi usmeritev za pripravo in za izvedbo pogrebnih sve~anosti. Ob slovesu od pokojnikov je narava dela taka, da ni mogo~e vsega natan~no predpisati z navodili in ne sproti preverjati. Zato je notranja eti~na kontrola toliko bolj pomembna in potrebna za vse, ki sodelujejo pri pogrebni ali pri pokopali{ki dejavnosti. Du{anka NOVAK

Muri~ Benjamin, Vrtec Korena, 5 let


PRENOVLJENA TRIBUNA NA GRADU VURBERK Grad Vurberk postaja prizori{~e {tevilnih glasbenih in gledali{kih prireditev, ki v ambientu gradu dobijo {e poseben ~ar. Zob ~asa je leseno tribuno `e mo~no na~el, zato smo pri~eli z izvedbo prenove tribune, ki bo dokon~ana predvidoma do sredine meseca junija. Prenovo smo pri~eli z zamenjavo klopi, v nadaljevanju bomo zamenjali {e pohodne podnice in vse skupaj za{~itili z lazuro za les. Natalija JAKOPEC

Delno prenovljena tribuna na gradu Vurberk

Foto: Natalija Jakopec

Priprava prostorskega na~rta V letu 2010 je ob~ina pri~ela s pripravo prostorskega na~rta. V tem ~asu so bile pripravljene strokovne podlage, ki so pokazale dejansko stanje prostora, tj. obstoje~a zazidana in nezazidana in potrebo po novih stavbnih zemlji{~ih glede na demografska gibanja in te`nje po gradnji novih objektov. V tem ~asu so v preteklem letu potekala usklajevanja z ministrstvom za kmetijstvo, ki se ob obravnavi osnutka prostorskega na~rta do ve~ine pobud za spremembo namenske rabe sploh ni opredelilo. V obrazlo`itvah so zapisali, da so potrebne dodatne obrazlo`itve pobud in da se bodo do njih opredelili po pripravi le-teh. Na podlagi `e prejetih usmeritev tako s strani ministrstva za prostor kot tudi ministrstva za kmetijstvo smo vse pobude ponovno pregledali in dolo~ili prioriteto, kot izhodi{~e za nadaljnja usklajevanja z ministrstvom. V skladu s tem bodo pobudnikom, za katere zahteva ministrstvo dodatne obrazlo`itve, v mesecu juniju posredovani vpra{alniki. V mesecu septembru bo po obravnavi in obdelavi vpra{alnikov izvedeno {e drugo usklajevanje z ministrstvom za kmetijstvo. Poudariti velja tudi, da se je priprava na~rta v tem letu nekoliko zamaknila zaradi davka na nepremi~nine. Prejeli smo namre~ vrsto pobud za spremembo iz stavbnih v kmetijska zemlji{~a, ki jih je smiselno upo{tevati pri pripravi novega prostorskega na~rta, saj so tako mo`nosti za pridobitev novih stavbnih zemlji{~, predvsem v naseljih, ve~je. Jasmina BI[KUP PURI^

Novice ob~ine DUPLEK

9


ULICA 19. SEPTEMBRA DOBILA NOVO ASFALTNO PREVLEKO Ob~ina je v maju leto{njega leta dokon~no asfaltirala {e zadnji del Ulice 19. septembra v Spod-

njem Dupleku (od hi{ne {tevilke 1 do 4), v dol`ini pribli`no 60 metrov, ki je bila do sedaj v gramozni izvedbi. V sklopu asfaltiranja se je uredilo tudi meteorno odvodnjavanje cesti{~a, prav tako pa so se postavili tudi obcestni varnostni svetlobni odsevniki. S tem je bila zaklju~ena komunalna in

infrastrukturna ureditev tega dela ulice, kjer smo `e med letoma 2006 in 2008 obnovili vodovodno omre`je in zgradili kanalizacijski sistem za odvodnjavanje odpadnih fekalnih in meteornih vod.

Foto: Marjan Topi~

Ob~inski urad Ob~ine Duplek

Foto: Marjan Topi~

KOMUNALA V OB^INI DUPLEK NOVI NA^IN ZBIRANJA ODPADNEGA PAPIRJA Zaradi ve~je urejenost kraja, la`je preglednosti in ustreznega lo~evanja odpadkov je Ob~ina Duplek v sredini preteklega leta uvedla t.i. sistem zbiranja odpadkov Âťod vrat do vratÂŤ. Cilj tak{nega sistema je bil, da se ukinejo ekolo{ki otoki in se lo~evanje odpadkov ~im bolj pribli`a uporabnikom. Ob tovrstnem lo~evanju so ob~anke in ob~ani v za~etku prejeli 24 vre~ za zbiranje odpadnega papirja in 24 vre~ za zbiranje me{ane embala`e. Da bi {e bolj posodobili omenjeni sistem zbiranja odpadkov, je sedaj podjetje ^isto mesto Ptuj v sodelovanju z Ob~ino Du10

Novice ob~ine DUPLEK

Direktor ^istega mesta Roman Letnik z `upanom ob~ine Duplek Mitjem Horvatom ob predaji novih zabojnikov za smeti. Foto: Marjan Topi~


plek namesto vre~ uvedlo zabojnike za zbiranje papirja in papirne embala`e. Teh bodo med ob~anke in ob~ane razdelili nekaj ve~ kot 1.800 zabojnikov ter tako slednjim omogo~ili {e la`je in sodobnej{e zbiranje papirja in papirne embala`e. Mitja Horvat, `upan Ob~ine Duplek, je ob tem povedal: »Podjetje ^isto mesto Ptuj je marca letos na ob~inski seji predstavilo nov poslovni na~rt in elaborat, ki je bil iz strani svetnikov tudi potrjen. S tem pa je bil ob~ankam in ob~anom zagotovljen tudi bolj{i standard glede lo~evanja papirja in papirne embala`e. V Ob~ini Duplek se dodobra zavedamo, kako pomembno je skrbno in ustrezno lo~evanje odpadkov. Razdeljenih bo tako nekaj ve~

V @ITE^KI VASI BOMO DOGRADILI KANALIZACIJSKI SISTEM IN ZGRADILI PLO^NIKE

kot 1.800 240-litrskih zabojnikov za vsa na{a gospodinjstva, delitev pa naj bi bila predvidoma zaklju~ena do konca meseca maja. Tako bomo nov sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat, ki so ga ob~anke in ob~ani `e zelo dobro sprejeli, le {e nadgradili in okrepili na{o zavest do okolja.« Frekvence odvoza odpadkov {e naprej ostajajo enake, in sicer bodo {e naprej me{ane komunalne odpadke, papir in embala`o pobirali 1-krat na mesec oziroma vsakih 28 dni. Biolo{ki odpadki pa se, v kolikor gospodinjstva ne kompostirajo sama, odva`ajo 42-krat na leto.

papirne embala`e uporabnikom sedaj omogo~ajo prav tako zbiranje slednjega na domu, vendar na bolj sodoben in nadgrajen sistem. Na ta na~in verjamemo, to pa nam potrjujejo tudi statisti~ni podatki, da bomo zajeli ve~ papirja in predvsem papirne embala`e, kot smo ga sedaj z vre~ami. Za na{e podjetje bo nabava in postavitev nekaj ve~ kot 1.800 zabojnikov predstavljala investicijo v vrednosti cca 60.000 EUR. Nov sistem pa nam bo poleg ve~jih koli~in omogo~al predvsem ve~ji in kvalitetnej{i zajem papirja.«

Direktor ^istega mesta Ptuj Janez Letnik je ob tem dodal: »Nove posode za zbiranje papirja in

Dodatne informacije: Služba za odnose z javnostmi, Katja Grabrovec - 00386 41 829 180 katja.grabrovec@novelus.si

Ob~ina Duplek je `e leta 2000 pri~ela na obmo~ju @ite~ke vasi v Zg. Dupleku (na obmo~ju [ter~ke) graditi meteorno kanalizacijo, v sklopu obnove lokalne ceste {t. LC 081020 ZG. DUPLEK - ZIMICA – KORENA. V kasnej{ih letih smo v Zg. Dupleku

dograjevali kanalizacijski sistem in ga ~ez reko Dravo povezali na centralno ~istilno napravo v Dogo{ah, kar je omogo~ilo pribli`no 50 gospodinjstvom tudi priklju~itev fekalnih odpadnih voda na javno kanalizacijsko omre`je. Sedaj nadaljujemo za~eto in na~rtujemo {e v tem letu v @ite~ki vasi

Novice ob~ine DUPLEK

11


12

Novice ob~ine DUPLEK


pri {oli izgradnjo nove pre~rpalnice, katera bo preko tla~nega voda, ki bo prav tako {e letos zgrajen od ~rpali{~a do vrha [ter~ke, omogo~ilo priklju~itev ve~jemu delu @ite~ke vasi na javno kanalizacijsko omre`je. Isto~asno planiramo tudi nadaljnji razvoj sekundarnih kanalov po okoli{kih cestah ter tudi izgradnjo plo~nikov ob lokalni cesti. Tako na~rtujemo izgradnjo sekundarnega lo~enega kanalizacijskega sistema, ki se bo priklju~il na obstoje~e me{ano kanalizacijsko omre`je. Glede na konfiguracijo terena je predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema iz obmo~ja, ki le`i zahodno ob cesti Zg. Duplek – Zimica – Korena. Ko bodo v naslednjem letu zgrajeni tudi ostali sekundarji, se bo na javno kanalizacijsko omre`je lahko na novo priklju~ilo {e okoli 80 gospodinjstev.

Glede na to, da se predviden lo~en sistem navezuje na obstoje~ me{an kanalizacijski sistem, je pred pre~rpavanjem proti C^N predvidena izgradnja 50 m3 zadr`evalno razbremenilnega bazena v katerem bo tudi pre~rpali{~e. Od tu se bo su{ni pretok odpadnih vod po tla~nem vodu pre~rpaval v obstoje~i kanal s kon~no dispozicijo vod na C^N Maribor. Vi{ek razred~enih padavinskih vod pa preko razbremenilnika odvajal po obstoje~em kanalizacijskem sistemu v @ite~ki potok. Predvideni kanalizacijski cevovodi so gravitacijski z izjemo tla~nega voda od razbremenilnika do iztoka v obstoje~i ja{ek. Skupna dol`ina vseh novo predvidenih kanalizacijskih cevovodov zna{a 1870 m, od tega je 354 m dol`ina tla~nega voda, ostalo so gravitacijski vodi. Kot `e omenjeno isto~asno z gradnjo ka-

nalizacije na~rtujemo tudi ureditev plo~nikov za pe{ce. Ta se bo uredil v dveh smereh. Proti vzhodu na relaciji od kri`i{~a pod O[ proti Zimici po desni strani v dol`ini 428 m in 40 m po levi strani od kri`i{~a pod O[ z navezavo na obstoje~i hodnik za pe{ce proti AP. Na zahodni strani od O[ je v smeri proti zahodu je predvidena izgradnja plo~nika na desni strani in sicer v dol`ini 210 m, to je od kri`i{~a pri O[ pa do vrha naselja @ite~ka vas. Na~rtovana investicija je ve~jega finan~nega obsega, zato je predvidena realizacija v dveh fazah in sicer pre~rpalnica z razbremenilnikom in tla~nim vodom na [ter~ko ter vsemi plo~niki {e v leto{njem letu, preostanek sekundarnih omre`ij pa najverjetneje v letu 2015.

UREDITEV ZBIRNEGA CENTRA V OB^INI DUPLEK

Z uredbo iz leta 2000 je bila dolo~ena obveznost ob~in, ki imajo ve~ kot 3.000 prebivalcev, da uredijo zbirne centre za zbiranje lo~enih frakcij. Ob~ina

je tako s prostorskim planom, ki je bil sprejet v letu 2004, dolo~ila lokacijo zbirnega centra. Na podlagi plana je bil pripravljen tudi ob~inski podrobni prostorski na~rt, s

Marjan TOPI^

Dopolnjen osnutek ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta za zbirni center

Novice ob~ine DUPLEK

13


katerim bi se podrobneje dolo~ila ureditev zbirnega centra s spremljajo~imi dejavnostmi, vendar do uresni~itve le-tega ni pri{lo. Ob~ina je za~asno do dolo~itve nove lokacije zbirnega centra uredila zbirni center na obmo~ju re`ijskega obrata, kjer se lo~eno zbirajo odpadki, kot so plastika, les, nenevarni odpadki, elektronska odpadna oprema, zeleni odrez ‌ Hkrati pa je bila s sklepom ob~inskega sveta dolo~ena nova lokacija ureditve zbirnega centra ob ~istilni napravi v Spodnjem Dupleku, glede na to, da se na tem obmo~ju `e izvaja komunalna dejavnost. V mesecu decembru 2013 smo tako pri~eli s pripravo podrobnega prostor-

skega na~rta, s katerim je predvidena ureditev zbirnega centra komunalnih odpadkov, z njim pa bo zagotovljeno zbiranje in za~asno hranjenje lo~enih frakcij za potrebe povzro~iteljev z obmo~ja ob~ine Duplek. Predvideni so kesoni za naslednje vrste odpadkov: plastika, gradbeni material, guma, les, steklo, kovine, kosovni odpadki, karton in papir. Hkrati bo urejen prostor za zeleni odrez in prostor za shranjevanje in sortiranje ostankov sve~ iz pokopali{~ pred transportom na trajno deponijo ali nadaljnjo obdelavo. Javna razgrnitev na~rta je potekala od 28. aprila 2014 do 28. maja 2014. Pripomb k na~rtu nismo prejeli.

Po pridobitvi vseh mnenj o skladnosti akta s predpisi s podro~ja prostorskega na~rtovanja bo na~rt obravnaval {e ob~inski svet − najverjetneje v prihodnjem mandatu. Za sam za~etek izgradnje zbirnega centra bo potrebno pridobiti {e gradbeno dovoljenje. Po optimisti~nem planu bi lahko za~eli z izgradnjo v drugi polovici prihodnjega leta. Poudariti je treba, da zbirni center ne pomeni zbiranja biolo{kih odpadkov, temve~ da gre za urejen prostor, kjer je mo`no oddati le lo~ene frakcije. Posledi~no seveda to pomeni zmanj{anje nedovoljenega odlaganja odpadkov v naravo. Jasmina BI[KUP PURI^

DRU@BENE DEJAVNOSTI 65-LET MARIBORSKE KNJI@NICE Slovensko knji`ni~arstvo je v zadnjih {estih desetletjih izjemno napredovalo in doseglo razvoj, ki je primerljiv z najbolj naprednimi knji`ni~nimi sistemi v svetu: nekdanje ljudske knji`nice so se postopoma profesionalizirale, notranje organizirale, tehnolo{ko opremljale in modernizirale ter prerasle v informacijska sredi{~a in sredi{~a vse`ivljenjskega u~enja. Dober in strokovno podkovan kader je dorasel spremembam in zahtevam sodobnega ~asa. Slovenske splo{ne knji`nice, ki so danes organizirane v mre`o 57 osrednjih knji`nic z 260 krajevnimi knji`nicami in skoraj 700 postajali{~i bibliobusov, letno obi{~e skoraj 10 milijonov obiskovalcev. Tudi Mariborska knji`nica je skozi ~as razgibano in dejavno spreminjala svojo podobo in posodabljala svojo organiziranost. Od `lahtnega ljubiteljstva do profesionalne dejavnosti Za njen za~etek {tejemo ustanovitev Mestne knji`nice KUD Jo`e Hermanko, 8. februarja leta 1949, s prostori na Partizanski cesti 7 v Mariboru. V okviru 14

Novice ob~ine DUPLEK

Maribor v 60-ih letih: levo Partizanska 7 s prvo samopostre`no, v kateri je bila pred tem Mestna knji`nica, desno zadru`ni dom, kjer je bila v pritli~ju Pionirska knji`nica

sindikata je ob Mestni takrat `e delovala tudi Delavska knji`nica, najprej na Gregor~i~evi ulici, kasneje na Taboru, leta 1953 pa je Zveza prijateljev mladine ustanovila Pionirsko knji`nico, ki je dobila prostore v zadru`nem domu na Partizanski cesti 8. Pri kulturnih in prosvetnih dru{tvih so delovale {tevilne ljudske knji`nice. To je bil ~as, ko je splo{no knji`ni~arstvo {e temeljilo na `lahtni ljubiteljski tradiciji {tevilnih zagnanih posameznikov, ki pa so postavili trden temelj za kasnej{o profe-

sionalizacijo in razmah dejavnosti. Na Partizanski cesti 7 so v {estesetih letih odprli prvo samopostre`no trgovino, zato so Mestno knji`nico preselili na Rotov`. Tudi Pionirska knji`nica je morala zgradbo nekdanjega zadru`nega doma zapustiti skupaj z lutkarji KUD Jo`e Hermanko. Mariborski knji`ni~ni vizionarji so proti koncu 60-ih let uresni~ili idejo o enotni knji`ni~ni mre`i v mestu in okolici ter zasnovali dana{njo Mariborsko


knji`nico: najprej zdru`itev Mestne in Delavske knji`nice, potem pa postopno pridru`itev ljudskih knji`nic v celotnem takratnem mariborskem okraju. Stavba na Partizanski, od koder so pregnali pionirske knji`ni~arje in lutkarje, ki je bila namenjena za ru{enje, stoji {e danes, Lutkovno gledali{~e Maribor je po ve~ desetletjih sobivanja s knji`nico dobilo svoj kulturni hram, knji`nica pa {e vedno ~aka na svojo renesanso. Na~rt, ki je vklju~eval centralno nabavo in obdelavo gradiva, ustanovitev potujo~e knji`nice in skupne strokovne slu`be ter upravo za celotno mre`o, je v sedemdesetih letih za~el uresni~evati takratni ravnatelj Ignac Kamenik. Zdru`ena knji`nica se je najprej preimenovala v Mariborsko knji`nico, v mre`o knji`nic so se pridru`ile knji`nice Tezno, Pobre`je, Ho~e, [entilj, Pekre, Ru{e, Kamnica, z vo`njami je za~el prvi bibliobus, prve pravlji~arke v pionirski knji`nici so zastavile svoje dragoceno poslanstvo, dobili smo edinstveno vzajemno knji`nico s premi~nimi zbirkami in izposojo po delovnih organizacijah, revijo Otrok in knjiga ter interno glasilo Informator, ki je {e danes eden od pomembnih na~inov komunikacije med zaposlenimi. V 80-ih letih, ki jim je s svojim vodenjem dala pe~at Darja Kramberger, se je mre`a knji`nic {e {irila, prvi~ pa je knji`nica delovanje enot za~ela pogojevati tudi s primernej{imi in ve~jimi prostori ter telefonskimi povezavami. Ukinili smo ~lanarino za otroke, kupili prvi ra~unalnik Commodore in z vo`njami je za~el novi bibliobus. Uvajali smo nove dejavnosti, racionalizirali in posodabljali procese, delo Mariborske knji`nice je bilo opa`eno v javnosti – leta 1985 je knji`nica prejela listino mesta Maribor. Devetdeseta leta so stopila v informacijsko dobo – kupili smo prvi ra~unalnik Mikrowax in se vklju~ili v sistem znanstvenih in tehni~nih informacij ter potem v vzajemni katalog COBISS. Na pohodu so bile avtomatizacija obdelave gradiva, izposoje in drugih postopkov, ra~unalni{ke povezave enot. Leta 1992 smo odprli Knji`nico Nova vas in Pionirsko knji`nico Nova vas, ki sta bili na{i prvi enoti z ra~unalni{ko izposojo in komunikacijsko povezavo z osre-

Rotov{ki trg leta 1965 – ob knji`nici knji`ni sejem Vse na{e potujo~e knji`nice…

Prvi bibliobus iz leta 1974. Drugi je bil na poti od 1987 do 1998. Sedanji potuje `e 16. leto.

dnjo knji`nico. Ukinili smo ~lanarino, mre`o enot {e raz{irili, uvedli izposojo igra~, univerzo za 3. `ivljenjsko obdobje, izposojo na domove za tiste na{e bralce, ki sami ne morejo v knji`nico, ustvarili smo prvo spletno stran, kar 8 enot smo posodobili ali preselili v nove, ve~je prostore in dobili tudi nov, `e tretji bibliobus, tokrat sodobno vozilo z ra~unalni{ko izposojo. Od socialne vloge do virtualne dostopnosti na daljavo Novo tiso~letje se je za~elo z novim Zakonom o knji`ni~arstvu in s podzakonskimi akti, Mariborska knji`nica pa je prejela ^opovo diplomo, najvi{je strokovno priznanje. Na{ bibliobus je bil na Nizozemskem razgla{en za bibliobus leta, revija Otrok in knjiga je prejela Glazerjevo listino. Postali smo osrednja obmo~na knji`nica, prenovili smo ve~ino enot v mre`i in uvedli celo vrsto novih storitev in dejavnosti: izposojo v bolni{nico, pravlji~no

{olo in pravlji~ne ve~ere za odrasle, ra~unalni{ke ustvarjalnice, servis Vpra{aj knji`ni~arja, bibliofon, Borzo dela, Filmoteko in druge posebne zbirke, odprli smo celo vrsto e-knji`nic. Vzpostavljena imamo strokovna sodelovanja in {tudijske izmenjave s knji`nicami po Evropi ter delamo na podro~ju upravljanja s kadri, posodabljamo notranjo organizacijo. Z uvedbo sistema vodenja kakovosti v letu 2005 smo kot prva knji`nica v Sloveniji pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Danes govorimo o virtualnih knji`nicah, na pohodu so digitalni Novice ob~ine DUPLEK

15


dokumenti, elektronske knjige, nekaj klikov zadostuje, da se odstre pred vami vesolje informacij in vse znanje tega sveta. Do elektronskih podatkovnih zbirk in do elektronskih knjig lahko na{i ~lani dostopajo od doma, na daljavo, prek Moje knji`nice si lahko od doma celo naro~ijo in rezervirajo `eleno gradivo. Ob tem pa posku{amo knji`nico ohranjati v njeni doma~nosti in izpolnjevati tudi drugi pomemben del poslanstva, ki je povezan s pristnim ~love{kim odnosom do vsakega uporabnika, od najmlaj{ih do tistih v tretjem `ivljenjskem obdobju. Dejavnost Mariborske knji`nice dosega prebivalce v Mariboru in v ob~inah Duplek, Ho~e–Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklav` na Dravskem polju, Pesnica, Ra~e–Fram, Ru{e, Selnica ob Dravi, Star{e in [entilj. V ob~inah in krajih, kjer nimamo krajevne knji`nice, se na 48 postajali{~ih ustavlja na{ bibliobus, ki se`e tudi na obmo~je Knji`nice Josipa Vo{njaka Slovenska Bistrica in na bistri{ko Pohorje. O na{em delu se lahko seznanite prek spletne strani knji`nice, marsikaj pa ostaja javnosti bolj skrito: na primer, kako pride gradivo med bralce, kako poteka nakup in strokovna obdelava ter ovijanje in ustrezna oprema. V knji`nici so knjigovezi, ki znajo vrniti `ivljenje {e tako utrujenim knjigam, ra~unalni~arji, vzdr`evalci in drugi, brez katerih si sodobne knji`nice ni mogo~e predstavljati. Ponovno s ~lanarino V letu 2013 smo bili zaradi zni`evanja prora~unskih sredstev prisiljeni ponovno uvesti ~lanarino in pomirjeni ugotavljamo, da je ve~ina na{ih ~lanov ta ukrep sprejela z razumevanjem. Sicer pa smo posku{ali biti s ~lanarino {e vedno kar se da prijazni in dostopni. Polno ~lanarino 13 EUR pla~ajo zaposleni, {tudentje in upokojenci 10 EUR, otroci in mladina do 18. leta so opro{~eni ~lanarine po zakonu, prav tako pa smo mo`nost brezpla~nega ~lanstva omogo~ili vsem socialnim kategorijam, tako da je knji`nica {e naprej ostala dostopna resni~no vsem. V knji`nici smo s tako pridobljenimi sredstvi kupili skoraj 20 % ve~ gradiva kot leto prej, kupili smo nekaj prepotrebne ra~unalni{ke opreme in del sredstev namenili za vzdr`evanje dotrajanih prostorov, predvsem osrednje knji`nice in Knji`nice Tezno. 16

Novice ob~ine DUPLEK

Prazni~no leto Praznovanje leto{nje 65. obletnice Mariborske knji`nice poteka ~ez vse leto, najbolj intenzivno med 6. 5. in 5. 6., ko smo tradicionalni dan knji`nice raz{irili v Mesec Mariborske knji`nice, s sloganom: Pod arkadami modrosti, na pozabljenem trgu. Tudi zato, da spet opozorimo na nujnost na~rtovane investicije v osrednjo knji`nico. Rde~a nit na{ega praznovanja je 65 obrazov, povezanih z Mariborsko knji`nico in okolji, v katerih knji`nica deluje, dogajanja pa so razpr{ena po vseh krajevnih knji`nicah. Poleg tega praznovanje zaznamujemo s 65 sladkimi, 65 ljubezenskimi, 65 zdravilnimi, 65 basnimi ‌ 65 obrazov se predstavlja v na{ih enotah skozi pogovore, branja, razstave, hkrati pa nastaja zbirka zanimivih portretov ljudi, ki bo osnova za spletni biografski leksikon [tajerci.si, s katerim se letos pridru`ujemo drugim slovenskim knji`nicam pri ustvarjanju slovenskega spletnega biografskega leksikona Znanislovenci.si. Eden od na{ih obrazov je tudi gospod Konrad Bezjak, akter nekdanjega bogatega amaterskega gledali{kega `ivljenja v ob~ini Duplek. Prav ta zanimiva zgodba je poleg zgodbe o gradu Vurberk `e na{la pot na regionalni portal Kamra in na evropski portal Europeana, sedaj pa bo g. Bezjak kot prepozna-

ven obraz uvr{~en {e v regionalni spletni biografski leksikon. Na~rtujemo novi bibliobus V nekaterih krajih ob~ine Duplek `e 40 let izvajamo knji`ni~no dejavnost s potujo~o knji`nico, z bibliobusom, ki danes obiskuje Sp. in Zg. Duplek, Dvorjane, Koreno in @ite~ko vas, od leta 2000 pa ima Duplek tudi lepo ob~insko knji`nico. Ob~insko knji`nico in bibliobus je v letu 2013 obiskalo prek 11.000 obiskovalcev, od tega slabih 5.000 otrok, izposodili pa so si skupaj 43.000 enot knjig, ~asopisov in drugega gradiva. 4.600 ~lanov je knji`nico obiskalo zaradi iskanja razli~nih informacij, 1.800 jih je obiskalo razli~ne prireditve in dejavnosti, vse bolj pa bodisi v knji`nici ali od doma dostopajo do elektron-


skih podatkovnih zbirk, kot so Finance, Podjetnik, Uradni list online, Delo, Ve~er, Encyclopedia britanica in druge. Sedanji bibliobus je po ve~ kot 15 letih `e zelo dotrajan in nas pogosto pu{~a na cedilu, stro{ki vzdr`evanja nara{~ajo. In prav letos obstaja realna mo`-

PRAV POSEBEN DAN Naslov sem si izposodila pri razstavi, ki jo imamo pravkar v Knji`nici Duplek. U~enci 3. In 4. razreda O[ Dvorjane so namre~ posebej za na{ 65-ti jubilej v Mariborski knji`nici pripravili razstavo ilustracij svojih najljub{ih knjig in razmi{ljanj o knji`nici in njenem rojstnem dnevu. Seveda gre za simboliko, pa vendar. Tak{ne geste so mi nadvse ljube, saj se na ta na~in ozave{~a prisotnost knji`nice v lokalnem okolju in odnos do nje. Na tem mestu bi rada izrekla zahvalo u~iteljici Brigiti Bra~i~, ki vedno z veseljem sprejme vse pobude za sodelovanje z njihovo {olo. Saj za to

Razstava Prav poseben dan

nost, da s skupnimi mo~mi nabavimo novo vozilo. Ministrstvo za kulturo je `e objavilo poziv in sofinanciranje, vse ob~ine, tudi Duplek, pa so prav tako izrazile namero, da prispevajo dele`e. Najkasneje v letu 2015 bi torej lahko za~el na{e ~lane obiskovati novi bib-

liobus. Upam, da bo slu`il svojemu namenu vsaj tako dobro in vsaj toliko let kot sedanji ter bo razveseljeval svoje zveste obiskovalce.

tudi gre. Za medsebojno povezovanje in kreiranje skupnih vsebin, ki nadgradijo temeljno poslanstvo knji`nice.

je smiselno. ^as, delo in finan~na sredstva, ki jih vlo`imo v projekt tako dobijo svoj smisel in pravi namen. V dana{njem prispevku bi izpostavila {e dogodek, ki je bil v Knji`nici Duplek 14. maja 2014. S posebno pozornostjo smo ga namenili nestorju amaterskega gledali{~a v ob~ini, Konradu Bezjaku. Gostili smo ga kot izbranca 65ih obrazov Mariborske knji`nice in z njim pripravili pogovor. V prisr~nem vzdu{ju, ki so ga pomagali soustvariti njegovi nekdanji gledali{ki soigralci, ki so se odzvali povabilu, smo razkrivali ozadje dela amaterskih ustvarjalcev: pomen amaterskega delovanja kot takega, kak{ni so bili njegovi za~etki takoj po kon~ani 2. svetovni vojni, kak{en je bil zanos igralca, ki je lahko na odru kon~no brez strahu govoril v

Ker se pribli`uje konec {olskega leta, je prav, da se za sodelovanje zahvalim tudi drugim u~iteljicam in {olam v ob~ini, s katerimi smo v leto{njem letu ponovno pripravili nekaj skupnih projektov. Vsaka prireditev namre~ vedno potrebuje poleg same organizacije dogodka tudi obiskovalce, ki sam dogodek osmislijo s svojo prisotnostjo. In z O[ Duplek `e vrsto let na~rtno gojimo tak{no sodelovanje. U~enci, ki pridejo na prireditve kot obiskovalci, niso samo gledalci, ampak jih u~iteljice-mentorice na sam dogodek navadno dobro pripravijo, tako da je vsebina vedno tudi del u~nega programa, kar

Tim Graber, 3. b O[ Dvorjane

Dragica TURJAK, direktorica Mariborske knji`nice

Razstava Prav poseben dan

Iris Gole, 4. b O[ Dvorjane

Novice ob~ine DUPLEK

17


Ske~ Gluhe

Foto: Klemen Brvar

Ske~ Gluhe

Foto: Klemen Brvar

svojem maternem slovenskem jeziku, v ~em je amaterizem danes druga~en in ali je ostalo {e kaj entuzijazma iz tistih ~asov? Skratka, v spro{~enem kramljanju, ki je bilo za~injeno tudi s kak{no anekdoto, smo pribli`ali ~as, ko je amatersko gledali{~e na Vurberku dihalo s polnimi plju~i. In nemara se {e marsikateri ob~an spominja teh ~asov in predstav. Da bi pri~arali pravo vzdu{je, smo povabili {e gledali{ko skupino KUD Selce pri Lenartu, ki je uvodoma zaigrala ske~ Gluhe. Tako smo se lahko prepri~ali, koliko drobnega bogastva se skriva v mno`ici ama-

terskih gledali{kih skupin, ki `e desetletja delujejo vsepovsod po Sloveniji, {e posebej na pode`elju. Morda danes ni ve~ tak{nega zagona, vendar tako kot se je spremenil ~as, se je spremenil tudi odnos do marsi~esa, kar smo neko~ do`ivljali kot vrednoto.

LETA NISO MERILO – IZKU[NJE [TEJEJO

manj delovno aktivna in nadpovpre~no brezposelna. Med delodajalci ve~inoma prevladuje prepri~anje, da so to kadri, v katere se ne spla~a ve~ vlagati, da so predragi in nemotivirani za spremembe in u~enje. Posledi~no jih tudi neradi zaposlujejo. To je velika gospodarska in dru`bena {koda, saj imajo ljudje, stari 50 let in ve~, veliko koristnih in uporabnih izku{enj ter znanja, so praviloma pripadni svojemu delodajalcu in imajo visoko delovno etiko. Veliko jih je tudi povsem zdravih, fizi~no aktivnih in pripravljenih na u~enje.

V ~etrtek, 17. aprila, sta Mestna ob~ina Maribor in Fundacija za izbolj{anje zaposlitvenih mo`nosti PRIZMA v Centru alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) pripravili strokovno razpravo ter predstavitev dosedanjih dose`kov EU projekta Senior Capital. Z mednarodnim projektom Senior Capital si prizadevajo vzpostaviti mo~nej{o gospodarsko vlogo generacije 50+, kar terjajo demografske spremembe, s katerimi se soo~amo. Z nara{~ajo~o problematiko brezposelnosti se ne sre~ujejo le mladi, temve~ ta izziv predstavlja {e posebej pere~ problem za generacije 50+, saj sprememba pokojninske zakonodaje terja njihovo dalj{e ostajanje na trgu dela. Podatki ka`ejo, da je slovenska in {e posebej podravska generacija 50+

18

Novice ob~ine DUPLEK

Posebej bi se rada zahvalila {e Turisti~nemu dru{tvu Vurberk, ki se je prijazno odzvalo povabilu za sodelovanje in pripravilo pogostitev ob zaklju~ku prireditve. Konradu Bezjaku pa se zahvaljujem za iskriv pogovor in razmi{ljanja, ki jih je delil z nami. Nje-

Prav zaradi navedenega sta se Mestna ob~ina Maribor in Fundacija PRIZMA v projektu lotila razvoja pilotnega programa, ki celovito pristopa k aktiviranju in zaposlovanju generacij 50+, izbolj{evanja delovnih pogojev za omenjeno skupino ljudi v podjetjih in organizacijah ter spodbujanja njihove podjetnosti, predvsem na podro~ju razvoja in udejanjanja socialno podjetni{kih iniciativ. Zavod RS za zaposlovanje – Obmo~na slu`ba Maribor

Konrad Bezjak

Foto: Klemen Brvar

gova energija nas je oplemenitila. Ker je poletje blizu, bi vas opozorila le {e na to, da si pravo~asno zagotovite poletno ~tivo, ki ga `elite prebirati v senci pod palmami, v kak{nem gozdi~ku ali na doma~em vrti~ku. S 23. junijem pri~nemo s poletnim urnikom, ko boste lahko v Knji`nico Duplek prihajali vsak torek od 13-19 ure in to do 1. septembra 2014. @elim vam ne preve~ vro~e poletje! Tatjana JAMNIK POCAJT Vodja Knji`nice Duplek

skupaj s {tevilnim dele`niki iz regije in {ir{e sodeluje v strate{ki razvojni skupini, v kateri skupaj razvijajo celovit paket ukrepov/programov, ki posegajo na podro~je zaposlovanja starej{ih, kreiranja novih delovnih mest za to generacijo, upravljanja s starostno raznoliko delovno silo in ne nazadnje na podro~je razvoja storitev in produktov, namenjenih starajo~i se populaciji. Na dogodku so predstavili dosedanje izku{nje strokovnih delavcev, dele`nikov in udele`encev interdisciplinarnega programa, poimenovanega »Izku{nje {tejejo«, ki generacijam 50+ i{~ejo prilo`nost za zaposlitev ali delo, mo`nosti za razvoj ali spremembo poklicne kariere ali se preprosto `elijo aktivirati ter nuditi podporo na podro~ju osebnega in kariernega razvoja, iskanja zaposlitve in razvoja podjetni{kih oz. prednostno socialno podjetni{kih iniciativ. V ob{irnem in interdisciplinarno zastavljenem pilotnem programu, ki ga


izvajajo tudi v sodelovanju s projektno skupino projekta Silver City, katerega partner je »eim«, Center razvoja ~love{kih virov, se 33 brezposelnih 50+ iz Obmo~ne slu`be Maribor usposablja in krepi svoje kompetence na podro~jih, kot so spoznavanje sebe in svojih kompetenc z izdelavo individualnega kariernega na~rta, socialno podjetni{tvo z razvojem in podporo pri zagonu socialno podjetni{kih iniciativ, za~etna in nadaljevalna IKT znanja, komunikacija, ve{~ine na podro~ju zaposlovanja, vse`ivljenjskega u~enja in zdravja itd. Pilotna izvedba programa se bo zaklju~ila junija letos. Najpomembnej{i pri~akovani trajni rezultat slovenskega dela projekta je oblikovanje partnerstva (senior pakt) ter oblikovanje predloga za vzpostavitev medgeneracijskega razvojnega, poslovnega in izobra`evalnega sredi{~a 50+. Pri~akovani neposredni rezultati programa so nove zaposlitve in uresni~ena vsaj ena socialno podjetni{ka iniciativa.

7. ^EZMEJNI ZAPOSLITVENI SEJEM Obmo~na slu`ba Maribor in EURES Slovenija sta v ~etrtek, 22. maja 2014, uspe{no izvedla `e sedmi ~ezmejni zaposlitveni sejem. Tudi tokrat je sejem ozna~eval slogan »Moja prilo`nost za delo«, namenjen pa je bil ~ezmejnemu povezovanju Avstrije in Slovenije ter vzpostavljanju neposrednih povezav med iskalci zaposlitve in slovenskimi ter avstrijskimi delodajalci. Na sejmu je sodelovalo 18 slovenskih delodajalcev in 6 slovenskih agencij za posredovanje zaposlitev ter 6 avstrijskih delodajalcev in agencij, [tajerska gospodarska zbornica in Obmo~na obrtno-podjetni{ka zbornica Maribor. Skupno so delodajalci in agencije za posredovanje dela na sejmu ponujali okrog 860 prostih delovnih mest ter 340 mest v sezonskih kmetijskih delih. Prosta delovna mesta so bila s podro~ja kovinarstva in strojni{tva,

@e v prvih treh mesecih izvajanja programa se je realiziralo 6 zaposlitev, oblikovane so bile tri socialno podjetni{ke iniciative, v okviru katerih udele`enke in udele`enci razvijajo socialno podjetni{ke ideje na podro~jih, kot so vzpostavitev medgeneracijske pomo~i za starej{e, informacijskega vozli{~a za storitve za starej{e ter gostinskih in turisti~nih storitev. Dve od teh sta tudi `e v postopku registracije socialno podjetni{ke kooperative, kjer se bodo oblikovala nova delovna mesta ne le za generacije 50+, temve~ tudi za mlaj{e. Udele`enke in udele`ence sta pozdravila dr. Andrej Fi{travec, `upan Mestne ob~ine Maribor, dr. Ivan @agar, `upan ob~ine Slovenska Bistrica, ter predsednik Konzorcija za razvojne naloge Podravja. V razpravah so sodelovale tudi predstavnice Ministrstva za delo, dru`ino, socialne zadeve in enake mo`nosti, Zavoda RS za zaposlovanje − OS Maribor, Univerze v Mariboru, SPIRITA, Skupnosti ob~in Slovenije, pred-

gradbeni{tva, elektrotehnike, informacijske tehnologije, proizvodnje, zdravstva, storitev, administracije, prodaje, komerciale in zavarovalni{tva ter gostinstva in turizma. Na sejmu so bili predstavniki Zavoda poleg informiranja o storitvah in aktualnih programih aktivne politike zaposlovanja obiskovalcem v pomo~ ob zaposlitvenih razgovorih pri slovenskih in avstrijskih delodajalcih ter z nasveti pri pripravi in izbolj{anju `ivljenjepisa. Posebna pozornost je bila namenjena »Jamstvu za mlade«, promociji Socialnega podjetni{tva, predstavitvi Kontaktnega centra in promociji eStoritev Zavoda. Potekale so tudi spremljajo~e sejemske dejavnosti. Svetovalci EURES-a iz Avstrije so v nem{kem jeziku predstavljali delovne in `ivljenjske pogoje v Avstriji za vse tiste, ki `elijo prilo`nost za delo poiskati v sosednji Avstriji. Mladi brezposelni z vi{jo in visoko izobrazbo ter s podjetni{ko idejo so se predstavili s svojimi projektnimi na~rti, ki so jih izdelali v ~asu vklju~itve v inovativni program ARTUS, ki ga je izvedel Center za dr`avljansko vzgojo. [lo je za zaklju~ek programa ob koncu

stavniki gospodarstva, partnerji iz Avstrije, udele`enci programa Izku{nje {tejejo in drugi. Na Zavodu RS za zaposlovanje – OS Maribor smo veseli prilo`nosti, da ob »Jamstvu za mlade«, ki je namenjen aktivaciji, usposabljanju in zaposlovanju mladih do 30 leta starosti, lahko sodelujemo pri oblikovanju Medgeneracijskega sredi{~a 50+, saj smo prepri~ani, da tudi ta ciljna skupina potrebuje posebne programe in pomo~ za la`jo in hitrej{o vrnitev na trg dela. Samo s povezovanjem mladih in starej{ih lahko ustvarjamo nove prilo`nosti za zaposlitev, gradimo most med generacijami in dokazujemo, da »leta res niso merilo«. Mirjana ZGAGA, svetovalka generalne direktorice Zavoda za zaposlovanje Maribor

usposabljanja in hkrati za njihovo prvo prilo`nost za aktivno samopromocijo. V programu so mladi razvijali zaposlitvene kompetence in kompetence aktivnega dr`avljanstva za uspe{no in socialno odgovorno podjetni{tvo. Program ARTUS je inovativen program za dvig klju~nih zaposlitvenih kompetenc in spretnosti v realnem dru`benem okolju ter pomeni inovacijo dru`beno odgovornega samozaposlovanja. Glavni cilj programa je tako usposobiti skupino vklju~enih mladih, 80 % pa naj bi se jih do konca leto{njega leta samozaposlilo ali zaposlilo. Sejem je v lokalnem okolju zelo pozitivno odmeval ter prejel {tevilne pohvale. Tudi tokrat so se razstavljavci na sejem dobro pripravili ter uspe{no promovirali delovna mesta, ki so v njihovih podjetjih aktualna. Prav tako so se na sejem dobro pripravili tudi iskalci zaposlitve, ki so imeli prilo`nost ves april v Kariernem sredi{~u ob podpori strokovnih sodelavk Zavoda izbolj{ati svojo vlogo in `ivljenjepis, izdelati zaposlitveno vizitko ter se v slovenskem in nem{kem jeziku pripraviti na razgovor z delodajalci. Ocenjujemo, da se je sejma udele`ilo Novice ob~ine DUPLEK

19


okrog 2.400 obiskovalcev, brezposelnih oseb, iskalcev zaposlitve, zaposlenih in mladine. Po trenutno zbranih podatkih so slovenski in avstrijski delodajalci v ~asu sejma evidentirali 1.062 potencialnih kandidatov za zaposlitev, sklenili 429 dogovorov za naslednje sre~anje, opravili 582 zaposlitvenih razgovorov, prejeli 1.506 vlog za zaposlitev in ocenili, da pri 256 kandidatih obstaja verjetnost, da bo do zaposlitve tudi pri{lo.

S skupnimi mo~mi smo najve~ji zaposlovalski dogodek v Podravju uspe{no pripeljali do konca, zato ne presene~ajo {tevilne spodbudne besede, pohvale in ideje za v prihodnje, tako s strani obiskovalcev sejma kot s strani razstavljavcev. Vsem sodelujo~im se zahvaljujemo za sodelovanje! Mirjana ZGAGA Zavod republike Slovenije za zaposlovanje OE Maribor

MARIBORSKI OBRTNIKI SO ZNOVA ZAVIHALI ROKAVE Mariborski obrtniki so znova zavihali rokave in so na humanitarni akciji, ki so jo izvedli v soboto, 10. maja 2014, prepleskali hodnik na O[ Duplek in izvedli sanacijska dela v eni od u~ilnic na O[ Korena ter tako zaklju~ili niz humanitarnih akcij pod motom Dobro je delati dobro ob 40. letnici Obmo~ne obrtno-podjetni{ke zbornice Maribor. Preko 20 obrtnikov in podjetnikov zbornice na ~elu s predsednikom OOZ-ja Maribor Ale{em Pulkom se je zjutraj, v soboto, 10. maja, zbralo v prostorih O[ Duplek. Ob jutranji kavi so se najprej dogovorili, kako bo potekalo delo ter hitro zavihali rokave. Skrbno so za{~itili tla, nadaljevali z za{~ito hodnika in ro~no zbrusili lesene okenske okvire. Prepleskali so okrog 80 kvadratov lesene stenske in stropne povr{ine ter okenske okvirje. Poleg obrtnikov OOZ-ja Maribor so za delo poprijeli hi{nika, `upan ob~ine Duplek Mitja Horvat in direktorica ob~inske uprave ob~ine Duplek Natalija Jakopec. Material za humanitarno akcijo je doniralo podjetje predsednika obrtne zbornice Pulko Ventili Ru{e. Poleg tega so na O[ Korena v eni od u~ilnic, ki je utrpela po{kodbe zaradi vdora vlage, s sten odstranili omet, jih za{~itili proti vlagi, v kon~no podobo pa jih bodo z barvami odeli in prebarvali u~enci in u~itelji {ole. Za hrano na humanitarni akciji OOZ-ja Maribor sta poskrbela lastnika 20

Novice ob~ine DUPLEK

Pleskarska dela v O[ Duplek

Gosti{~a Vnukec, Sa{o Vnuk in ^rnega barona, Marjan Vidovi~. Sicer tudi za obrtnike ~asi niso

Foto: Breda Malen{ek

najbolj{i, so pa {e vedno pripravljeni pomagati po svojih najbolj{ih mo~eh. Breda MALEN[EK

Projekt Starej{i za starej{e V Sloveniji se izvaja projekt Starej{i za starej{e in to `e 10. leto pod vodstvom ZDUS-a Ljubljana. Projekt se zelo dobro uveljavlja, saj se starej{i, ki so nemo~ni, po~utijo nekoliko bolj varne in tako ugotavljajo, da {e niso pozabljeni. Dru{tvo upokojencev Duplek je v projekt vklju~eno `e od leta 2007 in ima anketiranih 549 starej{ih nad 69 let. V letu 2012 je uspe{no opravljalo delo na terenu 11 prostovoljk in 1 prostovoljec. Napravili smo 1257 obiskov in nudili 348 pomo~i (dru`enje in druge pomo~i), za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. V anketah in obiskih v na{em kraju smo spoznali, da je veliko starostnikov osamljenih in si `elijo obiskov, pomo~i, dru`enja, saj jim to manjka, ker se zaradi bolezni in onemoglosti ne morejo vklju~evati v sekcije in dru{tvena sre~anja. Meritev holesterola, trigliceridov, sladkorja v krvi in kontrolo krvnega tlaka smo v letu 2012 izvedli enkrat v Dupleku in enkrat v Koreni. V dru{tvu se trudimo, da bi v ~im bolj polep{ali `ivljenje pomo~i potrebnim v na{i ob~ini.

Slavica GOLOB Predsednica DU Duplek


Spodbujanje socialnega podjetni{tva v Zgornjem Podravju prina{a prve rezultate Na obmo~ni slu`bi zavoda za zaposlovanje Maribor smo v leto{njem letu proaktivno pristopili k spodbujanju socialnega podjetni{tva, saj je to ena izmed mo`nosti kreiranja novih delovnih mest. Za brezposelne osebe, ki so zainteresirane za socialno podjetni{tvo smo pripravili zanimive vsebine, ki se nana{ajo na prepoznavanje pojma kaj je socialno podjetni{tvo, kdo je lahko socialni podjetnik, kak{ne so bistvene zna~ilnosti socialnega podjetni{tva ter kak{en je pozitivni vpliv socialnega podjetni{tva na dru`bo. Predstavljene so obstoje~e dobre prakse, podporno okolje in mo`nosti financiranja socialnih podjetij. Doslej smo izvedli tri Informativne ure in sicer v Mariboru (16 udele`encev), v Slovenski Bistrici (18 udele`encev) in na ^ezmejnem zaposlitvenem sejmu v okviru dodatne aktivnosti (47 udele`encev). V okviru socialnega podjetni{tva je mogo~e kreirati nova delovna mesta zato moramo ~im ve~ brezposelnih oseb o tej mo`nosti seznaniti in jim tudi na ta na~in odpirati mo`nosti. Zavod za zaposlovanje jim bo skupaj z ostalimi svetovalci v lokalnem okolju nudil strokovno podporo in pripravil tudi kraj{o vsebino delavnice od ideje do realizacije socialnega podjetja. Socialno podjetni{tvo je tesno povezano s sodelovanjem in povezovanjem. Tako je zavod za zaposlovanje spodbudil lokalno okolje in skupaj s partnerji organiziral posvet Spodbujanje socialnega podjetni{tva kot prilo`nost kreiranja novih delovnih mest z namenom prepoznavanja lokalnega okolja in kori{~enja pomo~i pri vzpostavljanju in razvoju socialno podjetni{kih iniciativ. Posveta so se udele`ili zainteresirani potencialni ustanovitelji socialnih podjetij (dru{tva, zadruge, zavodi, ustanove, zdru`enja ‌)in predstav-

niki lokalnih skupnosti ( ob~ine v Zg. Podravju). Odzivi na posvet so bili izjemno dobri, zato bomo nadaljevali aktivnosti v smeri informiranja in svetovanja in se {e bolj pribli`evali lokalnim sredinam. Naj {e povemo, da je bilo v okviru programa Javno povabilo javna dela 2014 razvojni program javnih del za spodbujanje ustanavljanja in razvoj novih

dejavnosti socialnih podjetij SKLOP 2 na obmo~ju obmo~ne slu`be Maribor doslej potrjenih 19 razvojnih programov in s tem ustvarjenih 70 novih delovnih mest. Prepri~ani smo, da smo s proaktivno vlogo zavoda za zaposlovanje na obmo~ju obmo~ne slu`be Maribor dosegli odli~ne rezultate. Jerica KORO[AK

Novice ob~ine DUPLEK

21


[PORT [PAS – DAN DRU@ENJA VE^ GENERACIJ NA O[ KORENA V soboto, 17. maja 2014, smo na {oli izvedli dan dru`enja in gibanja vseh generacij s prepletanjem vsebin zdravja, gibanja in humanitarnosti. Osnovni namen tega sre~anja je bilo poleg {portnih dejavnosti tudi medgeneracijsko dru`enje, da poka`emo, da so skrb za zdravje in gibanje vrednote, ki jih `ivimo. Klub slabemu vremenu in majhni udele`bi star{ev, starih star{ev in drugih, smo prireditev izpeljali v prostorih {ole. Po uvodnem pozdravu ravnatelja in kratkem programu, ki je bil {portno obarvan, so sledile {portne aktivnosti. Vse navzo~e so v uvodu navdu{ili veterani {portnega dru{tva Center Maribor s skoki na mali pro`ni ponjavi. Dokazali so, da se lahko z akrobatiko ukvarja{ tudi v kasnej{ih letih, ~e telo pravilno krepi{ in uri{ (tudi za salte). Da imamo na {oli odli~ne plesalce, so pokazale u~enke 4., 5. in 6. razreda s plesnim nastopom pod vodstvom Natalije Pravdi~ s plesne Dimenzije. Natalija je navzo~e pred {portnimi aktivnostmi segrela s plesom. Sledil je {portni del. V nogometu so se pomerili u~enci med seboj. Nato so igrali star{i in ostali proti ekipi u~encev. Igrala sta tudi `upan Mitja Horvat in ravnatelj Darko Rebernik. Zmagali so u~enci z rezultatom 1:0. U~enci so za odli~no igro pohvalili oba. Najbolj zanimiva je bila tekma, ko so se pomerile mame proti me{ani mo{ki ekipi. Bile so zelo borbene, premagane samo za en gol. Najbolj mno`i~na je bila igra med dvema ognjema, ko so igrali u~enci 4., 5. in 6. razreda skupaj s star{i. U~enci so u`ivali tudi na poligonu s polivalentnimi blazinami, deklice pa so plesale z Natalijo Pravdi~ hip hop in bile zelo navdu{ene. Dan so popestrile spremljevalne dejavnosti. Navzo~i so si lahko izmerili krvni tlak in sr~ni utrip, ki so ga merile Danica Mumlek, Zdenka Senekovi~ in [tefka Ljubojevi~. Anica Toplak je merila sladkor v krvi. Predstavil se je lokal22

Novice ob~ine DUPLEK

Dru`enje

Foto: Peter Le{nik

ni pridelovalec medu in ~ebeljih izdelkov, Bo{tjan Prelo`nik. Za pripravo in degustacijo namazov in napitkov (smoothijev) sta poskrbeli Anja Simoni~ in Anja Bela z mentorico Natalijo Ku{ar. Poskusili pa smo lahko tudi odli~en pirin kruh, skutin namaz in zeli{~ni ~aj z ekolo{ke kmetije Leni~. Najbolj pa je u~ence navdu{ila Andreja Flis s poslikavo telesa, saj so u~enci v vrsti ~akali na njene mojstrovine. Vsem navzo~im se zahvaljujemo za sodelovanje. Renata RI`NER

Gne~a pri poslikavi

Zaplesali smo

Foto: Peter Le{nik

Foto: Peter Le{nik


MARIBORSKI NOGOMETA[I OBISKALI O[ DUPLEK Prvi ponedeljek v mesecu maju je bil obarvan vijoli~no, saj so otroci prvi dan po po~itnicah pre`iveli zaklju~ek dneva druga~e kot ponavadi. Duple{ke osnovno{olce so obiskali nogometa{i NK Maribora. Veliko otrok je odelo in prineslo navija{ke rekvizite, saj je bil prihod idolov iz Ljudskega vrta te`ko pri~akovan. Obiskali so nas Ale{ Mertelj, Jean Philippe Mendy, Martin Milec in Dare Vr{i~. Navdu{enje otrok je bilo veliko. V spro{~enem ozra~ju so igralci odgovarjali na vpra{anja otrok. Tem in

zanimivih vpra{anj ni zmanjkalo. Dogajanje se je nato nadaljevalo na zelenici {olskega igri{~a. Tako otroci, kot nogometa{i so zdru`ili mo~i in najbolj pogumni so se preizkusili pri spretnostih z `ogo. Marsikateri otrok je tako prvi~ stal ob boku svojega vzornika. Ob ~udovitem dnevu so se tkale nove vezi, nogometa{i so se pa spomnili tudi svojih otro{kih in {olskih zanimivosti. Skupaj so jih delili z otroci, ki so jih ves ~as budno spremljali in obkro`ali. Najve~ je otrokom pomenila fotografija, ki bo za vedno lahko ostala

Foto: Miha Vidrih

v njihovem spominu. Spominke, ki so jih nogometa{i prinesli, so otroci hitro razgrabili. Nov in zagotovo velik pomen so imeli avtogrami. Nogometa{i niso tako podpisovali samo majic in kartic, ampak tudi na rokah so se zna{li podpisi. Vsak je `elel izkoristiti mo`nost avtograma svojega idola. Velik odziv otrok je dokazal, da si `elijo tak{nega dru`enja. Pa ne le otroci, tudi vsi zaposleni na O[ Duplek in vsi, ki so bili ta dan v vijoli~nem Dupleku. Jasna KOS

TURISTIČNO DRUŠTVO VURBERK

RTV Slovenija RC Maribor Občina Duplek, ZKP RTV Slovenija Agencija Geržina - Videoton

ČE BO SLABO VREME BO PRIREDITEV V DVORANI V STARŠAH

ambel

la: ans

stiva Gosti fe

riginali

Vera & O

OBČINA DUPLEK

Povabilo na Kme~ko TR@NICO Duplek ! Tr`nica posluje vsako soboto med 8. in 14. uro. Vabljeni!

FESTIVALSKA NO^ Novice ob~ine DUPLEK

23


ŠPORT USPEŠNE EKIPE NOGOMETNE ŠOLE NK DUPLEK Mladi nogometa{i nogometne {ole NK Duplek so uspe{no tekmovali v tekmovanju MNZ Maribor v jesenskem delu prvenstva, v zimskem ~asu pa so uspe{no trenirali v telovadnicah in igrali v zimski ligi (ekipa U9, U11 in U13), ligi Rad igram nogomet (ekipi U9 in U11) in na razli~nih turnirjih v okolici. Ekipa U7 z mladim trenerjem Dejanom Koratom je v zimskem ~asu uspe{no nastopila na turnirjih v [portnem parku Rogoza in [portnem centru Marinka Gali~a. V ospredju te na{e najmlaj{e ekipe je bilo predvsem prvo spoznavanje z osnovami nogometne igre in dru`enje z vrstniki, njihovi stra{i pa so `e pridno navijali za njih.

Ekipa U7 (letniki 2007 in 2008)

Foto: Andreja Flis

Ekipa U9 s trenerjem Toma`em Tu{kom je v zimskem ~asu nastopila v zimski ligi (Star{e) in v ligi Rad igram nogomet (Kungota, Ra~e). Uspe{no smo se udejstvovali tudi na drugih zimskih turnirjih: v {portnem parku Rogoza, na Lesarski {oli v Mariboru in v hotelu Dra` pod Pohorjem, kjer smo osvojili 2. mesto. Ekipa U9 (RIN Kungota)

Ekipa U9 (2013/2014)

24

Novice ob~ine DUPLEK

Foto: Andreja Flis

Ekipa U9 (Zimska liga – Star{e)

Foto: Toma` Tu{ek

Foto: Toma` Tu{ek


Ekipa U9 (Zimski turnir – Lesna {ola)

Foto: Toma` Tu{ek

Ekipa U9 (Zimski turnir – Dvorana Dra` – 2. mesto) Foto: Toma` Tu{ek

Ekipa U9 (Zimski turnir – Dvorana Dra` – 2. mesto) Foto: Toma` Tu{ek

Ekipa U 11 (2013 / 2014)

Foto: Andreja Flis

Ekipa U11 s trenerjem Toma`em Vr{i~em je v zimskem ~asu nastopila v zimski ligi (Star{e, Ra~e) in v ligi Rad igram nogomet (Kungota, Lenart). Uspe{no so se udejstvovali tudi na drugih zimskih turnirjih: v {portnem parku Rogoza, v hotelu Dra` pod Pohorjem, kjer so osvojili 3. mesto, ter na drugih turnirjih. Ekipa 13 (2013/2014) Ekipa U11 (2013/2014)

Ekipa U11 (Zimski turnir – Dvorana Dra` – 3. mesto) Foto: Andreja Flis

Ekipa U13 s trenerjem Toma`em Vr{i~em je v zimskem ~asu nastopila v zimski ligi (Stra{e, Ra~e). Uspe{no so se udejstvovali tudi na drugih zimskih turnirjih: v {portnem parku Rogoza in na drugih. Foto: Andreja Flis

Novice ob~ine DUPLEK

25


Ekipa U 17 (2013/2014)

Foto: Andreja Flis

Ekipa U17 s trenerjem Andrejem Vr{i~em je v zimskem ~asu predvsem trenirala in se je v mesecu marcu odpravila na {tiridnevne zaklju~ne priprave pred pomladnim delom prvenstva v Umag. Tam so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, med drugim z ekipama NK Istra ter NK Dom`ale itd. Med pripravljalnimi tekmami je na{a zelo ambiciozna ekipa odigrala tudi prijateljsko tekmo z ekipo [turma iz avstrijskega Gradca, s katerim se je raz{la z rezultatom 4:4. Omenim naj tudi, da je na{a ekipa prezimila na prvem mestu kadetske lige 2 MNZ Maribor. ^estitamo in jim `elimo veliko uspeha v pomladanskem delu prvenstva.

Vsem ekipam `elimo veliko uspeha in {portne sre~e na pomladanskem tekmovanju. Upam, da se vsi skupaj vidimo ob zaklju~ku sezone 2014, ko bo NK Duplek ponovno organiziral Duple{ki dan nogometa, ki je v lanski izvedbi po`el veliko pohval in odobravanj. Toma` TU[EK N[ NK Duplek

Ekipa U17 (priprave Umag)

Foto: Andreja Flis Ekipa U 17 (priprave Umag) Foto: Andrej Vr{i~

Duple{ki dan nogometa (junij 2013)

Foto: Andreja Flis

26

Novice ob~ine DUPLEK


KARATEISTI IZ DUPLEKA PONOVNO USPE[NI Tudi tokrat je Karate klub WKSA Duplek dosegel nov velik uspeh, in sicer na Odprtem balkanskem prvenstvu za vse kategorije in stile, ki jih premore ta borilna ve{~ina. Karate klub WKSA Duplek ima 4 balkanske podprvake in 5 tretjih mest na Odprtem balkanskem prvenstvu! Po vzoru atletike, ki je o`ivila balkansko prvenstvo, je WKSA zveza Slovenije organizirala tekmovanje v Podlehniku. Na{ karate klub se je na tekmo odpravil tudi z mlaj{imi karateisti, ki so si sr~no `eleli potrditve. Velika prilo`nost, da v Sloveniji organiziramo tak{no tekmovanje, nas je spodbudila, da smo pomagali pri organizaciji prvega tovrstnega tekmovanja, ki je odprto za vse stile in zveze na podro~ju Balkana in tudi izven njega. Na tekmovanju so sodili tudi svetovno priznani sodniki iz drugih dr`av. Tja smo od{li z desetimi tekmovalci, ki so nastopili v {portnih borbah, katah in tudi v ekipnem delu. Na{ dose`ek skupno je 9 medalj, kar je za skromno zasedbo v konkurenci reprezentanc 6-ih dr`av neverjeten dose`ek. Mnogi klubi so imeli veliko pomo~ sponzorjev in donatorjev, ki so jim pomagali s pripravami, zato je ta dose`ek za nas {e toliko ve~ vreden. 2. mesto Vita Rojs − kate 3. mesto Hara A. Maten − kate 3. mesto Tea Savec − kate 2. mesto Sara Rojs − kumite 2. mesto Teja Kova~ − kumite 2. mesto Vid Kova~evi~ − kumite 3. mesto Miha Majer − kumite 3. mesto Nik Mesarec − kumite 3. mesto Vita Rojs − kumite ________________________ 4. mesto David Masten − kate 4. mesto Anisija Graovac − kate Vita Rojs, Sara Rojs in Hera A. Masten so nastopile v konkurenci zelo izku{enih tekmovalk in reprezentantk razli~nih dr`av. Glede na svojo mladost in neizku{enost so se vse tri odli~no od-

Kurenti na otvoritvi

rezale v katah. Pri tem je Viti Rojs uspelo dose~i drugo mesto, Heri A. Masten pa tretje. Ve~ina ~lanov Karate kluba WKSA Duplek se je poskusila v katah, a se je zaradi prisotnosti prvakov iz ve~ dr`av le nekaterim uspelo prebiti v nadaljnje kroge tekmovanja. Tako sta David Masten in Anisija Graovac uspela dose~i 4. mesti. V kategoriji z najve~ tekmovalkami sta se zna{li Teja Kova~ in Tea Savec, a takrat {e nista vedeli, da so med njimi tudi mnoge prvakinje. Tei Savec se je tako edini uspelo prebiti do 3. mesta v katah. Obe sta tokrat pri{li v kategorijo vi{jih pasov, ki so `e izvajali zelo zahtevne mojstrske kate. ^eprav sta pokazali zelo veliko `eljo in znanje, sta prvakinji iz Srbije premagali vse v njuni kategoriji. Prvi dan so potekala tudi tekmovanja v {portnih borbah oziroma t.i. kumiteju. Tudi tukaj smo imeli kar nekaj tekmovalcev in tekmovalk. Na na{e presene~enje se je tekmovanja udele`ilo ogromno vrhunskih tekmovalcev in prvakov s svetovnih prvenstev,

Foto: Vasja Šabeder

s katerimi so na{i tekmovalci nabirali dragocene izku{nje. Trije od na{ih tekmovalcev so v kumiteju nastopili celo prvi~. Tako sta Vita in Sara Rojs debitirali in pokazali, da kljub mladosti `e veliko znata − dosegli sta 2. in 3. mesto. Tea Kova~ je kot na{a najbolj{a

Sara in Vita Rojs ob Eli Škali~ in Nejri Talovi~ iz BIH Foto: Vasja Šabeder

Novice ob~ine DUPLEK

27


Ekipa KK WKSA Duplek

Foto: Vasja Šabeder

Tea Savec med izvajanjem kate

Foto: Vasja Šabeder

Vid Kova~evi~, Nik Mesarec in Munib Dedovi~ Foto: Vasja Šabeder

predstavnica v {portnih borbah nastopila suvereno in je tudi v finalu odli~no kljubovala predstavnici iz Srbije. Po odlo~itvi sodnikov je postala balkanska podprvakinja v {portnih borbah zaradi premo~nih udarcev, ki jih je zadala v finalu. Miha Majer je tokrat slabo za~el v katah, saj je imel v svoji kategoriji najbolj{e in mu je zmanjkalo samozaupanja. Nato je veliko bolje za~el v kumiteju ter osvojil 3. mesto. V kategoriji de~kov 10 in 11 let sta nastopila Vid Kova~evi~ in Nik Mesarec. Vid se je pogumno boril vse do finala, a je na koncu moral priznati premo~ predstavnika iz Bosne in Hercegovine, ki je pokazal veliko mero znanja in potrpe`ljivosti. Medtem je Nik Mesarec

Teja Kova~ in ^ika Teodora Foto: Vasja Šabeder

28

Novice ob~ine DUPLEK

Teja Kova~ in ^ika Teodora

Foto: Mihaela Cvikl


Skupinska slika

Foto: Vasja Ĺ abeder

nastopil prvi~ in zaradi svoje borbenosti in `elje uspel dose~i 3. mesto. Ekipni deli tekmovanja so za najmlaj{e potekali v soboto, za kadete in starej{e pa naslednji dan. Duplek je imel ekipo v kata timu, ki pa se med 6-mi ekipami ni uspela prebiti naprej. ^estitamo prav vsem posameznikom za pogumne nastope in neverjetno bero medalj na Odprtem balkanskem prvenstvu (le-to bo naslednje leto potekalo v Sarajevu).

Zaklju~ek sezone Letos znova ne bomo popolnoma prenehali s treningi, saj bodo na{i ~lani trenirali tudi med poletnimi po~itnicami. Udele`ili se bodo Karate campa, katerega glavni namen so priprave na Evropsko prvenstvo, ki bo potekalo od 31. oktobra do 2. novembra v Londonu. Upamo, da bomo imeli veliko reprezentantov o`jega in tudi {ir{ega izbora, ki se bodo udele`ili tega tekmovanja. Matej VERBO[T Karate klub WKSA Duplek

Novice ob~ine DUPLEK

29


[portno dru{tvo Jablance

Seminar Aikida za otroke v Koreni

[portno dru{tvo Jablance je 30. aprila pripravilo `e tradicionalno Meddru{tveno tekmo v smu~arskih skokih na 6, 13 in 25 metrski smu~arski skakalnici.

V za~etku meseca maja smo ~lani dru{tva [DBV Realni Aikido klub Duplek priredili mednarodni seminar aikida za otroke, ki je potekal v ve~namenski dvorani v Koreni. Seminarja so se udele`ili otroci razli~nih klubov aikida po Sloveniji.

Tekmovalci so bili razdeljeni v 7 kategorij. Sodelovalo je 43 tekmovalcev (med njimi je bilo kar 8 deklic) iz dru{tev: SSK Mislinja, SK Zagorje, SSK [martno na Pohorju, NSK Toper Celje, [D Gora, SD Vizore in doma~e [D Jablance. Najmlaj{i skakalec je bil star 7 let, najstarej{i pa je bil Milan Poto~nik s 54 leti. Izena~en je bil rekord skakalnice, in sicer 26,5 metrov, ki ga je prvi dosegel Boris Ker{i~. Popoldan so postavili tudi prvomajsko drevo, zve~er pa so zakurili kres, katerega so se najbolj razveselili otroci. Starej{i pa so se ob ognju pogreli in se dru`ili s sova{~ani. Skakalci [portnega dru{tva Jablance se zbirajo dvakrat tedensko na treningih, in sicer ob sredah ob 17. uri in ob sobotah ob 10. uri. Vabljeni vsi otroci, ki jih veselijo smu~arski skoki. V okviru Duple{kega tedna bodo 28. junija ob 14. uri pripravili tudi uradno otvoritev obnovljenih in s plasti~no maso preoble~enih skakalnic. Takrat bo tudi Meddru{tvena tekma na 13 in 25 metrski skakalnici. Lepo vabljeni. Mojca VRBNJAK

Smu~arski skoki v Jablancah Foto: Mojca Vrbnjak

30

Novice ob~ine DUPLEK

Tako smo se najmlaj{i iz Male {ole Aikida Duplek na tatamiju tri ure dru`ili z drugimi otroci in s tem pridobili veliko novega znanja in novih prijateljev ter se dru`ili skupaj s star{i, ki so bili z nami ves ~as seminarja. Kot trener aikida na{ih najmlaj{ih sem bil v kontaktu s star{i in dobil sem zelo dober ob~utek, kajti povedali so, da so sedaj {e bli`je aikidu in da vedo, ~esa se njihovi otroci u~ijo. Cilj in namen tak{nega dogodka sta predvsem v spoznavanju novih ljudi, dogajanj, do`ivetij, predvsem pa v uku novih tehnik samoobrambne borilne ve{~ine aikida, v pridobitvi na mo~i, v psihi~ni in fizi~ni kondiciji ter v urjenju reda, discipline in spo{tovanja do samega sebe in do ljudi okrog nas. Aikido nas ne u~i samo samoobrambne tehnike, temve~ tudi drugih pomembnih `ivljenjskih stvari, ki so koristne predvsem v zgodnji mladosti in odra{~anju na{ih otrok. Izpite za pasove pri aikidu Kot vsako leto imamo tudi v tem {olskem letu v mesecu juniju na programu izpitno polaganje pasov za otroke in starej{e ~lane. Z veseljem in velikim ponosom lah-

Jure Loren~i~ in Luka Furek pozitivna energija in trda volja do Aikida Foto: Valerija Ĺ trucl

ko povemo, da v tem {olskem letu izpit polaga kar nekaj otrok in ~lanov v drugi skupini. Ponovno bomo v klubu bogatej{i za vi{ji KYU, kajti v odrasli skupini bomo pridobili 2. KYU in s tem {irili znanje {e globlje do na{ih najmlaj{ih. Glede na vse okoli{~ine, ki so prisotne, smo lahko zadovoljni s tak{nim {tevilom otrok v klubu in z dose`ki ter uspehi, ki so vidni sedaj na polaganju. Na{i najmlaj{i dobro vedo, kako te`ko je priti do dobrih in vidnih rezultatov, saj se morajo zanje odpovedati marsi~emu, biti morajo disciplinirani in samozavestni, da sta njihov trud in znanje na koncu {olskega leta vidna in pohvale vredna. Glede spodbude za trening in vestno delo pa gre zahvala tudi star{em otrok. Predstavitev aikida za otroke in odrasle na ob~inskem prazniku Duple{kemu tednu Tudi to leto se bomo predstavili v okviru Duple{kega tedna ter pokazali na{im ob~ankam in ob~anom, kako in kje trenira-

Med starej{imi ~lani Aikida na treningu tudi boken

Foto: Bine Ĺ trucl


Na{i mladi in perspektivni aikidoki Eva Galun in Aneja ^eh Foto: Bine Štrucl

Trener Bine v prikazu tehnike obramba napadalca pred orožjem

mo samoobrambno borilno ve{~ino aikido, pobli`je pa bomo predstavili klub ter na{e samostojno triletno delovanje v ob~ini. Predstavili bomo tehnike aikida za otroke in starej{e, ki so uporabne v vsakdanjem `ivljenju. Na koncu programa pa se bomo skupaj z ~lanicam M-Fit Zumba Teama Duplek pod vodstvom Mateje Poto~nik zapeljali {e v plesne in gibalne ritme, saj so gibanje telesa in pozitivna energija ter skupno sodelovanje na{a mo~ in ljubezen do dela, ki ga ustvarjamo skupaj z vami. Torej, drage ob~anke in ob~ani, sedaj imate enkratno prilo`nost, da nas bolje spoznate, stopite skupaj z nami na tatamije in se seznanite z borilno ve{~ine aikido ter se hkrati prepustite ritmu zumbe skupaj z ~lanicami M-FIT Zumba Teama Duplek in zamigate z Matejo.

Srbije. Za vsa donirana sredstva, ki smo jih zbrali, smo kupili pleni~ke in hrano za dojen~ke, zbrali smo nekaj obla~il in igra~k za otroke ter vse to osebno dostavili RK v Kopru, na{im prijateljem, ki so pakete dostavili na poplavljena obmo~ja. Kot trener aikida v Dupleku bi se ob tej prilo`nosti `elel zahvaliti vsem ~lanom in ~lanicam Aikida kluba Duplek ter vsem star{em na{ih najmlaj{ih otrok za vsa podarjena sredstva. Iskrena hvala iz srca.

Humanitarna pomo~ prizadetim na poplavljenem obmo~ju Vsi ~lani [DBV Aikido kluba Duplek skupaj z Malo {olo Aikida in njihovimi star{i smo se odlo~ili, da bomo pomagali ljudem, prizadetim na ogro`enih obmo~jih Bosne in

[e druge novosti Sedaj `e lahko uradno potrdimo, da bomo v mesecu septembru pristopili k najve~ji svetovni organizaciji aikida, to je Aikikai zveza Slovenije z glavnim sede`em na Japonskem. Tako bomo {e bli`je novemu znanju tehnik aikida vrhunskih mojstrov iz Japonske in celega sveta. ^aka nas veliko dela in napornih treningov. @e v prihodnjih mesecih bo veliko demonstracij s humanitarno noto, izpitno polaganje pasov ter kondicijski treningi v ~asu {olskih po~itnic (julija in avgusta). Vsi, ki bi se nam `eleli pridru`iti na rednih treningih aikida in se

Prijetno druženje, spoznja novih prijateljev, združenje novih mo~i in pozitivne energije na tatamiju Foto:Valerija Štrucl

Foto: Valerija Štrucl

bolje spoznati s to borilno ve{~ino, vljudno vabljeni vsak torek in ~etrtek v prostore Doma krajanov Spodnji Duplek. ^as treningov po urniku: otroci od ~etrtega leta starosti naprej od 15.45 do 17.00 ure, odrasla skupina od 15. leta naprej od 20.30 do 22.00 ure. Aikido lahko trenira prav vsak ne glede na spol, starost in fizi~no pripravljenost. Torej vabljeni med nas tudi ne`nej{i spol. Za prve ure treninga potrebujete samo {portno opremo (spodnji del trenerke in majico s kratkimi rokavi, kasneje pa kimono) in dobro voljo, za vse ostalo poskrbimo mi na tatamiju. Vpis novih ~lanov poteka v ~asu treninga ~ez vse leto. Lahko nas obi{~ete tudi na Facebook strani Realni Aikido Duplek, lahko nam pi{ete na elektronski naslov binetrucl@gmail.com ali nas kar pokli~ete na 070 823 510 (Bine). Mo`nost individualnih treningov po predhodnem dogovoru! Na koncu tega pisanja {e vedno velja enak moto kot na za~etku, enake pa so tudi moje osebne `elje glede vseh vas, drage ob~anke in ob~ani ob~ine Duplek. Ne zanemarjajte svojega telesa, dajte mu `ivljenje! Z zdravo prehrano in rednim gibanjem se boste izognili marsikateri neljubi bolezni in tudi ~akanju v zdravstvenih ambulantah. Nikoli ni prepozno, zato `e danes pri~nite z gibanjem, saj je v na{i ob~ini veliko lepih krajev za tek ali hojo v naravi in kar nekaj {portnih dru{tev, kjer lahko vsak izmed nas naredi nekaj zase in za svoje telo. Spo{tujmo svoje telo in telo bo spo{tovalo nas. Pozitivna energija nam daje mo~ in voljo v `ivljenju. Torej, dragi moji, ~e sem vas uspel vsaj malo prepri~ati in vas z ljubeznijo do {porta tudi osvojiti, potem kar veselo v gibanje in opazili boste, da se lahko tudi v poznih letih ~lovek zdravstveno, psihi~no, fizi~no in kondicijNovice ob~ine DUPLEK

31


Uspe{no zaklju~en seminar Aikida za otroke v Koreni 4. 5. 2014

sko zelo dobro po~uti. Vsem na{im najmlaj{im aikidokicam iz [DBV Male {ole Aikida Duplek `elim lepe in son~ne po~itnice, odklopite misli na {olo, gumbek zavrtite na OFF, prepustite

se u`ivanju, napolnite svoje baterije s pozitivno energijo, da bomo mesec september in novo {olsko leto pri~eli z dobro voljo in z nasmehom na obrazu. Vam, dragi in spo{tovani star{i mojih najmlaj{ih, pa

Foto: Valerija Ĺ trucl

`elim lep dopust, mirno morje in pazite na svoje najdra`je – na va{e otroke in moje borce aikidoke. Bine [TRUCL I.Dan Instruktor, trener Aikida

PRVA MEDALJA Z EVROPSKEGA ^LANSKEGA PRVENSTVA ZA JUDO KLUB DUPLEK Manja Kropf bronasta z ekipo na ~lanskem evropskem prvenstvu 2014. Tekmovalci Judo kluba Duplek so uspe{no nastopili na dr`avnih prvenstvih. V vseh starostnih skupinah pa smo nastopili tudi na {tevilnih turnirjih slovenskega pokala ter na pripravljalnih turnirjih doma in v tujini. Klub temu da sta zaradi po{kodb morali odpovedati svoj nastop na ~lanskem EP 2014 v Montpellieru (FRA) obe najbolj{i duple{ki tekmovalki Nina Milo{evi} in Kristina Vr{i~, JK Duplek ni bil brez predstavnice na tem elitnem tekmovanju. V ekipnem delu prvenstva je za ekipo Slovenije v kategoriji do 57 kg nastopila Manja Kropf. Poleg nje so v ekipi nastopile {e Petra Nareks (52 kg), Vlora Be|eti (57 kg), Tina Trstenjak (63 kg), Anka Poga~nik in Ur{ka @olnir (70 kg) ter Lucija Polavder in Ana Velen{ek (nad 70 kg). Slovenke so se v ~etrtfinalu pomerile s predstavnicami Bosne in Hercegovine in jih premagale brez izgubljene borbe (5:0). V dvoboju za nastop v finalu so 32

Novice ob~ine DUPLEK

Slovenska `enska ~lanska ekipa bronasta na EP 2014

bile njihove nasprotnice prve favoritinje, Francozinje. Slovenke so se jim v polfinalu pogumno zoperstavile in izgubile s tesnim izidom 2:3. Za bronaste kolajne so se na{e judoistke spoprijele z Britankami in si s skupno zmago 5:0 zagotovile zgodovinsko prvo (bronasto) kolajno v ekipnem delu evropskega prvenstva. Tudi na ostalih glavnih tekmah sezone ima JK Duplek svoje predstavnike, saj so tekmovalci izpolnili norme za nastope v vseh starostnih skupinah. Tamara Kralji}

Foto: eju.net/media

je s petim mestom na turnirju evropskega kadetskega pokala v Teplicah (CZE) izpolnila normo za nastop na EP kadetinj, ki bo v za~etku julija v Atenah (GRE). Ljudmila Mer~nik je s tretjim mestom na turnirju evropskega mladinskega pokala v Lignanu (ITA) izpolnila normo za nastop na mladinskem EP, vendar se bo po odlo~itvi trenerjev kluba udele`ila kadetskega EP, saj bo tudi naslednje leto nastopala v kadetski konkurenci. Manja Kropf pa si je tudi `e zagotovila nastop na evropskem prvenstvu mlaj{ih ~lanic, in sicer s tretjim


Veselje po osvojitvi kolajne je bilo nepopisno

mestom na turnirju ~lanskega evropskega pokala v Sarajevu (BIH). Nina Milo{evi} in Kristina Vr{i~ pa sta si nastop na ~lanskem SP zagotovili z odli~nimi nastopi na turnirjih ~lanskega svetovnega pokal `e v za~etku leta, o ~emer smo poro~ali v prej{njih Novicah. Norme pa bodo na prihajajo~ih tekmovanjih posku{ali izpolniti {e Manja Kropf v mladinski konkurenci, Gregor Kocmut prav tako med mladinci (takoj ko bo saniral neugodno po{kodbo zapestja, ki jo je staknil na dr`avnem pasovnem ~lanskem prvenstvu) ter Tadej Mulec v konkurenci mlaj{ih ~lanov. Uspe{ni nastopi tekmovalcev Judo kluba Duplek na dr`avnih prvenstvih se nadaljujejo V prej{njih novicah smo poro~ali o uspe{nih nastopih na{ih tekmovalcev na

Foto: eju.net/media Ljudmila Mer~nik - 3. mesto na turnirju evropskega mladinskega pokala v Lignanu Foto: eju.net/media

DP ~lanov, kadetov in starej{ih de~kov in deklic. Uspe{ni so bili nato na{i tekmovalci {e v konkurenci mlaj{ih kadetov in kadetinj (tekmovalci in tekmovalke do 16 let), v mladinski konkurenci (tekmovalke in tekmovalci do 21 let) in v konkurenci mlaj{ih ~lanov in ~lanic (tekmovalke in tekmovalci do 23 let). Na DP mlaj{ih kadetinj sta najbolje nastopili Tajda Senekovi~, ki je osvojila 2. mesto, srebrno medaljo in naslov dr`avne podprvakinje za leto 2014 v kategoriji do 52 kg, ter Lia Ludvik, ki je v kategoriji do 57 kg osvojila 3. mesto in bronasto medaljo. Na mladinskem DP sta Ljudmila Mer~nik v kategoriji do 44 kg in Tamara Kralji} v kategoriji nad 78 kg zasedli 1. mesti, osvojili zlati medalji in naslova dr`avnih mladinskih prvakinj za leto 2014, medtem ko sta bila Manja Kropf v kategoriji do 57 kg in Gregor Kocmut v kategoriji do 90 kg pora`ena

Tajda Senekovi~ - 1. mesto na turnirju v Ljubljani

v finalnih borbah, tako da sta se morala zadovoljiti z osvojitvijo 2. mest, srebrnih medalj in z naslovoma dr`avnih podprvakov za leto 2014. Bla` [kof je v kategoriji do 55 kg osvojil 3. mesto in bronasto medaljo. Uspe{no so na{i tekmovalci nastopili tudi na DP mlaj{ih ~lanov in ~lanic, saj je Tadej Mulec v kategoriji do 81 kg osvojil 1. mesto, zlato medaljo in naslov dr`avnega prvaka za leto 2014, medtem ko so Ljudmila Mer~nik v kategoriji do 48 kg, Manja Kropf v kategoriji do 57 kg in Gregor Kocmut v kategoriji do 90 kg osvojili 2. mesta, srebrne medalje in naslove dr`avnih podprvakov za leto 2014. V vseh starostnih skupinah smo nastopili tudi na {tevilnih turnirjih slovenskega pokala ter na pripravljalnih turnirjih doma in v tujini

Foto: Nina Milo{evi} Trije tekmovalci – tri zlate na Palijevem memorialu 2014 Foto: Nina Milo{evi}

Novice ob~ine DUPLEK

33


Ljudmila Mer~nik - dr`avna mladinska Tamara Kralji} - dr`avna mladinska prvak- Tadej Mulec – dr`avni prvak med mlaj{imi ~lani 2014 do prvakinja 2014 do 44 kg Foto: Milan Danko inja 2014 nad 78 kg Foto: Milan Danko 81 kg Foto: Milan Danko

V za~etku aprila smo nastopili v Ljubljani na Pokalu Be`igrada, turnirju, ki {e to~kuje za SP 2014. Tekmovalke in tekmovalci JK Dupleka (nastopilo je 8 duple{kih tekmovalcev) so osvojili eno prvo, eno drugo in tri tretja mesta ter eno peto mesto. Prvo mesto in zlato medaljo je osvojila Manja Kropf v kategoriji do 57 kg v konkurenci mladink (U21). Srebrno medaljo je osvojila Tamara Kralji}, in sicer v kategoriji do 78 kg v konkurenci mladink, bronaste medalje pa so prispevali Tamara Kralji}, ki je nastopila tudi v konkurenci kadetinj v kategoriji nad 70 kg, Bla` [kof v kategoriji od 55 kg pri mladincih in David Kralji} v kategoriji od 66 kg med starej{imi de~ki. Sta{ Kokotovi~ v kategoriji do 38 kg v konkurenci starej{ih de~kov (U14) je zasedel 5. mesto, medtem ko sta Nipi~ Filip v kategoriji do 38 kg in Klemen Skok v kategoriji do 46 kg, oba v konkurenci

starej{ih de~kov, obstala `e v predtekmovanju. Konec aprila so mlaj{i tekmovalci JK Dupleka nastopili na turnirju »Internationales Preisgeld Judoturnier ASKÖ Graz« v Avstriji. Duple{ki tekmovalci so nastopili odli~no in osvojili tri prva mesta, tri druga mesta in po eno tretje, ~etrto, peto in sedmo mesto. Prva mesta so osvojili Katja Pinteri~ v kategoriji do 40 kg (U10), Matija Filipi~ v kategoriji nad 46 kg (U10) in Tajda Senekovi~ v kategoriji do 52 kg (U16). Druga mesta so osvojili Lara Petrovi~ v kategoriji do 40 kg (U10), Lia Ludvik v kategoriji do 57 kg (U16) in Anej Kirbi{ v kategoriji do 27 kg (U12), tretje mesto pa je osvojil Sta{ Kokotovi~ v kategoriji do 38 kg (U14). Sergej Filipi~ se je v kategoriji do 24 kg (U10) uvrstil na 4. mesto, Andra` Pinteri~ v kategoriji do 46 kg na 5. mesto, medtem ko je Timon Petrovi~ v kategoriji do 38 kg (U12) turnir kon~al na

Tekmovalke JK Duplek na treningu v Ljubljani

34

Novice ob~ine DUPLEK

7. mestu. V za~etku maja je bil na sporedu eden najstarej{ih turnirjev v judu v Sloveniji − ~lanski turnir v Mariboru v spomin Ota Baumgartna, ki ga je organiziral JK Branik Broker iz Maribora. V ~lanskem delu turnirja so se tekmovalci pomerili najprej po kategorijah, kjer so nastopili tudi trije tekmovalci Judo kluba Duplek, in sicer Tadej Mulec, Uro{ Tajhman in Gregor Kocmut, vsi trije v kategoriji do 90 kg. Tadej Mulec in Uro{ Tajhman sta zasedla 3. mesti, Gregor Kocmut pa je bil peti. 17. maja je bil nato v Slovenski Bistrici turnir v judu za starostne kategorije U8, U10 in U12. @e drugo leto zapored je bilo tekmovanje posve~eno pokojnemu Stanku Topol~niku, ki je kot prvi slovenski judoist osvojil bronasto kolajno na ~lanskem evropskem prvenstvu leta 1969 v Belgiji, bil je pa tudi prvi slovenski judoist, ki je leta 1972 nastopil na

Foto: Nina Milo{evi} Tekmovalci JK Duplek po uspe{nem nastopu v Solinu Foto: Milan Danko


olimpijskih igrah v Münchnu. Tekmovanja so se udele`ili tudi mladi tekmovalci Judo kluba Duplek. Najbolje sta se odrezala brata Filipi~, ki sta vsak s po tremi posami~nimi zmagami osvojila 1. mesti − Sergej v najmlaj{i starostni skupini U8, Matija pa v kategoriji U10. Katja Pinteri~ (U10) in [pela Savec v kategoriji + 52kg (U12) sta osvojili 2. mesti, Timon Petrovi~ pa 3. mesto v kategoriji do 38kg (U12). Anej Kirbi{ je v kategoriji do 30 kg osvojil 4. mesto, Andra` Pinteri~ v kategoriji do 50 kg 5. mesto in Ga{per Beber v kategoriji do 42 kg 7. mesto − vsi v starostni skupini U12. V nedeljo, 25. maja, pa so tekmovalci JK Dupleka v starostnih kategorijah U14 in U16 nastopili na Palijevem memorialu v spomin na preminulega ustanovitelja in trenerja JK [i{ka ter enega izmed za~etnikov juda v Sloveniji Slavka Bo`i~a – Palija. Zaradi bolezni je bilo odsotnih kar nekaj duple{kih tekmovalcev, tako da so nastopili samo trije, in sicer Sta{ Kokotovi~ v kategoriji do 38 kg med starej{imi de~ki ter Tajda Senekovi~ v kategoriji do 52 kg in Lia Ludvik v kategoriji do 57 kg med mlaj{imi kadetinjami. Vsi trije so nastopili zelo

suvereno, premagali vse nasprotnike in osvojili 1. mesta in zlate medalje. Maj pa smo zaklju~ili s turnirjema v Solinu in v Mariboru. V Solinu (CRO) so na turnirju hrva{kega super kupa 2014, na katerem je sodelovalo 537 tekmovalcev iz 43 klubov iz 10 dr`av, nastopili starej{i tekmovalci. V Solin je odpotovalo 7 tekmovalcev, prav vsi pa so se domov vrnili z medaljami. Prva mesta so osvojili Tadej Mulec v kategoriji do 90 kg in Alja` Petri~ v kategoriji do 100 kg v ~lanski konkurenci ter Bla` [kof v kategoriji do 55 kg med kadeti. Drugi mesti sta osvojila Lia Ludvik v kategoriji do 57 kg med mlaj{imi kadetinjami in Uro{ Tajhman v kategoriji do 90 kg med ~lani. Tretji mesti pa sta osvojila Tajda Senekovi~ v kategoriji do 52 kg med mlaj{imi kadetinjami in Tadej Senekovi~ v kategoriji do 73 kg med ~lani. V Mariboru je v Dvorani za borilne {porte Nika Vrabla potekalo tekmovanje za najmlaj{e v sklopu za 53. tradicionalni baumgartnov pas 2014. Nastopili so tudi otroci Judo kluba Duplek in se odrezali odli~no, saj so ekipno dosegli 3. mesto, takoj za drugo uvr{~enimi iz Olimpije Krmelj, 1. mesto pa je osvojil Impol iz Slovenske Bistrice. V starostni kategoriji mlaj{ih cicibanov sta Nil [ker-

bot in Sergej Filipi~ osvojila 1. mesti, Matej Bombek pa 3. mesto. Pri cicibanih sta 1. mesti osvojila Helena Mer~nik in Matija Filipi~, 2. mesta Nina Auda, Katja Pinteri~ in @iga Zemlji~, 3. mesto pa Lara Petrovi~. V kategoriji mlaj{ih deklic in de~kov sta [pela Savec in Andra` Pinteri~ osvojila 2. mesti, Timon Petrovi~ pa se je uvrstil na 5. mesto. Kljub prihajajo~im po~itnicam za na{e tekmovalce ne bo po~itka Prihajajo~e po~itnice bomo izkoristili za dodatne treninge in priprave na{ih tekmovalcev. Starej{i tekmovalci se bodo tako pripravljali v drugi polovici julija na pripravah po evropskem ~lanskem pokalu v Celju. Najmlaj{i pa pod vodstvom njihove trenerke Kristine Vr{i~ v za~etku julija potujejo na trening po~itnice v Umag. Mladinci gredo nato v juliju v Paks (HUN) in nato vsi skupaj v za~etku avgusta v Izolo. Vmes pa se bodo udele`ili {e nekaj turnirjev evropskega mladinskega in nekaj turnirjev evropskega ~lanskega pokala. Priprave pred nadaljevanjem sezone v septembru bomo po planu zaklju~ili s pripravami na Pohorju, po vsej verjetnosti na Rogli. Milan DANKO

GRAD VURBERK

27.6.2014 OB 21:00

Novice ob~ine DUPLEK

35


IZ DEJAVNOSTI DRUŠTEV MERJENJE KRVNIH VREDNOT 21. maja 2014 smo izvedli akcijo merjenja krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov. Akcija je potekala v DOMU KULTURE v Dvorjanah, udele`ba pa je bila nadpovpre~na, saj je bil odziv velik. V zadovoljstvo na{ih ob~anov je za pla~ila meritev poskrbel RK Dvorjane, za trigliceride pa so prispevali ob~ani sami, in sicer 3,50 Eur. Akcija je potekala v duhu pomo~i in skrbi za zdravje na{ih ob~anov, saj so meritve pokazatelj za preventivni obisk zdravnika.

Marina TOPLAK KO RK Dvorjane

MLADI V MAJU V mesecu maju, mesecu ljubezni in razigranosti, smo v O[ Dvorjane sprejeli na{e mlade son~ke prvega razreda med nove ~lane M^RK. Bili so ponosni in vznemirjeni, kajti dogodek jih je razveselil z majhnim darilom, ki jim ga je podaril RK Dvorjane. Njihovi so{olci pa so jim za presene~enje pripravili lep in zanimiv kulturni program. V maju zanimivih prireditev smo prisostvovali na prireditvi »[port {pas« v O[ Duplek. Za strokovno pomo~ je

Foto: Marina Toplak

bila medicinska sestra ga. Gordana. De`even dan nam ni pokvaril dobrega razpolo`enja, saj se je merjenja krvnega tlaka udele`ilo ve~je {tevilo u~iteljev in star{ev na{ih otrok. Naj mladost in veselje nas spremljata vso leto.

Foto: Marina Toplak

36

Novice ob~ine DUPLEK

Marina TOPLAK KO RK Dvorjane

Foto: Marina Toplak

Foto: Brigita Bra~i~


PREDAVANJE O DEMENCI KO RK Dvorjane je 16. aprila 2014 v Domu kulture v Dvorjanah organiziral predavanje o demenci in stresu. Predavanje, ki se ga je udele`ilo precej ljudi, je bilo zanimivo in pou~no. Predavala je vi{ja medicinska sestra ga. Marjana Vozli~ iz UKC Maribora. Prebivalstvo je ~edalje starej{e in lepo je, da smo seznanjeni s tem, kako pomagati oziroma kako sprejemati njihovo videnje na dolo~ene primere. Glede na dana{njo krizo smo pod vsakdanjim stresom in ~e je le mogo~e, si olaj{ajmo na{e te`ave s sprehodi po gozdu, saj nas zelena barva pomirja. Zavedati se moramo, kdaj je potrebno poiskati zdravni{ko pomo~, da si omogo~imo po~asnej{e napredovanje bolezni. Pomembni so pa {e drugi nasveti. Tako se moramo gibati na

Foto: Marina Toplak

sve`em zraku, u`ivati ~im ve~ vitaminov in doma pridelano zelenjavo. Pomembno je, da se dru`imo s prijatelji, sosedi in znanci, prebiramo ~asopise,

knjige ter re{ujemo kri`anke, saj bomo le tako ohranjali vsakdanji spomin.

Marina TOPLAK KO RK Dvorjane

UTRINKI IZ ^ISTILNE AKCIJE V soboto, dne 5. aprila 2014, smo se udele`ili ~istilne akcije v okviru ob~ine Duplek in s tem pripomogli k ~istej{i naravi. ^eprav nam je nekoliko nagajalo vreme, se je akcije udele`ilo lepo {tevilo ob~anov, saj nam ni vseeno, v kak{nem okolju `ivimo. Pobirali smo razne odpadke, med njimi smo na{li igle za drogiranje, kar nas je zaskrbelo, saj smo na tiho upali, da na na{em podro~ju vendarle mamila niso prisotna, pa smo se po{teno zmotili. Bodimo zavedni ljudje in ne uni~ujmo matere narave, ~eprav nam odpu{~a. Onesna`enje nam ni v ponos in neko~ bomo pla~ali prevelik davek za na{o brezbri`nost in sebi~nost. V sklopu sodelovanja z Fanti izpod Vurberka smo se po kon~anem delu udele`ili okrep~ila in prijetnega klepeta.

Foto: Milena Milo{evi~

Z geslom ÂťKjer je akcija, tam smo miÂŤ, smo se raz{li in se vidimo na naslednji akciji.

Marina TOPLAK KO RK Dvorjane

Sa{o [tefanec, Vrtec Korena, 6 let

Novice ob~ine DUPLEK

37


Zgodovinski uspeh PGD Dvorjane V ~asu, v katerem `ivimo, ko so na{i otroci in mladina neprenehoma oblegani s tiso~ in eno aktivnostjo, televizijo, ra~unalnikom in {e s ~im, v Prostovoljnem gasilskem dru{tvu Dvorjane s ponosom pi{emo ta ~lanek. Na{e pionirske in mladinske vrste {tejejo okrog 80 ~lanov, kar je dale~ najve~ v zgodovini dru{tva ter v samem vrhu v celotni Sloveniji. In ne samo, da jih je veliko, tudi uspehi ne izostajajo. Leto{njega dr`avnega gasilskega tekmovanja za memorial Matev`a Haceta, ki je potekalo 17. maja v Ormo`u, smo se udele`ili s kar tremi desetinami otrok, kar je izjemen uspeh, ~e vemo, da so se morali nanj prebiti skozi tekmovanje zveze in {e regije, to pa zahteva ogromno vaj in vestnega dela. Na leto{nje tekmovanje GZ Maribor smo prijavili rekordnih sedem desetin mladih gasilcev iz Dvorjan. To so podatki, na katere smo lahko ponosni in bodo z zlatimi ~rkami zapisani v zgodovino dru{tva. Seveda pa vse to zahteva tudi ogromno odgovornosti, potrpljenja in enormno {tevilo prostovoljnih delovnih ur mentorjev, za kar jim velja iskrena hvala, {e posebej Tamari Peklar, Aleksandru Krajncu in Mateju Te`aku, ki so svoje ekipe popeljali na dr`avno tekmovanje.

Foto: Sebastjan Polanec

Poleg tega smo letos pripravili obse`no izobra`evanje mladine za pridobitev preventivnih gasilskih zna~k in ~inov, kar je bil velik zalogaj, prav tako pa skrbimo za aktivnosti otrok med po~itnicami z obiskom kina in s plavanjem. V gasilskem domu smo jim pripravili tudi prikaze ga{enja z gasilnimi aparati in posredovanja ob za~etnih po`arih, kar jim lahko zelo pomaga v vsakdanjem `ivljenju, svoje aktivnosti pa smo predstavili {e v O[ Duplek. Morda ni odve~, ~e dodamo, da smo gasilci v tem ~asu posebni tudi po tem, da pri nas rek ÂťNi~ ve~ ni zastonjÂŤ ne velja − pri nas so vse aktivnosti za otroke, vklju~no z malico, prevozom, uniformami itd., brezpla~ne, kar pri tem {tevilu tudi pomeni, da se ostali ~lani odre~emo kak{ni boniteti. To po~nemo z veseljem, saj je vlaganje v mlade nalo`ba za prihodnost. Zahva-

ljujemo se seveda vsem posameznikom in podjetjem, tudi Ob~ini Duplek, ki podpirajo na{e delo in trud. Tudi sicer nam dela ne manjka − tako na dru{tvenem, kot na operativnem podro~ju. Skrbimo za urejenost in prenovo gasilskega doma z okolico, za dru`abne dogodke, od{li smo po majsko drevo in ga tradicionalno postavili pred gasilskim domom ({tevil~nega obiska krajanov smo bili zelo veseli), na god na{ega zavetnika svetega Florjana pa smo skupaj od{li k ma{i v Dvorjane. Veliko delovnih ur smo operativni ~lani porabili na intervencijah, stalnih izobra`evanjih, v skrbi za opremo, na pripravah na tekmovanja itd. Marljivi in {e vedno v dobri kondiciji so tudi na{i veterani, ki prav tako pridno in uspe{no tekmujejo, s svojo modrostjo in z izku{njami pa so nepogre{ljivi pri vseh aktivnostih v dru{tvu.

Skupinska slika

38

Novice ob~ine DUPLEK

Foto: Sebastjan Polanec


Seveda tudi v prihodnje ne bomo po~ivali na lovorikah in bomo vedno pripravljeni prisko~iti na pomo~ ob~anom. Misli in delo pa nas vedno bolj ve`ejo na na{ Âťpraznik mornariceÂŤ, ki bo letos pomenil velik zalogaj, saj bo potekal kar dva dni. V soboto 19. julija ob 12. uri se pri~ne jubilejno 30. tekmovanje gasilsko-re{evalnih ~olnov na reki Dravi. Zve~er ob 18. uri bo potekala razglasitev rezultatov, nato sve~ana predaja ter krst novega gasilskega vozila in re{evalnega ~olna, sledila bo velika vrtna veselica z ansamblom SPEV. V nedeljo 20. julija od 14. ure dalje pa bo veselica s popularnimi MODRIJANI. Oba dneva bosta realizirana v vsakem vremenu pod {otorom pred gasilskim domom v Dvorjanah, kamor vas prijazno vabimo, da se skupaj poveselimo na{ih uspehov. David KUMER Predsednik PGD Dvorjane

NK Duplek dobitnik priznanja ob 50 letnici delovanja Nogometni klub NK Duplek je na skup{~ini NZS prejel plaketo za 50 let upe{nega delovanja. Klub je bil ustanovljen leta 1963. Na sliki ~lan upravnega odbora NK Duplek g. Tine Majeri~ ob predsedniku NZS g. Aleksandru ^eferinu.

GRAD VURBERK PONOVNO ZAVZELO PLEMSTVO Ljubitelji zgodovinske dedi{~ine in mitolo{kih izro~il o ka~jem gradu smo ponovno do`iveli utrip iz ~asov bogate zgodovine vurber{kega gradu. Za grajskim obzidjem smo spremljali vite{ke dvoboje, se preizkusili v {tevilnih dru`abnih igrah, obiskali rododelce, se nasmejali burke`u, spremljali predstavo in na roko polo`ili pajka ali `abo ... Prisr~na hvala ~lanom Va{ke skupnosti, Gledali{kega in Turisti~nega dru{tva, Ob~ini Duplek in vsem ostalim sodelujo~im, ki s svojim delom in zanosom prispevate k temu, da se bomo sedmega srednjeve{kega dne spominjali z nasmehom. Prireditev temelji na prostovoljstvu doma~ih zanesenjakov in na dobrosr~nosti sponzorjem, zato gre njim {e posebna zahvala. Jelka ROJKO

Toma` TU[EK NK Duplek

Foto: Sa{o Koro{ec

Novice ob~ine DUPLEK

39


SPOMIN NA @RTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE Zdru`enje borcev za vrednote NOB ob~ine Duplek je 23. aprila 2014 pripravilo komemoracijo ob spomeniku „Kukovi~evih� v Duple{kem vrhu. Na komemoraciji so sodelovali u~enci O[ Duplek ter Pevski zbor Dru{tva upokojencev Duplek, ki so zapeli nekaj pesmi. @upan ob~ine Duplek Mitja Horvat pa je v svojem govoru poudaril predvsem to, da ve~ kot bomo vedeli o preteklosti, bolj bomo razumeli sedanjost. Komemoracije se vedno udele`ijo tudi svojci umrlih. Na{a `elja je, da bi se vsako leto zbrali v ~im ve~jem {tevilu in obudili spomin na pogumne `rtve. Mihael VERBO[T

Foto. Darja Rojko

[PORTNO DRU[TVO M-FIT V na{em dru{tvu se `e zavzeto pripravljamo na poletje. Pridno zumbamo in oblikujemo svoje telo. Pridru`ilo se nam je tudi nekaj novih zumbik, ki so {e dopolnile na{o zabavno, pozitivno in razigrano zumba skupino. Tega smo v dru{tvu zelo veseli, saj so ravno `enske v starostni skupini od 25 do 65 let tiste, ki predstavljajo kriti~no skupino na podro~ju {porta in rekreacije. Je pa prav {portna aktivnost zanje {e kako dobrodo{la, ~e ne tudi potrebna. Bla`i vplive vsakodnevnega stresa, nam daje novo energijo in zagon, voljo in motivacijo, najpomembneje pa je, da lahko veliko pripomore k izbolj{anju na{ega zdravja. Kardio vadba ugodno vpliva na na{ sr~no-`ilni sistem, vaje za mo~ in oblikovanje telesa pa z rahlim pove~anjem mi{i~ne mase prepre~ujejo nastanek osteoporoze pri `enskah. [port je torej klju~ do zdravega na~ina `ivljenja, zato si moramo zanj vzeti ~as. Po~asi pa se bomo v [portnem dru{tvu

40

Novice ob~ine DUPLEK

M-Fit za~ele pripravljati na nastop na ob~inskem prazniku Duple{ki teden, kjer se bomo predstavile v sodelovanju z Realnim Aikido klubom Duplek pod vodstvom Bineta [tucla. Na prvi pogled tako razli~ni {portni panogi bomo zdru`ili v atraktivno predstavi-

Slika iz na{e ure Zumbe v O[ Duplek

tev, vredno ogleda in seveda tudi miganja z nami. Obi{~ite nas v nedeljo, 29. junija, zagotovo vam ne bo `al. ^akajo vas vro~i latino ritmi in veselo zumbanje ter odli~en prikaz borilne ve{~ine aikido. Mateja POTO^NIK [portno dru{tvo M-Fit

Foto: Darja Kramberger


BILE SMO NA DANI^INI [TAFETI MODROSTI ^lanice [portnega dru{tva M-Fit smo dejavne tudi izven na{e ob~ine. V nedeljo,19. maja, smo zgodaj vstale in se udele`ile obletnice Doma Danice Vogrinec na njihovem dogodku [tafeta modrosti. Z veseljem smo se namre~ odzvale povabilu na{e zumbike Aleksandre Gjura, ki je dogodek organizirala. Na{a in{truktorica Mateja Poto~nik je segrela teka~e z dinami~nimi ritmi, ~lanice pa so veselo zazumbale in se udele`ile teka na 6 kilometrov. V dru{tvu smo vedno veseli tak{nih povabil, {e posebej kadar lahko s svojim delom in znanjem komu polep{amo in popestrimo dan. Zadovoljni smo, da smo ga lahko varovancem doma Danice Vogrinec. Tisto nedeljo smo s skupnimi mo~mi zanje naredili druga~no in bolj veselo. [portne prireditve so tiste, ki povezujejo ljudi. Zato se jih udele`ujmo in podarjajmo drug drugemu nasmeh in prijetnej{i dan.

Veselo nedeljsko vzdu{je pred Domom Danice Vogrinec na Taboru

Foto: Matija Kri`aj

Migamo, migamo‌.. teka~ice zumbajo z nami

Foto: Matija Kri`aj

Mateja POTO^NIK [portno dru{tvo M-Fit

SODELOVANJE S [PORTNIM DRU[TVOM KENGURU [portno dru{tvo M-Fit se pri svoji dejavnosti veliko povezuje s [portnim dru{tvom Kenguru iz Trnovske vasi, kjer se prav tako trudijo k {portu pritegniti ~im ve~ ljudi razli~nih generacij. V mesecu aprilu smo skupaj organizirali Zumba maraton, na katerem so sodelovale tudi na{e ~lanice in pokazale, da imajo ogromno energije. Skoraj tri ure energi~nega zumbanja so vodile {tiri in{truktorice, med njimi tudi in{truktorica [portnega dru{tva M-Fit. V [portnem dru{tvu M-Fit se zavedamo pomembnosti povezovanja in sodelo-

M-Fitke na Zumba maratonu Foto:Du{anka [kamlec

vanja z drugimi dru{tvi, tako v ob~ini Duplek kot v drugih krajih. Ljudem `elimo pribli`ati {port in rekreacijo, pa naj gre za otroke, starostnike ali ak-

tivno prebivalstvo. Vsi ti dogodki nam poleg {porta ponujajo tudi dru`enje, navezovanje stikov, nova prijateljstva in sprostitev, ki nam polep{ajo in popestrijo vsakdan. Velikokrat pa imajo tudi humanitarno ali izobra`evalno noto in tako smo se konec maja s [portnim dru{tvom Kenguru zdru`ili na prireditvi za osnovno{olce Veter v laseh- s {portom proti drogi. [portni dan u~encev O[ Desternik je bil tokrat nekoliko druga~en. U~enci so se pomerili v razli~nih {portnih disciplinah, zumbali so in prisluhnili mlademu pevcu. Za nekaj ~asa so odlo`ili telefone in tabli~ne ra~unalnike ter veselo u`ivali v otro{tvu in gibanju. Dana{nji otroci so zaradi vsakodnevnih obremenitev in vse ve~je navezanosti na moderno tehnologijo premalo vklju~eni v {portne aktivnosti ali pa jih

Novice ob~ine DUPLEK

41


Otroci so veselo zazumbali na pesem Happy Foto: Nena Puk{i~

le-te niti ne zanimajo. Zato se bomo v [portnem dru{tvu M-Fit v novi sezoni trudili tudi zanje organizirati zabavno vadbo in jih pritegniti v {port. Prav tako upamo, da bi se prireditev Veter

Skupinska fotka vseh moderatorjev

v laseh lahko organizirala tudi v na{i ob~ini za na{e osnovno{olce, saj le-ta zdru`i otroke, njihove star{e, u~itelje in vse ljubitelje {porta, ki `elimo mladim pokazati pravo pot.

20 LET MO[KEGA PEVSKEGA ZBORA DU DUPLEK V Kulturnem domu Korena smo 24. maja slovesno po~astili svoj 20. rojstni dan z bogatim kulturnim programom. Bila je sobota popoldan, sonce je grelo in krasilo naravo. Tako je tudi na{ oder krasilo veliko sonce, iz katerega je ponosno izstopalo prazni~no {tevilo 20, svetloba son~nih `arkov je obsijala vse pti~ke in pisano cvetje, ki je krasilo oder. Uvodoma je pevski zbor DU Duplek predstavila na{a voditeljica Vesna Lipnik. Sledila je na{a himna Od kod ste `e − iz Dupleka, program smo nadaljevali {e s {tirimi pesmimi. Zbrane je pozdravil `upan Mitja Horvat. V spro{~enem govoru nam je izrekel ~estitke in pohvalil na{ pevski zbor ter podelil priznanja pevcem ob 20-letnici. Posebej nas je navdu{il Matija Varl, prof. iz JSKD OI Maribora, ki je podelil jubilejna priznanja pevcem na{ega pevskega zbora. [e bolj nas je razveselila predsednica DU Dupleka Slavica Golob, saj nam je za uspe{no delo ~estitala in nam izro~ila zlato plaketo ZDUS Slovenije. Gospa predsednica, hvala. V svojem govoru sem se zahvalil pevcem za ves trud in prizadevno delo v zboru, posebej {e na{i zborovodkinji Jasni Cigler, ki umetni{ko vodi na{ pevski zbor `e 14 let. Pod njenim vodstvom je zbor dvigoval kakovost in pestrost programa. Spomnili smo se tudi pokojnih pevcev, ki so soustvarjali zgodovino zbora. Posebna hvala Janku Po{traku in Fran~ku Deu~manu, ki sta polnih 18 let prepevala v na{em zboru. Med svoje goste smo povabili sosede,

Novice ob~ine DUPLEK

[porten pozdrav! Mateja POTO^NIK [portno dru{tvo M-Fit

MoPZ KUD Franc Prelo`nik iz Dvorjan. Zapeli so dve pesmi in nas obdarili s polno ko{aro dobrot. Hvala pevcem in zborovodkinji, prof. Mariji Mohorko. V programu je sodelovala {e vokalna skupina Lastovke iz Dobrovc. Pod vodstvom Jasne Cigler so ubrano zapele pesmi − Spomin~ice in Pastir~e mlado. Hvala za lepo do`ivetje. Na noge nas je dvignil nastop harmonikarskega orkestra Vu~i~ iz Radelj ob Dravi. Hkrati je zaigralo {tirinajst frajtonaric pod vodstvom vodje, Jureta Vu~i~a. Mladi harmonikarji so nam pokazali pravo glasbeno vzdu{je in veselo je bilo tudi za starej{o generacijo. Za konec je na{ zbor zapel pet dalmatinskih in {tiri doma~e pesmi. Seveda se s pesmijo Pesem o svobodi na{e slavje ni zaklju~ilo, ob~instvo in nastopajo~e smo postregli z ve~erjo in s pecivom, ki so ga pripravile ~lanice DU Dupleka, niso pa manjkali niti roglji~ki Marije Ferli~. Hvala vsem, ki ste na kakr{enkoli na~in sodelovali pri organizaciji in pripravi programa. Posebna zahvala gre sponzorjem Ob~ini Duplek, DU Duplek, ZDUS-u Ljubljana ter poslu{alcem, ki so prispevali dobrodelne prispevke. Skupaj smo ustvarjali uspe{no 20-letno zgodbo, pripravili vrsto koncertov, sodelovali na razli~nih lokalnih in ob~inskih prireditvah, proslavah, tekmovanjih, obmo~nih revijah pevskih zborov, organizirali koledovanja, prejeli ve~ nagrad in priznanj, zbor ima za seboj 620 nastopov, v studiu RTV Maribor smo posneli 77 pesmi. Zdru`ujeta nas ljubezen in veselje do petja, veliko svojih prostih ve~erov smo namenili skupnemu dru`enju in prijateljstvu, skupaj smo se veselili svojih uspehov in skupaj smo navdu{evali zvesto publiko. Ker smo pevci v glavnem `e v zrelih letih, si `elimo novih mo~i ter vabimo mlade pevce, da se nam pridru`ijo. Le-to bo zagotovilo, da bodo vrednote, za katere smo si prizadevali dve desetletji, `ivele tudi v prihodnje!

Foto: Vincenc Fridau

42

foto: Leon Pavalec

Rado PE^AR Predsednik


POTEPANJE DUPLE[KIH UPOKOJENCEV PO BOSNI IN HERCEGOVINI DU Duplek je `e tradicionalno organiziral majski izlet (27.– 29. maj) v tujino. Leto{nja destinacija je bila Bosna in Hercegovina. Na pot do Sarajeva, ki je bilo na{ kon~ni cilj, smo se z avtobusom odpravili v torek ob enih pono~i. Med potjo smo se ve~krat ustavili in izdatno okrep~ali, za kar so odli~no poskrbeli organizatorice in organizatorji iz na{ega dru{tva ter na{i zvesti sponzorji. Nemogo~e je, da bi popolnoma natan~no opisali vso pot, ki smo jo prevozili, zato se bomo omejili le na mesta in znamenitosti, ki smo si jih ogledali. Na{ prvi dalj{i postanek je bil v mestecu Vrgorac, ki se nahaja sredi dalmatinske Zagore, na jugovzhodnem obmo~ju planine Biokovo in je le dobrih 30 km oddaljeno od Me|ugorja, ki je bilo pravzaprav na{ prvi cilj za ogled. @al je bil vzrok za ta dalj{i postanek splet zelo nesre~nih okoli{~in, ki so bile usodne za na{ega prijatelja ter so nas vse zelo pretresle. Ker pa potovanja ni bilo mogo~e prekiniti, smo s potjo nadaljevali. Kmalu po odhodu iz Vrgoraca smo pre~kali hrva{ko-hercegovsko mejo in dokaj hitro prispeli v Me|ugorje, kjer so se najbolj koraj`ni povzpeli na hrib do mesta, kjer se je pred mnogimi leti (po legendi) pastirjem prikazala Marija, prav vsi pa smo si ogledali cerkev v sredi{~u mesta. Tisti, ki smo Me|ugorje obiskali prvi~, smo bili {e posebej navdu{eni nad cerkvijo, velikim zunanjim oltarjem in veli~astnim prostorom pred cerkvijo, na katerem se ob romanjih zbere tudi ve~ tiso~ vernikov. Mostar, Jablanica, Sarajevo Na{ naslednji cilj je bil Mostar, kulturno in gospodarsko sredi{~e Hercegovine, po katerem nas je z odli~nim vodenjem popeljala lokalna vodi~ka, mladenka Aneja. Sprehodili smo se po starem mestnem sredi{~u (kujun|iluku) z znamenitim kamnitim mostom, se

razveselili sprejema pred vstopom na most, kjer nas je s slovensko zastavo pozdravila prodajalka majhne trgovinice, ob~udovali mladeni~a, ki je prav posebej za nas sko~il z mostu v mrzlo Neretvo in bili navdu{eni, ko smo ob koncu vodenega ogleda bili pogo{~eni z ratlukom (rahat lokum − tako mu pravijo doma~ini). Iz Mostarja nas je pot vodila do Jablanice, znane po bitki na Neretvi. Po kraj{em postanku smo nadaljevali s potjo do Sarajeva in hotela Hollywood na Ilid`i, kjer nas je (kljub poznemu prihodu) ~akala odli~na ve~erja in dobra nastanitev. Utrujeni od potovanja in `alostni zaradi tragedije, ki smo ji bili pri~a med potjo, smo se hitro odpravili v sobe k po~itku. V sredo smo se po zajtrku odpravili na panoramski ogled Sarajeva (zares ~udovito mesto in sti~i{~e razli~nih kultur) in si nato ogledali kar precej znamenitosti, ki nam jih je dobro predstavila na{a vodi~ka Vesna (mestno hi{o, Principov most, Inat hi{o itd.). Sprehodili smo se po stari sarajevski Ba{~ar{iji (glavni mestni trg in srce Sarajeva), vstopili v Gazi Husrev – begovo d`amijo, v kateri nam je veliko zanimivega povedal prijazni lokalni vodi~ in se ustavili {e na tr`nici. Seveda smo si privo{~ili tudi odli~ne ~evap~i~e in pravo, doma~o bosansko kavo. Po prijetnem potepanju po Ba{~ar{iji smo se odpravili na Jahorino, ki se je mnogi spomnimo kot pomembnega prizori{~a zimskih OI leta 1984 (medalja Jureta Franka). Na Jahorini smo si pripravili piknik, se dodobra okrep~ali in se po~asi vrnili v Sarajevo. Ker smo do ve~erje imeli {e kar nekaj ~asa, smo se odpravili {e do izvira reke Bosne (v bli`ini Ilid`e). Danes je tam velik naravni park, ki ga doma~ini imenujejo Vrelo Bosne in je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti BiH ter priljubljena to~ka za vse (tako turiste kot doma~ine), ki u`ivajo v naravi. Toda tisto, kar je mnoge med nami najbolj o~aralo, je ~udovit izvir reke Bosne, ki prihrumi iz ve~ mo~nih kra{kih izvirov prav pod pobo~jem Igmana. Polni prijetnih ob~utkov in nepozabnih vtisov zaradi vsega, kar smo videli in do`iveli, smo se vrnili v hotel na ve~erjo in po~itek. [e pred njim pa smo nekaj ~asa v restavraciji prisluhnili pjevalki. V ~etrtek smo se po zajtrku poslovili

od Sarajeva, se peljali mimo Visokega, skozi Travnik in {e mnogo drugih zanimivih krajev ter se ustavili v Jajcu. Ogledali smo si muzej, posve~en 2. zasedanju AVNOJ-a (29. novembra 1943), obiskali galerijo Bo`idarja Jakca v isti stavbi in u`ivali ob pogledu na slapove Plive. Zadnji postanek, namenjen ogledu, smo imeli {e v Banja Luki (prestolnici Republike Srbske). Sprehodili smo se po tr`nici, na kateri je mogo~e kupiti prav vse (od hrane do obla~il, orodja, igra~ ‌), se ustavili na osrednjem trgu in vstopili v lepo pravoslavno cerkev. Nato smo se (s kraj{imi postanki) odpravili proti domu, kamor smo se vrnili pozno zve~er. Prav gotovo bi bilo vredno {e kaj zapisati o ~udovitih soteskah bosanskih rek, skozi katere smo se vozili, o prelepih planinah, o prostranih kra{kih poljih, po katerih ali mimo katerih smo potovali, o dvodr`avnosti (federalna dr`ava BiH in Republika Srbska) in {e o marsi~em. Morda bo o tem kaj zapisanega ob drugi prilo`nosti. Zadovoljni smo, ker smo resni~no veliko videli in do`iveli, ker smo imeli dobro vodstvo (vodi~ko Vesno), odli~na voznika (Janija in Branka) in zaradi zares super organizatorja (DU Duplek). Potovanja se bomo vsi udele`enci {e dolgo radi spominjali, ~eprav vedno s tesnobo in `alostjo zaradi izgube dragega prijatelja. Zdenka KODRI^, referentka za kulturo DU Duplek

VABILO Dru{tvo upokojencev Duplek v ~asu Duple{kega tedna prireja {portne prireditve. 20. junija 2014 bo potekala otvoritev novega keglji{~a s turnirjem upokojencev ZPPZ Maribora ob 9.00, in sicer v Sp. Dupleku, kjer bo streljanje z zra~no pu{ko in kegljanjem. Vljudno vabljeni! DU Duplek

Novice ob~ine DUPLEK

43


POVZETEK LETNEGA PORO^ILA OB 20. OBLETNICI DRU[TVA DU DUPLEK Na{i prostovoljci DU Duplek so sodelovali na Festivalu za 3. @ ivljensko obdobje v Ljubljani, kjer so bili prisotni predstavniki vlade in tudi strokovnjaki iz tujine. Priznanje Sloveniji, ki organizira taka sre~anja. Na okroglih mizah se je obravnavala rev{~ina in problemi starej{ih in mladih, sedaj v teh kriznih ~asih, pripombe na dolo~ene zakone po vpra{anju sociale, zdravstva itd. Najbolj obiskana je bila okrogla miza za socialne zadeve. V dru{tvu ne skrbimo samo za prijetna sre~anja, izlete, dru`enja, tekmovanja sekcij itd. Odlo~ili smo se pomagati tudi tistim, ki onemorejo in se ne morejo ve~ aktivno vklju~iti v na{e dejavnosti. Tisti, ki {e po svojih mo~eh lahko pomagamo pomo~i potrebnim, se trudimo polep{ati dneve osamljenim, `eljnim obiska in pomo~i. Mladi so zelo zaposleni, `ive v strahu, ~e bodo jutri {e imeli delovno mesto, so nerazpolo`eni, po streson in tako prena{ajo te`ave na – star{e. Tako smo prostovoljci na terenu tudi socialni delavci, ki po svojih mo~eh in pomo~i odgovarjajo~ih institucij re{ujemo pere~a vpra{anja. S projektom Starej{i za starej{e mnogo postorimo v lokalni skupnosti, ker `elimo polep{ati ure tistim, ki so osamljeni in `eljni dru`enja. Ob~ina ima posluh za na{e dejavnosti. @upan, gospod Mitja Horvat in ~lani sveta ob~ine, so nam odobrili parcelo v Sp. Dupleku za izgradnjo novega objekta za keglji{~e in prostor za dru`enje. Ob~ina nam pomaga pri urejanju dokumentacije. Keglja~i pa so do sedaj `e vlo`ili v pripravo objekta 499 ur prostovoljnega dela. Prostovoljci smo tudi za na{e najblji`je, saj pomagamo ~uvati vnuke, preva`amo jih na dejavnosti itd. Mnogi tudi s skromnimi pokojninami vzdr`ujejo brezposelne otroke, vnuke, nasprotno bi bila situacija v dru`bi {e bolj pere~a. Stra{ijo nas, da bomo `e videli kako bo {e hudo! Zakaj? Tehnika napreduje, {olamo stro44

Novice ob~ine DUPLEK

kovni kader, ki bi lahko ustvarjal pri pravilni politiki zaposlovanja. Iz{olamo mlade, nato jih brezpla~no poklonimo tujini, da ustvarjajo izven na{e domovine. Prostovoljci smo se udele`ili sre~anja v Zg. Velki, kjer smo obravnavali problematiko na terenu, v dru`bi in posamezne probleme. V Sloveniji deluje v projektu Starej{i za starej{e 283 dru{tev z 2500 prostovoljci, ki so v letu 2012 izvr{ili 1 miljon ur prostovoljnega dela. Smo huminitarne organizacije, s svojim zalaganjem smo pomembni ~len dru`be, ne dovolimo si biti breme, saj bi bila situacija brez nas, aktivnih upokojencev, v Sloveniji {e mnogo bolj pere~a. V na{ih dru{tvenih prostorih deluje tudi dnevni center, vsak torek od 14. ure dalje, ki je dobro obiskan za dru`enje pod vodstvom mentorice humanitarnega dru{tva Drava Maribor. Vklju~eni smo v projekt aktivnega dr`avljanstva in se trudimo obiskat na{ega poslanca, gospoda Janeza Ribi~a, `elimo, da na{e pripombe prena{ajo poslanci v parlament. Podprli smo tudi spremembo volilnega zakona in s podpisi sodelovali pri predlogu. Za na{a prijetna dru`enja smo v letu 2012 organizirali 6 izletov in sicer: v 20 letih smo organizirali 179 izletov, povpre~no 9 na leto. Pre~esali smo znamenitosti Slovenije, vsako leto smo namenili en izlet romanju in en izlet v tujino. Obiskali smo Dunaj, vasi cvetja v Avstriji, Marija Zell, Oktoberfest, Grösglockner, Rim-Vatikan, Prago, Nizozemsko, Trst, Salzburg-Orlovo gnezdo, ju`no bavarsko, gradove ju`ne ^e{ke, Pulo-Brione, Boromejske otoke, Berlin, Beograd, [umadijo, Oplenac, Brnja~ko banjo, [vica, Lichtenstein, Poljsko. Trudimo se, da so izleti dosegljivi na{i skromni finan~ni mo`nosti, zato je vedno dobra udele`ba. Za rekreacijo smo poskrbeli na na{em, sedaj poplavljenem vikendu, v Zg. Dupleku, kjer smo imeli zavidljive pogoje za dru`enje na podro~ju ruskega kegljanja in ribolova. Strelci pa se sre~ujejo v O[ Dvorjane, kjer imajo urejeno streli{~e. @enske telovadijo v O[ Duplek, v Zg. Dupleku in Koreni. Udele`ujemo se tudi pohodni{tva in kolesarjenja v sklopu turisti~nega dru{tva Duplek. Kro`ek za ro~na

dela deluje v Koreni, vodi ga upokojena u~iteljica gospa [tefka Ljubojevi~. Na kulturnem podro~ju `e 19 let deluje odli~ni mo{ki pevski zbor na{ega dru{tva. Letovanja organiziramo v Izolo, tako v zimskem in letnem ~asu, na{a dru`enja so nepozabna. Obiskali smo vse na{e ~lane v domovih upokojencev, zelo veseli so na{ega obiska. Ob~ina nam pomaga vsako leto razveseliti na{e starej{e nad 75 let, ko organizira sre~anja s kulturnim programom, glasbo in zakusko. Kot vsako leto smo tudi v letu 2013 organizirali praznovanje dneva `ena. V ~asu duple{kega tedna smo se sre~ali s preko 200 upokojenci ZPPZ DU Maribor, kjer smo se pomerili v ruskem kegljanju, ribarjenju in streljanju. Silvestrovali smo v dvorani v Sp. Dupleku, kljub recesiji nam je uspelo napolniti dvorano. Poskrbeli smo za preventivo na{ih ~lanov: merjenje pritiska, holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi, v prvi polovici leta v Dupleku, v drugi pa v Koreni. Pregledi so bili brezpla~ni, donator je bila ob~ina Duplek in lekarna – mag. [ajber Nevenka. Sredstva iz ob~inskega prora~una smo prejeli na razpisu za kulturne in {portne dejavnosti. Tudi letos pri~akujemo, da bodo upo{tevali na{ projekt Starej{i za starej{e in gradnjo novega objekta. ^lanarina ni visoka – 6 EUR na osebo. 5 EUR ostane dru{tvu, 1 EUR pa gre za ~lanarino ZPPZ in Ljubljani. Letos so nas v ZPPZ oprostili pla~ila ~lanarine in nam donirali za popljavljene objekte. Ob koncu se zahvaljujem ob~inski upravi za dobro sodelovanje, predvsem pa ~lanom upravnega odbora, nadzornega odbora, vsem ~lanov sekcij in sodelavkam v pisarni. Eden sam ne zmore vsega, z dobrim sodelovanjem pa se lahko dosegajo dobri rezultati s katerimi se lahko pohvalimo v na{em dru{tvu.

Slavica GOLOB Predsednica DU Duplek

Lucija [mid, Vrtec Korena, 6 let


DRU@ABNO @IVLJENJE ANA BEBER – 80 LET

Foto: Darja Rojko

NA OBISKU POD VURBERKOM PRI ANGELI LAMPREHT

Bila je dolgoletna ~lanica DU Dupleka. @ivljenjska pot ji ni bila lahka. Izgubila je sina, mo`a in h~erko. Sedaj zanjo lepo skrbi zet. [e vedno je vitalna, `elela je, da pokramljamo o izletih; obujala je spomine na dru`enja v dru{tvu. Teh se sedaj ne udele`uje zaradi zdravstvenih te`av. Obiskali sta jo ~lanici dru{tva, in sicer Irena Pavalec in Slavica Golob ter Darja Rojko iz ob~inske uprave. Foto: Avgust Sakel{ek ml.

Prav poseben je bil 24. april letos, saj je visoki jubilej, 90 let praznovala na{a krajanka gospa Angela Lampreht. Bila je ustanovna ~lanica KORK Vurberk, vsa leta pridna in vestna aktivistka. Dolga leta je bila pri njej omarica prve pomo~i in prav ona jo je znala s pridom uporabiti v primeru kak{nih manj{ih po{kodb va{~anov, saj v preteklosti zdravnik ni bil tako na dosegu roke kot danes. Na njen rojstni dan smo jo obiskali ~lani RK iz Vurberka in zelo se nas je razveselila. Zbrala se je cela dru`ina, 3 h~ere in 2 sinova s svojimi partnerji. Zelo je pokon~na in {e zmeraj ~ila pri svojih letih. Mnogo let je skrbela za `e pokojnega brata muzikanta Lujzeka, ki smo ga poznali vsi va{~ani, saj nas je s svojo harmoniko ni~ kolikokrat zabaval povsod, kjer se je kaj dogajalo. Gospa Angela se zelo veseli obiska svojih vnukov in pravnukov, mi pa ji `elimo {e veliko dobre volje in zdravja v krogu vseh nas, posebno {e v krogu svoje velike dru`ine.

Slavica GOLOB Predsednica DU Duplek

LEVAN^I^ IVANKA – 80 LET

Dolgoletno ~lanico DU Duplek, stanujo~o v Mariboru, smo na njeno `eljo obiskali za njen jubilejni 80. rojstni dan. Praznovala ga je pri sestri Angeli v Johah. Mladenka, ki skriva leta, je nasmejana, vitalna in {e vedno na{a izletnica. Tudi obdobje starosti je lepo, ~e sta prisotna zdravje in pozitiven odnos do sredine, kjer pre`ivlja{ 3. `ivljenjsko obdobje. Vesela je bila obiska `upana Mitje Horvata in predsednice DU Dupleka Slavice Golob. Slavica GOLOB Gospa Ivanka, {e na mnoga leta!

Predsednica DU Duplek

^lani odbora KOR Vurberk s predsednico Vero VODAN [ORI

Foto: Milena Milo{evi~

OBISK 99 LETNE OB^ANKE ^lanice KO RK Dvorjane so obiskale na{o najstarej{o ob~anko ga. Babi~ Ano iz Dvorjan, saj je dopolnila zavidljivih 99 let svojega `ivljenja. Pri teh letih je {e vedno bistrega in veselega duha, skromnega darila in na{ega obiska je bila zelo vesela. Dragi Ani `elimo {e mnogo zdravja in let.

KO RK Dvorjane

Novice ob~ine DUPLEK

45


UMETNIKI IZ OB^INE RAZSTAVLJALI V GALERIJI KAVARNA V HOTELU BETNAVA Nedavna razstava »AB AB ABSTRAKCIJE DagMar, Jelka Hren in Rajko Ferk« v Galeriji Kavarne hotela Betnava je bila pravo likovno presene~enje. Slikarka Jelka HREN, slikar Rajko FERK, oba doma iz Zgornjega Dupleka ter Dagmar M. Mlakar, ki `ivi in ustvarja v [paniji in Sloveniji, so zdru`ili mo~i ter predstavili svoja umetni{ka dela. Slavnostno prireditev, ki jo je povezoval moderator Andrej Okre{a, sta za~eli 13-letna u~enka s Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru Lara Hren na violini (z Vivaldijevo pesmijo Koncert v A-molu, III. odstavek presto) ter orientalska plesalka A{ajt − Tja{a Vandur s plesnim nastopom – s koreografijo »Ples s krili in Drum Solo« (Tja{a je {ir{i javnosti znana tudi iz TV Show-a »Slovenija ima talent«). Med obiskovalci so bili likovna pedagoginja, Zinka Dokl, fotograf Vili Klemen~i~ in drugi gostje. Igralec SNG Maribora Vlado Novak je kratko oznanil: razstava je odprta! Ker pa splo{no velja, da se ljudje la`je poglobimo v umetnost, ~e zadovoljimo tudi svoje elementarne potrebe, so za telesni blagor obiskovalcev s kme~kimi dobrotami in poku{ino poskrbele doma~inke Marija Ferli~, Dragica Germauc in Marija Pu{nik, s pristno korensko kapljico pa je postregel kletar ob~ine Duplek, Stanislav Kurnik (Vinarstvo Kurnik). Vabilu na razstavo so se odzvali {tevilni doma~ini iz ob~ine Duplek, kulturniki, predstavniki TD in politike. Jelka Hren Umetni{ka dela slikarke Jelke Hren so na skupni razstavi z Rajkom Ferkom in DagMar dala poseben pridih. Opozorila je na neiz~rpnost umetni{kih izpovedi in se predstavila s ciklusom abstraktnih slik. Je nadarjena umetnica s svojstvenim stilom umetni{kega ustvarjanja in izra`anja ter z ob~utkom za skladnost barv. Njene stvaritve iz`arevajo toplino, saj ustvarja s srcem. V vsak izdelek vdihne del sebe. V slikarstvu je dejavna `e 15 let, njen 46

Novice ob~ine DUPLEK

Otvoritev razstave AB AB Abstrakcije.

slikarski opus pa zajema razli~na podro~ja likovnega ustvarjanja. Zna biti tudi realisti~na. Leta 2007 se je pridru`ila likovni sekciji BrestAart, kjer se je u~ila razli~nih tehnik risanja in odkrila svojo izrazno mo~ in energijo. Prijatelji jo ozna~ujejo kot umetni{ko du{ico, ki `ivi v ustvarjalnem duhu − dela stvari, ki jo veselijo. I{~e vedno nove izzive ter si pridobiva certifikate in priznanja na razli~nih podro~jih umetni{kega dela, kamor spada tudi podro~je rokodelstva. Pri svojem delu se Jelka Hren pona{a z raznimi tehnikami poslikav, s poslikavo na steklo in na keramiko ter z izdelavo dekorativnih unikatnih izdelkov. Le kdo ne pozna njenih umetnin v obliki spominskih knjig, poslikave kozar-

Gibanje v prostoru, Jelka Hren

Foto: Fras Franc

cev in {irokega darilnega programa, s katerimi razveseljuje ljudi ob njihovih osebnih jubilejih in veselih dru`inskih dogodkih. Njen asortiment izdelkov je zelo pester. Svojo kreativno mo~ in znanje plemeniti z delovanjem v Turisti~nem dru{tvu ob~ine Duplek, na razli~nih ustvarjalnih delavnicah, pri anga`iranju za {olsko mladino v okviru likovne vzgoje in {e kje. Na pobudo slikarja Rajka Ferka nameravajo v Turisti~nem dru{tvu ob~ine Duplek prirediti ustvarjalni dan z organizacijo likovne kolonije, kamor bi povabili vse, ki si `elijo ustvarjati na tem podro~ju. Jelka Hren `ivi z umetnostjo! Umetni{ka slika izra`a liri~no izpoved z veliko mero domi{ljije. Uporabljeni so razli~ni slogi in metode. Barve in

Foto: Fras Franc


vzorci preprosto eksplodirajo v ne{teto odtenkov in iz`arevajo svetlobo na{e majhnosti v veli~ini. (Razlaga: Jelka HREN) Rajko Ferk Umetni{ka podoba slikarja, aforista in humanista Rajka Ferka je ve~plastna, njegov ustvarjalni opus zajema {irok spekter izra`anja. Svojo umetni{ko pot je za~el v zrelej{ih letih, najprej z motivi iz arhitekture – zgradb, urbanih naselij, ulic … Tako so nastajala {tevilna umetni{ka dela na platnu in drugih podlagah v me{ani tehniki »rotringa« (tehnika slikanja s ~rto ob ~rto, s povezovanjem ~rt v oblike…) in akvarela. Z leti je svojo izpovedno mo~ izostril do te mere, da mu je ta na~in slikanja postal pretesen. Menjal je tehniko, ~opi~e je zamenjal z navadnimi gradbenimi lopaticami. O svojem slikanju pove: »Oboro`en s pasteli, oljnimi, akrilnimi in akvarelnimi barvami ter platni in risalnimi listi sem v spodnji eta`i hi{e na{el svoj prostor za delo in si uredil „atelje“. To je prostor, kjer pre`ivljam ve~ji del dneva, pa ve~krat tudi no~i ... Tukaj nastajajo novi motivi, slike, stili – nova umetnost.« Rajko Ferk je zelo dejaven, do sedaj je priredil `e 150 razstav, ki so bile nadpovpre~no obiskane. Za slikanje je navdu{il {e `eno Ireno, ki mu v tehniki akvarelov in olja na platno v doma~i hi{i postaja vse bolj resna tekmica. V relativno kratkem ~asu je priredila `e dve samostojni razstavi. Slikanje akrila z gradbenimi lopaticami je izvirna tehnika, ki terja pogum slikarja. Kot barvni nanos je najve~krat uporabljen akril iz pigmenta in akrilatov, ki se odlikuje z bogato in usklajeno paleto klasi~nih, fluorescentnih in me{anih barv. Barve so odporne na svetlobo (zaradi akrilne smole) in na alkalije. Me{ajo se z vodo, hitro se su{ijo. Slikanje z lopaticami umetnika Ferka izpolnjuje. Pravi, da je mogo~e ujeti ~ustva, ki mogo~no privrejo na dan, na platno – {e z dovolj senzibilnosti in ob~utka za stil! Svoboda kreacije je pri tem popolna. Tako imenovanih monokrom stvaritev (v eni barvi) je pri Rajku Ferku manj. Kompozicija barv in oblik je v barvnem sozvo~ju, skladna. Inspiracijo za svoja dela umetnik najde v arhitekturi in v motivih narave, gozdov, vrtov ter celo v oddaljenih svetovih, d`ungli, vesolju … S svojimi

Orientalska plesalka A{ajt

deli obiskovalca popelje v skrivnostni svet domi{ljije in umetnosti. Janja Jozelj (Ert Jozelj) o Rajku Ferku zapi{e: »Radodarno radoveden abstraktni umetnik, ki jadra skozi svoja dela in z du{o kali v mogo~no rast, ki osvaja mnoga srca tega sveta.« Humanitarnost umetnika je velika: ima ~ut za soljudi, svoja dela ve~krat podarja v dobrodelne namene. Ob elementarni nesre~i – poplavah v ob~ini Duplek je v soorganizaciji z dru{tvom »Slovenski svet ustvarjalnosti − Maribor« za tri prizadete dru`ine zbral izdatnej{o pomo~. Veliko srce je imel tudi pred ~asom (decembra 2013) na likovni avkciji v Mond, Casino & Cabaret v [entilju, ko je preko »Humanitarnega kluba Unija« (dru{tvo za pomo~ ljudem) podaril celotno razstavo dvanajstih slik v dobrodelne namene za

Foto: Franc Fras

socialno ogro`ene. Njegova konkretna pobuda za »Ustvarjalni dan v ob~ini Duplek« z organizacijo likovnega sre~anja za vse generacije, kjer bi aktivno soustvarjali, je nadvse dobrodo{la. Gre za iskren namen, kako ustvarjalno umetnost pribli`ati ljudem. Rajko Ferk literat V samozalo`bi je izdal knji`no zbirko − knji`ni prvenec z naslovom »AFnORIZMI in Modrikaste misli«, v Mariboru, z letnico izdaje 2014, v nakladi 300 kosov. Knjiga v priro~nem formatu je zbirka iskrivih misli – aforizmov. V nadaljevanju nekaj aktualnih za poku{ino: »Mislim, da imam alergijo na usnje. Vedno, ko se zbudim obut v ~evlje, me boli glava.«

@arek upanja v meglici« Akril na platnu 80x60 (Razlaga: Rajko Ferk)

Foto: Fras Franc

Novice ob~ine DUPLEK

47


»Otroci so na{e najve~je bogastvo … Enega sem `e izvozil v Avstrijo.« »Ugodno prodam tri originalne slike Mone Lize.« »Kaj je umetnost? – Umetnost je prodati umetnost.« »Z na{ega planeta ponovno izginja ena `ivalska vrsta. Zaradi vse pogostej{e brazilske depilacije je vse manj sramnih u{i (picajzlov).« »Zanimivo, da so pri nas rde~i, ~rni, zeleni … A modrih pa res nimamo?« Dagmar M. Mlakar (DagMar) O slikarki Dagmar M. Mlakar (DagMar) je znano, da se je njeno umetni{ko izra`anje pri~elo na Srednji {oli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. [olanje je nadaljevala na katoli{ki {oli v Avstriji. Citirano: »Svojo bivanjsko filozofijo prese`nosti sku{am izraziti v barvah v svojih abstraktnih delih velikega formata.« Pred ~asom je lahko javnost ob~udovala dve odmevnej{i slikarski razstavi izbora velikih platen. Mediji so povzeli: »Zgodba {tiri-

OBISK SEJMA TECHNORAMA ULM 2014 Dru{tvo za ohranjanje tehni~ne kulturne dedi{~ine OLDTIMER Duplek, ki ga vodi Milan [amec, je za ~lane in simpatizerje dru{tva organiziralo obisk sejma Technorama Ulm 2014 v Ulmu.

Obiskovalci sejma Technorama Ulm 2014

48

Novice ob~ine DUPLEK

Galerija Kavarne hotela Betnava

Foto: Fras Franc

najstih platen, dni, novih spoznanj, ~utenj, rasti in sprememb. Zgodba govori o globini, o barvah, o ljubezni, o ob~utenju mo~nih ~ustev, o po~utju ponovno se roditi, o ob~utenju sre~e, nepopisne ekstaze biti izpolnjen, biti na pravem mestu ob pravem trenut-

ku, biti to, kar sanjate, da bi bili − izpolnjeni in dopolnjeni. In biti bitje lu~i, ki `ari in `ivi nepopisno sre~o.« Dagmar M. Mlakar se poleg slikarstva ukvarja tudi s fotografijo in drugimi likovnimi vsebinami.

Sobota, 3. maja 2014, bo ostala udele`encem strokovnega obiska v lepem spominu. Skupina ljubiteljev stare tehnike je v no~nih urah krenila na dolgo pot proti Ulmu v Nem~ijo. Med udele`enci so se razvile plodne diskusije, najve~ o starih konji~kih – oldijih, ki jih imajo doma. Obetal se je zanimiv dan, poln do`ivetij in prilo`nosti za novo izmenjavo izku{enj in praks pri obnavljanju stare tehnike z udele`enci strokovnega obiska in predvsem na sejmu.

Organizator je program obiska sejma Technorame dobro zastavil, tako da je potekalo vse po planu.

Foto: Fras Franc

Franc FRAS

@e 36. zapovrstjo je sejem Technorama v Ulmu odprl svoja vrata. Sejem ima dolgo tradicijo, obiskovalci pa prihajajo iz cele Evrope in od drugod, saj tukaj na enem mestu najdejo vse, kar i{~ejo na podro~ju restavratorstva vozil in motorjev. Sejem je bogat, obiskovalcem se predstavljajo zbiratelji stare tehnike, zdru`enja, klubi, muzeji. Bogata je predstavitev obnovljenih vozil, motorjev in vozil za obnovo, prav tako pa predstavitev motornih koles, traktorjev – oldijev vseh tipov in modelov. Vso tehni~no bogastvo na enem mestu, bi lahko rekli. Najve~ gne~e je pri prodajnih pultih z nadomestnimi deli. Vsak nekaj i{~e, ljudje prihajajo z dolgimi spiski delov, ki jih potrebujejo. Proizvajalci delov ponujajo nadomestne dele - tapetni{ki material, tesnila, sklope, merilne instrumente, materiale za restavriranje, specialna orodja in priprave − vse do dvigal za obnovo doma. Ponujajo tudi ro~no izdelane karoserijske dele in drugo. Specializirana podjetja nudijo


Fiat 500, letnik 1969

storitve generalne obnove motorjev, sklopov, elektronike, raznih agregatov in restavriranja vozil. Na sejmu je mogo~e pridobiti informacije iz avto-bran`e iz preteklosti, in sicer originalna tehni~na navodila, kataloge rezervnih delov, navodila za servisiranje vozil, staro literaturo. Strokovno svetovanje (strokovnjaki svetujejo brez pla~ila), posveti in predavanja so prav tako na voljo. [iroko strokovno znanje in dobro poznavanje tehnike pa ostajajo predpogoj, da lahko sceni zaupa{. 100 uspe{nih let Forda @e povr{ni sprehod skozi stoletje razvoja cestnih motornih vozil nas pripelje do za~etkov Forda: Henry Ford je leta 1913 pri~el s proizvodnjo svojih avtomobilov v Detroitu, in sicer v proizvodnih dvoranah ter prvi~ na teko~em traku. Pri tem verjetno ni slutil, da je spro`il novo obdobje − pri~etek industrializacije, revolucionarni korak, ki je spremenil svetovna gospodarstva in industrijske dru`be. Avtomobilski gigant Ford je s tem za~rtal nove smeri razvoja avtomobilizma. Poskusna serijska proizvodnja modela »T« se je pri~ela v tovarni Highland Park v Detroitu. Temu so sledili drugi proizvajalci – vse do vrhunca v 50-tih oziroma 60-tih letih. Od tu naprej so namesto trakov pri~eli v proizvodnjo uvajati produkcijske skupine. Trg Oldtimerjev, Youngtimerjev ^e primerjamo ponudbo starodobnih vozil in motorjev pri nas ter ponudbo na sejmu v Ulmu, vidimo, da legendarni Fiat 500 ohranja ceno – za letnik proizvodnje 1969 se tr`i okoli 8.500

Foto: Fras Franc Mercedes 230 SL Avtomatik, letnik 1967

evrov. Seveda je vozilo generalno obnovljeno − restavrirano. Presti`ni model Mercedes 230 SL, letnik 1967, ponujajo za ceno 62.000 evrov. Pa ljudsko vozilo Volkswagen Kaefer − VW Hro{~ 1300 ccm s 44 KS za 5800 evrov. Iz tistih ~asov je dobro ohranjen NSU, Tip Wankel-Spidel z motorjem 499 ccm in 50 KS ter najve~jo hitrostjo 160 km/h, ki pa ni bil v prodaji. Gre za prvo serijsko izdelano vozilo z Wankel-motorjem (Vanklovim motorjem) na svetu. Cene rabljenih vozil so po Eurotax-ceniku in jih regulira trg. Sejemska prireditev v Ulmu je evropskega pomena. Je evropska zakladnica stare tehnike – vso tehni~no bogastvo zbrano na enem mestu. Vse aktivnosti

100-letni Ford model »T«

Foto: Fras Franc

so naravnane na ohranjanje tehni~ne dedi{~ine 20. stoletja. To je sejem Technorama Ulm! In za konec nekaj {tevilk: na sejmu se vsako leto predstavi med 800 in 900 mednarodnih razstavljavcev, na{tejejo pa do 30.000 obiskovalcev. Razstavne povr{ine se razprostirajo v desetih prostornih dvoranah in na prostem, skupaj na okoli 40.000 m2. Gre za enega najve~jih sejmov v tem predelu Evrope. Ljubitelji stare tehnike prihajajo iz Nem~ije, Belgije, Nizozemske, Francije, [vice, Avstrije, ^e{ke, Mad`arske, Poljske in, kot v na{em primeru, tudi iz evropske Slovenije – Dupleka! Franc FRAS

Foto: Fras Franc

Novice ob~ine DUPLEK

49


PRVI MAJ MEDNARODNI PRAZNIK DELAVSTVA Prvomajski praznik smo praznovali slavnostno. Od praznika je ostala med ljudmi sloga, v kateri je mo~, kar se je potrdilo pri postavljanju mlajev po vseh va{kih skupnostih na{e ob~ine Duplek. Na predve~er praznika prvega maja je v va{ki skupnosti Zgornji Duplek zaplapolala zastava na 26 metov visokem majskem drevesu. Krajani so se anga`irali z veliko vneme. Vsak od njih je `elel prispevati svoj dele`. Da Slovenci {e znamo stopiti skupaj, je razveseljujo~e. Spomnimo se − smreka je ob 14. uri {e stala na te`ko dostopnem terenu v Bor{tu na Vurberku, ob 19. uri pa `e kot majsko drevo pri podru`ni~ni {oli O[ Duplek v Zgornjem Dupleku. Vence in ostalo krasitev so vrla dekleta in `ene pripravile kar na mestu postavitve (v~asih `e nekaj dni prej doma). Bilo je veselja in veselega vzdu{ja. Mo{ki so vihteli orodja in mo-

Foto: Fras Franc

drovali, kako kaj narediti. Vsak je po svoje doprinesel in se veselil skupnega uspeha, tako da se je simbol dela, mlaj, okoli 19. ure slavnostno dotaknil oblakov. Dobra organizacija in pripravljenost krajanov sodelovati sta dali rezultat. Ne`ni spol je poskrbel, da fantom vseh starosti ~ez dan ni zmanjkalo mo~i. Pripravile so kme~ke dobrote, ki so kar hitro po{le. Teko~e zadeve pa so

dale kot vedno, posebno mo~. Mlaj v Zgornjem Dupleku je pre`ivel viharne dni sredi meseca maja. Slovenski ~lovek kljub vsemu ohranja svoj ponos in vero v bolj{o bodo~nost. Prav to nas je kot marljiv in ponosen narod ohranilo skozi zgodovino. Prvi maj bo kot praznik dela `ivel naprej! Franc FRAS

TRADICIONALNI POLETNI PIKNIK V ZGORNJEM DUPLEKU Tudi letos smo v soboto, 31. maja 2014, `e {esto leto zapored organizirali tradicionalni poletni piknik v Zgornjem Dupleku 17 (od a do u). Tako kot lansko leto se nas je tudi letos − kljub ne preve~ poletnemu vremenu − zbralo kar lepo {tevilo na vrtu dru`ine Fekonja. Ob `e tako dobrih sosedskih odnosih nas taka sre~anja vsekakor {e bolj zdru`ujejo in prispevajo k {e bolj{emu razumevanju med nami. Po lanskoletnem bo`i~nem sre~anju smo se kar malo oddaljili drug od drugega, saj se v zimskem ~asu v tako velikem {tevilu nismo sre~evali. Prav zaradi tega je bilo tokratno dru`enje {e toliko bolj prijetno. 50

Novice ob~ine DUPLEK

Za kratek ~as sta nas obiskala tudi `upan in gospa Rojko

Da pa ni vse skupaj ostalo samo na »lokalni« ravni, sta poskrbela na{ `upan Mitja Horvat in Darja Rojko, ki sta se

Foto: Andrej [trus

nam za kratek ~as pridru`ila. Ob tej prilo`nosti smo se `upanu tudi zahvalili za dolgo pri~akovano namestitev


Za hrano in pija~o je bilo poskrbljeno

Foto: Andrej [trus Na{ glavni kuhar [tefan Fekonja

Foto: Andrej [trus

uli~ne razsvetljave v drugi ulici na{ega malega naselja. S tem je postalo na{e bivanje {e veliko bolj prijetno. V~asih se nam je namre~ dozdevalo, kot da `ivimo v ulici strahov, saj so se lu~i pred

hi{ami pri`igale le takrat, ko je nekdo, ki je pri{el mimo, spro`il senzor in s tem avtomati~no pri`gal lu~i. Da se bi tradicija na{ih piknikov obdr`ala tudi vnaprej, smo se `e sedaj dogovorili,

da se v mesecu oktobru ponovno zberemo na istem mestu na jesenskem kostanjevem pikniku.

DOBRO SODELOVANJE Z OB^INO DUPLEK NA HUMANITARNEM PODORO^JU

kaj otrok je letovalo tudi z mamami v Krajnski gori, kjer so bili dele`ni tudi psihoterapevtske pomo~i. DPM Maribor je tudi omogo~il letovanje otrok, ki so bili iz poplavljenih dru`in preko Zveze prijateljev mladine Maribor v VIRC-u Pore~ in v Domu Milo{a Zidan{ka na Pohorju. Iz ob~ine Duplek je letovalo v letu 2012 v VIRC-u v Pore~u 44 otrok in 4 otroci v Domu Milo{a Zidan{ka na Pohorju. V letu 2013 pa je iz Ob~ine Duplek v Pore~u letovalo 53 otrok. Te visoke {tevilke dokazujejo odli~no sodelovanje med Ob~ino Duplek, O[ Duplek, O[ Korena in DPM ter ZPM Maribor. Dru{tvo prijateljev mladi-

ne Maribor je v letu 2013 pomagalo 23 dru`inam iz ob~ine Duplek s prehrambnimi artikli, pla~ilom {ole v naravi za otroke O[ Duplek, pla~ilom ra~unov za prehrano itd. V letu 2012 in 2013 smo dvema dru`inama z otroki pomagali zgraditi hi{i s sredstvi donatorjev in sponzorjev. Sodelovanje z `upanom in Ob~ino je odli~no tudi v letu 2014 in prepri~ana sem, da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnje.

Dru{tvo prijateljev mladine Maribor in Zveza prijateljev mladine Maribor z ob~ino Duplek aktivno sodelujeta od leta 2012, ko so ob~ino Duplek prizadele katastrofalne poplave. Ob~ini smo prisko~ili na pomo~ prvi dan po poplavni no~i. Ob grozoti poplav smo se sre~ali z `upanom gospodom Mitjo Horvatom in z gospo Natalijo Jakopec. Oba sta (verjetno z drugimi predstavniki ob~ine) z nami odli~no sodelovala. Skupaj smo se dogovarjali in organizirali hitro pomo~ ob~anom. V Dru{tvu prijateljev mladine in v Zvezi prijateljev mladine Maribor smo se lotili pomo~i dru`inam z otroki. V sodelovanju s {tabom Civilne za{~ite smo pomagali 119 dru`inam, ve~ina jih je bila iz ob~ine Duplek. Dru`ine je obiskala tudi komisija za socialno-humanitarno pomo~ pri DPM Maribor. Ob~ina Duplek nam je nudila prostor, kjer smo delili naro~ilnice za prehrambne in druge izdelke (tehni~ne izdelke) dru`inam z otroki. Organizirali smo letovanja otrok, ne-

Andrej [TRUS

Jo`ica MIKI]-HORVAT Predsednica socialno-humanitarne komisije pri Dru{tvu prijateljev mladine Maribor

Lana Trstenjak, Vrtec Korena, 6 let

Novice ob~ine DUPLEK

51


NASVETI, PRIPORO^ILA, PREDLOGI plast in ne dose`ejo zemljine povr{ine. UVB `arki imajo srednjo valovno dol`ino. Prodrejo v zgornje plasti ko`e, povzro~ajo vnetja in opekline. UVB `arke blokirajo gosti oblaki, steklo in gosto tkana obla~ila. UVA `arki imajo dolgo valovno dol`ino in v primerjavi z UVB prodirajo globlje v ko`o. Prav tako prodirajo skozi oblake, lahka obla~ila in ne obarvano steklo. Pomembno sodelujejo pri staranju ko`e in nastanku ko`nega raka.

Ko`a ima sposobnost, da se sama {~iti pred soncem.

(NE)VARNO SON^ENJE Poletje je pred vrati. Son~ne in vro~e dni radi pre`ivljamo na prostem, veliko vas je z mislimi `e nekje na po~itnicah. Prav je, da v teh (pred)dopustni{kih dneh napi{emo nekaj o za{~iti pred {kodljivimi son~nimi `arki. Sonce ima veliko ugodnih u~inkov na na{e telo, zato je zmerno izpostavljanje soncu koristno. Pod vplivom son~nih `arkov v ko`i nastaja D vitamin, ki je potreben za vgradnjo kalcija v kosti. Ne nazadnje pa sonce tudi pozitivno vpliva na na{e psihi~no in fizi~no po~utje. Pretirano izpostavljanje soncu je lahko po drugi strani nevarno, saj ultravijoli~ni `arki, ki jih sonce oddaja, povzro~ajo po{kodbe ko`e in o~i, oslabijo imunski sistem in pove~ajo nevarnost za nastanek ko`nega raka. Med najbolj ogro`ene spadajo dojen~ki, {olski otroci in mladostniki, prav tako pa odrasli in otroci, ki imajo na ko`i {tevilna pigmentna znamenja, ter tisti, ki so svetlih las in polti. V ve~ji nevarnosti so tudi ljudje, ki so kroni~no izpostavljeni son~nim `arkom – na primer kmetje, pomor{~aki in kopali{ki mojstri. Sonce oddaja tri vrste UV `arkov: UVA, UVB in UVC. UVC `arki imajo kratko valovno dol`ino. Za enkrat jih ve~ino prestre`e ozonska 52

Novice ob~ine DUPLEK

Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega pigmenta melanina, ki prepre~uje prodiranje UV `arkov v globlje plasti ko`e. Obrambna sposobnost ko`e je bolj{a pri ljudeh s temnej{o poltjo, kjer je tvorba pigmenta ve~ja, svetlopolti in svetlolasi pa so bolj ob~utljivi. Na{a ko`a premore tudi lastne antioksidante in {tevilne encimske sisteme, ki prav tako varujejo ko`o. Pri prekomernem son~enju in nezadostni za{~iti pa se ko`a ne zmore sama obvarovati pred {kodljivimi posledicami UV `arkov. Poznamo akutne (zgodnje) in kroni~ne (pozne) posledice son~nih `arkov. Akutne posledice se obi~ajno razvijejo hitro, v ~asu 24 ur po izpostavljenosti son~nim `arkom, odvisne pa so od prejetega odmerka, valovne dol`ine `arkov in tipa ko`e. Mednje spadajo rde~ina, opekline in preob~utljivost na son~ne `arke, ~emur pravimo alergija na sonce. Pri kroni~nih posledicah son~enja gre za u~inke, ki jih pu{~ajo `arki na ko`i po dalj{em ~asu. Sem spadajo gube, tanj{anje ko`e, son~ne pege in ko`ni rak kot najhuj{a posledica son~enja. Da bi se izognili posledicam, ki jih povzro~a son~no sevanje, vam svetujemo, da se za{~itite. Poleg ustrezne obleke, son~nih o~al in pokrival uporabite tudi kreme z UV filtri. Najbolj u~inkoviti so tisti pripravki, ki vsebujejo kombinacijo UVA in UVB filtrov. Z izbiro ustreznega izdelka lahko prepre~ite tako son~ne opekline kot tudi dolgoro~ne po{kodbe ko`e. Za{~ita pa bo ustrezna samo ob pra-

vilni uporabi. Kremo nama`ite vsaj 30 minut preden greste na sonce, nato pa vsaki dve uri oziroma po vsakem kopanju ali brisanju z brisa~o. Ne pozabite na ustnice, veke, u{esa, vrat in ko`o pod naramnicami kopalk ali obleke. Nanesite jo v debelem sloju, v nasprotnem primeru bo za{~itni faktor na ko`i ni`ji, od ozna~enega na embala`i. Za vodne aktivnosti uporabite izdelek, ki je ozna~en kot vodoodporen. Za {portnike in za tiste, ki se bolj potijo, so na voljo izdelki, ki se hitreje vpijejo in ko`e dodatno ne mastijo. Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo di{ave, saj te predstavljajo veliko nevarnost za nastanek alergijskih reakcij. Kljub uporabi za{~itnih sredstev se med 10. in 16. uro son~nim `arkom raje izogibajte in ne pozabite, da imajo le-ti svojo mo~ tudi v obla~nem vremenu. Pri vsem tem pa ne pozabite {e na nego ko`e po son~enju, saj potrebuje vzdra`ena ko`a dodatno nego.

Posebno pozornost namenite za{~iti otro{ke ko`e,

saj imajo otroci tanj{o in bolj ob~utljivo ko`o kot odrasli. Hude opekline v otro{tvu lahko vodijo do po{kodb, ki se poka`ejo kasneje v `ivljenju. Za otroke, starej{e od 6 mesecev, izberite kremo z za{~itnim faktorjem 20 ali ve~. Pri dojen~kih, mlaj{ih od 6 mesecev, ne priporo~amo uporabe za{~itne kreme, zato jih ne izpostavljajte soncu. V son~nem vremenu dojen~ka namestite v senco in ga oblecite v lahka obla~ila, ki pokrivajo celo telo, na glavi pa naj ima pokrivalo. V lekarni imamo na voljo kvalitetne in dermatolo{ko testirane izdelke za za{~ito in nego po son~enju. Z veseljem vam bomo svetovali, kateri izdelek je za va{o ko`o najprimernej{i. Za vas smo odprti vsak delavnik od 8:00 do 18:00, v soboto pa od 8:00 do 12:00. Vabljeni, da obi{~ete tudi na{o spletno stran www.lekarna-duplek.si V imenu celotnega kolektiva vam `elim lepo, brezskrbno poletje. Tadeja VINCEK, mag.farm. LEKARNA DUPLEK


VA[E MNENJE MILANU EKARTU V SLOVO Nemo~ni pred dokon~nostjo minljivosti in strti od `alosti {e vedno ne moremo dojeti, da ga ni ve~ med nami. Zdi se, da {e ni dolgo tega, kar smo skupaj stali na odru in se veselili novih nastopov. Toda bolezen, ki jo je tako pogumno premagoval, je bila nazadnje mo~nej{a od njegove neizmerne volje do `ivljenja. Hvale`ni smo mu, da smo lahko del svojega `ivljenja pre`iveli z njim in glasbo, ki jo je imel tako zelo rad. Ta njegova `elja je bila tako velika, da je bil leta 1958 skupaj s {e nekaterimi prijatelji pobudnik in ustanovni ~lan mo{kega pevskega zbora. ÂťDrevi pa grem na vasÂŤ je bila njegova najljub{a pesem. In zdaj je on od{el med lepe spomine, nam pa pustil neskon~no bogastvo, ki se ne more meriti v denarju. To bogastvo je v zavedanju, da smo bili del ~udovite skupnosti, ki jo je dru`ilo ne samo petje, ampak tudi medsebojno spo{tovanje in prijateljstvo. Zelo ga bomo pogre{ali, njegove nasvete in izku{nje. Hvale`ni smo mu za skupne trenutke in kdove, morda bomo neko~, nad zvezdami, {e zapeli kak{no lepo slovensko pesem. Peter TRSTENJAK

Novice ob~ine DUPLEK

53


MLADI DOPISNIK OTRO[KI SMEH V SLADKI HI[KI [olsko leto se za~ne z barvito jesenjo, nadaljuje z belo zimo, cveto~o pomladjo in kon~a s toplim poletjem. Le kdo ne pozna zgodbe o Janku in Metki, ki ju je premamila hi{ica iz samih sladkarij. Kaj pa, ~e tak{na hi{ica postane resni~nost? Zaradi dotrajanosti na{e stare hi{ke smo se vzgojiteljice v skupini @abice odlo~ile, da jo bomo zamenjale in ÂťzgradileÂŤ novo, pravlji~no hi{ko. A najprej smo se morale odlo~iti, kak{na pravlji~na hi{ka bi bila otrokom in nam najbolj v{e~. Najve~ja inspiracija nam je bila zgodba bratov Grimm. Tako smo si omislile hi{ico iz sladkarij, na katero sta v gozdu naletela Janko in Metka. Poiskale in dobile smo odpadni material, zavihale rokave in se lotile dela. Sodelovali so otroci, star{i, strokovni delavci vrtca, tehni~no osebje. Ustvarjali smo skoraj 5 mesecev in trud se

VRTEC I[^E KUHAR^KA Mmmmm, kako di{i z na{ega lonca, kjer kuhamo skrivnostno juhico na{ega vrtca. Vsi smo se odeli v {efove uniforme, si na glavo dali velike kape in vsak je dodal svojo najbolj{o za~imbo. Glavne sestavine nam je prinesla vzgojiteljica Lojzka, ki nam je posredovala tudi klju~ni recept za na{o najbolj{o otro{ko juhico. Ko je bila gotova, smo jo podelili tudi z vami vsemi na pustni povorki skozi Duplek in vam tako pokazali, kaj smo zmo`ni narediti s pomo~jo star{ev in vzgojiteljic. ^eprav smo bili tako {tevil~ni, je bilo juhice za vse prisotne dovolj. Recepta vam ne izdamo, saj je to na{a vrt~evska specialiteta. Se vidimo prihodnje leto. Donataja MALINI]

54

Novice ob~ine DUPLEK

nam je obrestoval. V skupini @abice se lahko zdaj pohvalimo z unikatno hi{ko, ki bo spremljala {e prenekatero generacijo otrok.

No, ~e je `ivljenje v pravlji~ni hi{ki tudi res pravlji~no, tega ne povemo, a otroci skupine @abice so nad tovrstno hi{ko navdu{eni. Anja KRAJNC


POTEPANJE KATARINE, PETRA IN BRIGITE PO FRANCIJI No, pa smo kon~no do~akali na{e potovanje v Francijo. Tam smo `e bili, a le v Parizu, zato smo se sedaj odlo~ili za severno obalo, in sicer za de`elo Bretanijo, Normandijo in dolino reke Loare. Na{e potovanje je trajalo 15 dni, in sicer od 18. aprila pa vse do 2. maja. Petek, 18. aprila Na{e potovanje se je za~elo okoli 14. ure v petek, 18. aprila 2014. Peljali smo se ~ez Avstrijo v Nem~ijo (skozi M端nchen). M端nchen je zelo veliko in zanimivo mesto. Od tod smo se nato peljali proti jezeru Bodensee, ker pa je bila ura `e pozno pono~i, smo se odlo~ili, da ostanemo v mestu Friedrichshafen. Vozili smo se po mestu in iskali brezpla~ne parkirne prostore. Ko smo kon~no enega na{li, smo parkirali na parkirnem prostoru blizu marine. Sobota, 19. aprila Najprej smo se odpeljali ob jezeru Bodensee v [vico do mesta Shaffhausen, kjer smo si ogledali Renske slapove. Z ladjico smo se peljali po reki Ren do oto~ka med slapovi, kjer je razgledna to~ka. Reka je bila mrzla in zelo razburkana. Ko smo si ogledali slapove, smo se odpravili v Francijo, da bi si ogledali zapornice za vi{inski dvig ~olnov. Te zapornice so v mestu Lutzelburg. Ko smo prispeli do najve~jih zapornic, smo videli, da jo popravljajo, saj se je nekdo v njo zaletel. V bli`ini pa so bile zanimive letne sani, s katerimi sem se peljala. Ko smo se vozili po mestu, smo opazili grad in se zapeljali do njega. Ogledali smo si ru{evine in jih tudi slikali. Odlo~ili smo se, da bomo pri gradu tudi prespali. Dru`bo pa nam je delal {e en avtodom. Nedelja, 20. aprila Zjutraj smo se odpravili proti reki Loari. Na tej reki je okrog 71 pre~udovitih gradov. Do reke smo se vozili pribli`no do 17. ure. Vo`nja je bila zelo dolga in naporna. Najprej smo se vozili po avtocesti, nato pa ob velikih poljih z olj~no repico. Videli smo velike vetrnice, cesta je bila zelo ravna, tekla pa

je med nekaj majhnimi naselji. Ko smo prispeli do reke Loare, smo se ob njej peljali ~ez mesto Orleans, nato pa proti mestecu Chambord, kjer smo si ogledali grad, poimenovan po mestecu. V bli`ini gradu smo parkirali in pe{ od{li do njega. Grad je lep in zelo velik, ob-

daja ga tudi reka Loara. V bli`ini sta {e ena majhna cerkvica in park. Ker je bil parkirni prostor drag, smo se odlo~ili, da poi{~emo PZA (parkirni prostor za avtodome) v bli`ini. Medtem ko je Peter pla~al parkirno uro za ~as ogleda gradu, sem poiskala brezpla~en PZA Novice ob~ine DUPLEK

55


in v navigacijo vtipkala koordinate. Do parkirnih prostorov ni bilo dale~. Pred mestom Beaugency smo zagledali ~udovit in velik most ter lepo urejeno mestece onkraj reke Loare. Hitro smo na{li parkirne prostore ter se uredili in od{li na kratek sprehod. Na kamniti plo{~i na obzidju gradu je pisalo, da je bilo obzidje zgrajeno {e preden je mesto sploh obstajalo in da je grad imel okoli milijon oken. Mestece je bilo mirno in tiho. Ko smo se vrnili v na{ avtodom, smo kovali na~rte za naslednje dni. onedeljek, 21. aprila P Odpeljali smo se do gradu Cheverny, v katerem {e vedno `ivijo ljudje. Gradu si zaradi zelo dragih vstopnic nismo ogledali. Povedali so nam, da lahko zve~er vidimo, kako hranijo lovske pse. Blizu gradu so bile turisti~ne informacije in tako smo se odlo~ili, da gremo vpra{at za druge gradove in za zemljevide. Prodajalka nam je dala veliko prospektov z gradovi. Ko smo pri{li nazaj v avtodom, smo ponovno kovali na~rte, kam bomo {li. Na zemljevidih smo si ozna~ili kraje, napisali koordinate in ozna~ili gradove, v katere gremo in v katerih smo bili. Nato smo od{li do ve~jega mesta Blois. Tukaj smo si ogledali ve~ji del mesta in grad. Poiskali smo PZA. Torek, 22. aprila Odpeljali smo se proti mestecu Amboise in malo zgre{ili pot. V mestu Montrichard smo si ogledali kon~no en grad tudi od znotraj. Ta grad je resni~no ~udovit in je na reki. Ima tri prekrasne vrtove, fontane, prekrasen razgled in sobane. Dobili smo tudi knji`ico v angle{~ini in nem{~ini, v kateri je bil majhen zemljevid okolice gradu in opis soban. Ko smo si ogledali grad, smo se odpeljali do mesta Amboise, kjer smo na{li brezpla~en PZA. Vzeli smo kolesa in se odpeljali do dveh gradov. Hoteli pa smo si {e ogledati grad, kjer so razstavljene slike Leonarda Da Vincija. Zato smo se peljali {e malo po mestu in nato od{li izmu~eni do avtodoma, kjer sem naredila na~rt za naslednji dan. Sreda, 23. aprila V navigacijski sistem sem vtipkala koordinate za grad Villandry, kjer smo si nameravali ogledati vrtove. Na poti smo zavili v trgovino, kjer smo naku56

Novice ob~ine DUPLEK

pili hrano. Ko smo prispeli do gradu Villandry, smo ostali brez besed zaradi vrtov. Ti vrtovi so pre~udoviti in edinstveni, sedem je razli~nih, eden pa je le labirint. Vrtovi so zasajeni z zelenjavo, za~imbami in tudi z okrasnim cvetjem. Nato pa smo se peljali do edinstvenega gradu s podzemnimi sobanami − Breze. Tega gradu se od dale~ vidi manj kot ~etrtina, saj je pogreznjen v zemljo. Do njega smo pri{li po mostu. Ko smo vstopili v grad, smo se odpravili po starih, kamnitih stopnicah v podzemne sobane, kjer so prav tako `iveli. V obzidju, ki se vzpenja do vrha zemlje, so vinska klet, kuhinja, oro`arna itd. Pod gradom so tudi tako imenovane tople sobe, saj so zgrajene ob dimniku. Ko smo si vse ogledali, smo se odpeljali proti mestu St. Nazaire. Na poti do tja smo mislili {e pogledati tovarno Airbus, kjer izdelujejo letala, podmornice itd., vendar bi se za ogled morali najaviti. V tem mestu so velike voja{ke baze iz druge svetovne vojne, kjer so popravljali voja{ke ladje in podmornice. Ker je mesto ob Atlantiku, smo od{li do pla`e, kjer sva z mamo nabrali nekaj {koljk. ^etrtek, 24. aprila 2014 Zjutraj smo od{li na dalj{i sprehod po mestu St. Nazaire. Ogledali smo si voja{ko bazo ter podmornico od znotraj. V njej je spalo 80 mornarjev, na{teli pa smo le pribli`no 30 postelj. Podmornica je ozka in ima malo prostorov za spanje. Po ogledu smo bili {e malo v mestu, {li smo na drugo stran mostu, kjer se reka izliva v morje. Hoteli smo priti do avtodoma, pa je ravno odpeljala ladja, ki preva`a plin. Bila je zelo po~asna in smo kak{no uro ~akali, da se dvi`ni most ponovno spusti. Ko smo lahko kon~no pre~kali most, smo se odpeljali proti mestu Lorient. @eleli smo se peljati ~im bolj ob morju, vendar smo se namesto tega pripeljali do neke pla`e, ki je bila ~udovita. Nato smo se odpeljali do polja kamnov. Ko smo prispeli do mesta Lorient, smo parkirali ob drugem najve~jem betonskem objektu na svetu, ki je K2-bunker (oz. baza Keroman), kjer smo prespali. Petek, 25. aprila Zjutraj smo se odpravili na ogled {e ene podmornice in tamkaj{njega muzeja. Ogledali smo si filme o drugi svetovni vojni in gradnji voja{kih baz. Ogledali smo si {e eno ve~jo podmor-


nico. Imela je ve~je prostore in kar 6 torpedov. Okoli 13. ure smo se odpravili proti mestu Brest. Na poti smo od{li do razgledne to~ke, ki se imenuje Pointe du Raz. Na tej to~ki se sre~ata severni in ju`ni tok, valovi med njima pa so trikotni, kar je neverjetna pa{a za o~i. Veter je bil zelo mo~an. Nato smo se odpeljali do mesta Brest. Tam pa smo imeli de`evno vreme. Blizu akvarija Oceanopolis smo parkirali in od{li spat. Sobota, 26. aprila Ta dan smo se odpravili v akvarij. Razdeljen je na tri razli~ne paviljone: na tropskega, polarnega in na paviljon z ribami in morskimi rastlinami iz francoskih obal. V njem je ogromno majhnih in velikih rib, alg ter morskih `ivali iz zelo globokih predelov morja. Vidimo lahko tudi tjulnje in pingvine. Po malce razo~arajo~em ogledu akvarija (razo~arani smo bili zato, ker smo pri~akovali ve~ razli~nih `ivali) smo se peljali do mesta Saint-Cast Le Guildo, kjer smo iskali klube za jahanje na pla`i, saj je bila to moja velika `elja. Poiskali smo ponovno PZA in si ogledali mesto ter tam tudi prespali. Nedelja, 27. aprila Po zajtrku smo se odpravili ob obali, kjer smo videli ogromno ladij, ki so bile na suhem zaradi velike razlike med plimo in oseko (razlika je do 8 metrov). Peljali smo se do mesta Saint Malo in si ga ogledali. Mesto je lepo urejeno in na ta dan so imeli nekak{en karneval v slogu piratov, zato so bili v celem mestu uslu`benci v turisti~nih informacijah, restavracijah itd. oble~eni v pirate. Ta dan je bilo malce de`evno vreme, vendar nam ni pokvarilo vzdu{ja za nadaljevanje poti do krokodilje farme. Farma je pred mestom Le Mont Saint Michel in ima kar 200 aligatorjev in krokodilov, 300 `elv in 150 ka~ ter ku{~arjev. Prijazen gospod, ki se je ukvarjal s farmo, je imel povito roko, saj ga je ugriznil krokodil. Medtem ko ga je hranil, nam je prodal karte in pokazal na tablo, kjer je napisan razpored, kdaj hranijo katere `ivali. Zunaj so postavljene hi{ice z ogradami, kjer so `elve. Nekatere so zelo velike in ti se`ejo s svojimi oklepi do pasu. Pri{li smo ravno ob pravem ~asu, saj so jih hranili. Te `elve so zelo zanimive in vsaka je druga~na. Nato nas je na koncu razstave z `elvami ~akal paNovice ob~ine DUPLEK

57


viljon s ku{~arji in ka~ami. V njem je zelo vro~e in hrupno. Zaradi otrok so postavljene lesene lestve, ki vodijo v terarij s ku{~arji in ka~ami, seveda je vse za{~iteno z neprebojnim steklom. Ti plazilci so zelo zanimivih oblik in barv ter se vedejo zelo neobi~ajno. V enem terariju so bile 4 dvometrske ka~e in si lahko {el med njih po majhnem tunelu pod njimi (seveda je bilo vse lepo ograjeno s steklom). Te ka~e so me gledale naravnost v o~i, bilo je malce srhljivo. Videli smo tudi najmanj{e `elve in ka~e ter njihova jaj~ka. Po ogledu teh ka~ smo se odpravili v prostor za krokodile, saj je bil ~as za hranjenje. V tem prostoru je neznosno vro~e (vsak dan je notri od 30째 C do 35째 C). Takoj, ko smo vstopili v prostor, sem pomislila, ~e so krokodili res pravi, saj se niso premikali in bilo je videti, kot da bi bili plasti~ni. Eden je imel celo odprt gobec, kar je bilo videti zelo sme{no. Kon~no je napo~il ~as za hranjenje. Krokodili so se najprej premaknili k vratom za skladi{~e, kjer so imeli postavljeno meso. ^ez ~as pa so se premaknili vstran od vrat, kar je bilo zelo ~udno. Tem `ivalim je vseeno kam stopijo, pa ~e je to na krokodiljo glavo ali telo, oni se za to ne zanimajo. Pri{el je mo{ki s povito roko in za~el metati meso. Za~ele so se borbe in sli{alo se je le ploskanje njihovih gobcev, ko so se zapirali. En krokodil je skoraj odgriznil nogo drugemu krokodilu, namesto da bi vzel meso, ki je bilo zraven. V tem prostoru je ve~ vrst krokodilov, vendar niso samo v enem prostoru. Odpravili smo se h krokodilom, ki so bili beli, imenujejo se albino. K tem je {el mo{ki notri, se z mesom dotaknil njihovih gobcev ter vrgel meso v njih. Prizor je bil neverjeten. Z enim se je celo malce poigral in vlekel meso, ki ga je krokodil dr`al v gobcu. Ti prizori so bili nepozabni. Ker smo si `e vse ogledali, smo si odpo~ili na stolih v trgovini s spomin~ki. Nato smo se odpravili z avtodomom v mesto Saint Michel, vendar sva z mamo zaradi slabega vremena in previsoke cene parkiri{~a odlo`ili Petra pred mestom in od{li na parkiri{~e, ki je bilo zastonj. Peter si je ogledal grad St. Michel, ki je ob~asno otok zaradi plime in oseke. Ko sva pobrali Petra, smo se odpeljali do mesta Grandcamp-Maisy, kjer smo na{li PZA in prespali.

58

Novice ob~ine DUPLEK

Ponedeljek, 28. aprila Iz mesta Grandcamp-Maisy smo se odpravili na Point du Huc, kjer se je 1944-ega leta odvijala druga svetovna vojna, in sicer D-dan (odlo~ilni dan). Tam so Nemci, ki so zavzeli ozemlje, postavili bunkerje in topove, da bi se borili z ameri{kimi in britanskimi vojaki. Vreme je bilo na strani Angle`ev, kar pomeni, da je bilo megleno, saj jih je megla zakrivala, ko so prodirali z ladjami in letali. Tisti, ki so bili z ladjami, so morali biti hitri, saj so plezali po obali in bila je mo`na oseka. Na tem kraju je dandanes veliko lukenj in groznih zgodb o tem dogodku. Tam {e vedno stojijo bunkerji in topovi ter spomenik padlim Angle`em. Po tem

ogledu smo se odpeljali do drugega muzeja s topovi in bunkerji. Pot smo nadaljevali do pla`e, ki se imenuje Omaha Beach. Tam smo slikali le topove. Med pla`ama Gold Beach in Omaha Beach je mesto Arromanches les Bains, kjer smo si ogledali pontone. Pontoni so slu`ili za prevoz tankov in topov z ladij na obalo. V tem mestu smo se sre~ali s prijateljema, ki prav tako potujeta. Tisti ve~er smo pre`iveli z njima. Torek, 29. aprila Zjutraj smo se poslovili od prijateljev in od{li do Golden Beacha, nato do Juno Beacha v manj{e mesto Longues-Sur-Mer, kjer smo na obali jedli kosilo.


Z mamo sva hodili po pla`i, kar je bilo zelo lepo in nama je bilo v{e~. Po kosilu smo se odpravili na obalo Sword Beach, kjer sem si uresni~ila sanje. V mestu Ouistreham smo na{li konjeni{ki klub, ki organizira pohode po obali. Ob 17.00 smo se odpravili do kluba, kjer so mi dali osedlanega konja. Zajahala sem ga in odpravili smo se do pla`e kak{nih 200 metrov od kluba. Jahali smo ob morju, na neki to~ki smo se razdelili v dve skupini; ena je {la naprej za galop, druga, v kateri sem bila jaz, pa se je po~asi vrnila v kasu. Bilo je o~arljivo in nepozabno. Pohod je trajal natanko eno uro. Prespali smo v mestu ob obali na PZA-ju. Sreda, 30. aprila Za~eli smo se poslavljati od obale in se odpeljali do na{e zadnje to~ke na obali − do Caburga. Mesto smo si malo ogledali in se po avtocesti odpeljali preko celotne Francije do mesta Saint Avold, kjer je eno najve~jih pokopali{~ iz dru-

FILMSKA PREDSTAVA NA PTUJU U~enci Osnovne {ole Duplek smo si 22. aprila 2014 ogledali film Kraljestvo vzhajajo~e lune v Mestnem kinu Ptuj, kjer {e vedno klasi~no vrtijo filme s pomo~jo velikih kolutov in projektorjev. Odhod izpred {ole je bil ob 8.30. Ko smo prispeli v kino, sta nas tam lepo sprejela dva uslu`benca, ki sta nam razlo`ila, kako sploh deluje film na trak, kaj je film … Izvedeli smo veliko novega. Po tem uvodu so nam predvajali film. Zgodba se dogaja v Novi Angliji. Glavni junak je Sam, ki je sirota in najmanj priljubljen ~lan skavtskega odreda. Zaljubi se v Suzi, ki je zalo problemati~en otrok in `ivi s svojima star{ema in tremi bratci v svetilniku. Od tistega dne, ko sta se videla, si s pismi dopisujeta cele dneve. Ker sta na smrt zaljubljena, se dogovorita, da gresta skupaj v divjino. Skavti takoj opazijo, da Sama ve~ ni v odredu, zato skupaj sklenejo, da mu bodo pomagali. Ko Suzina mama ugotovi, da Suzi ve~ ni doma, takoj naro~i policiji, naj jo gredo iskat.

ge sv. vojne. Med potjo smo videli dve pokopali{~i od mnogih, seveda so vse od zavezni{kih sil. Ker je bila pot dolga in naporna, smo v mestu pred hotelom parkirali in prespali. ^etrtek, 1. maja Zjutraj smo se odpravili do pokopali{~a, ki ga oskrbujejo Ameri~ani. Pokopali{~e je zelo veliko in lepo urejeno, pogled nanj pa je grozljiv. Tam je kar 9 parcel s kri`i in Davidovimi zvezdami (zvezde predstavljajo Jude). Pokopali{~e je v velikosti 47,68 ha in ima 10.487 kri`ev, od tega pa je 202 Davidovih zvezd. Ob kapeli, ki je pred kamni, je na vsaki strani zid, na katerem je napisano 444 pogre{anih imen. Po ogledu smo se odpeljali ~ez mejo v Nem~ijo do tehni~nega muzeja Speyer, kjer smo si ogledali stare avtomobile, motorje, ~rpalke, policijske in gasilske avtomobile, stare fotoaparate, kolesa, Hitlerjeva letala, ameri{ka letala, vesoljska plovila itd. Bili smo tudi v ne-

Ker pa ima Suzi vedno s sabo daljnogled, vidi vse, tudi to, da jo i{~ejo, zato pobegneta na drugo stran polotoka, kjer se tudi poro~ita. Oba do`ivljata ljubezensko fantazijo, ki je precej sme{na. Pri tem delu smo se tudi zelo smejali. Ko ju policija in skavti kon~no najdejo, jima re~ejo, da se ne smeta ve~ videvati. Sam pa svoj prosti ~as pre`ivlja s prijateljem policistom, ki ga nazadnje posvoji. Suzi in Sam se {e vedno na skrivaj dobivata, ampak to ve samo Samov prijatelj policist. Po ogledu filma smo se z avtobusom vrnili v {olo. Film je bil zelo pou~en. Julija VODAN, 8. a O[ Duplek

ROMEO IN JULIJA V petek, 25. aprila 2014, dan pred po~itnicami {esti, sedmi, osmi in deveti razred ni imel pouka. Namesto tega smo od{li na Drugo gimnazijo Maribor, kjer smo si ogledali predstavo Romeo in Julija.

katerih plovilih. Nato smo se odpeljali do Alianz Arene blizu Münchna, kjer smo mislili prespati, vendar smo zaradi cene parkiri{~a od{li dalje do jezera Chemsee. Prespali smo v mestu Bernau. etek, 2. maja P Iz Bernaua smo se odpeljali do jezera Königsee, kjer je ne dale~ stran znano Orlovo gnezdo. Odpeljali smo se do mesta Werfer, kjer je grad. Ta dan so imeli sre~anje skrbniki {portnih avtomobilov Lotus. Nato smo pa krenili proti domu. ^akala nas je le {e postaja Kremko. S sladoledom smo se nato le opravili domov. Potovanje je bilo nepozabno in pou~no. Naredili smo 4.820 km. Ker so nam tamkaj{nje obale zelo v{e~, smo se odlo~ili, da bomo potovanje {e kdaj ponovili. Katarina BRGLEZ, 9. a O[ Korena

Ob petih popoldne smo se zbrali pred dvorano v Koreni, od koder nas je avtobus odpeljal pred Drugo gimnazijo. Pri{li smo v dvorano, kjer je bilo zelo vro~e. Posedli smo na svoja mesta in `e se je predstava za~ela. @e prej smo izvedeli, da bo ve~ Romeov in Julij, saj si je re`iser predstavljal, da se nesre~na ljubezen dogaja vsem ne glede na starost. Dru`ini zaljubljencev sta smrtno skregani, zato se Romeo in Julija dru`ita samo na skrivaj in prav tako se tudi poro~ita. Naslednjega dne Julijina mama in o~e sporo~ita, da se bo Julija poro~ila z grofom Parisom. Ona pa se s tem ne strinja. Romeo je bil, zato ker je ubil Julijinega bratranca, izgnan iz Verone. Juliji pa da `upnik napoj, s katerim za dvain{tirideset ur postane{ navidezno mrtev. Julija napoj popije, `upnik pa oznani, da je umrla. Isto~asno naj bi Romeo prejel sporo~ilo, da je Julija le navidezno mrtva. A `al ga prej dose`e sporo~ilo, da je Julija mrtva. Takoj se odpravi v Verono. Tam pred grobnico ubije grofa Parisa, nato pa se ubije {e sam. Takrat pa se zbudi Julija. Ko vidi, da je njen Romeo mrtev, se tudi sama ubije. Dru`ini se na koncu spoprijateljita, Romeo in Julija pa sta pokopana v skuNovice ob~ine DUPLEK

59


pnem grobu v Veroni. Zgodba se mi je zdela zanimiva, v nekaterih odstavkih tudi `alostna. Bila sem tudi jezna na dru`ini, zakaj sta

morala strastna zaljubljenca ~akati tako dolgo in sta komaj v grobu lahko bila zares skupaj. Domov smo pri{li okoli devete ure

zve~er. Vso pot iz Maribora do Korene smo komentirali predstavo in prav vsem se je zdela zanimiva.

Foto: Darinka Mulaosmanovi}

smo se vrnili v {olo, kjer smo nestrpno ~akali na razglasitev rezultatov. Mojca Koro{ec in Suzana @ugman sta osvojili srebrno priznanje, prav tako Jakob Pulko in Aleks Mi{i}, ki so tekmovali na ni`ji stopnji. Midva z Urbanom Pulkom sva tekmovala na srednji stopnji in dosegla bronasto priznanje. Po razglasitvi smo se veseli vrnili do-

mov. Za zaklju~ek pa je sledilo {e presene~enje v Dupleku, saj nas je u~iteljica Anica za na{ uspeh nagradila s sladoledom. @elim si, da bi {e v prihodnje dosegali tako odli~ne rezultate.

Dominika VRBNJAK, 7. a O[ Korena

SPOMINSKA SLOVESNOST OB KUKOVI^EVEM SPOMENIKU Zdru`enje borcev za vrednote NOB ob~ine Duplek je v spomin na `rtve NOB, ki so padle 21. aprila 1945, priredilo tradicionalno spominsko slovesnost ob Kukovi~evem spomeniku, in sicer v ~etrtek, 24. aprila 2014. ^eprav nam vreme ni bilo naklonjeno, se je kljub temu zbralo nekaj ljudi. Na spominski slovesnosti je bil govornik `upan Mitja Horvat, g. Jenu{ pa nam je orisal dogodke, ki so se zgodili na tem mestu ob koncu vojne leta 1945. Z recitacijami in zvoki harmonike pa so sodelovali tudi u~enci O[ Duplek. Darinka MULAOSMANOVI]

TEKMOVANJE MLADIH ^EBELARJEV 2014 Leto{nje dr`avno tekmovanje mladih ~ebelarjev je bilo zelo zahtevno. Udele`ili smo se ga le najbolj{i mladi ~ebelarji iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo na O[ Primo`a Trubarja v Velikih La{~ah. Velike La{~e so znane po tem, da so zibelka slovenske knji`evnosti. Tukaj se je rodil Fran Levstik. Iz Korene smo se odpravili `e ob 6. uri zjutraj. ^eprav je bilo potrebno zgodaj vstati, na avtobusu nismo spali, ampak smo si pripovedovali {ale. V Velike La{~e smo prispeli ob 8.45. Najprej smo dobili zajtrk, nato pa smo se zbrali v telovadnici. Od tam smo se porazdelili v u~ilnice in ob 10.00 smo za~eli z re{evanjem nalog. Po kon~anem tekmovanju smo se zbrali v jedilnici na kosilu. Sledil je ogled turja{kega gradu, ki je bil zgrajen v 10. ali 11. stoletju. Po ogledu gradu smo se pomerili v lokostrelstvu. Nato 60

Novice ob~ine DUPLEK

Sara MI[I], 7. a O[ Korena

Foto: Anica Toplak


TEKMOVANJE MLADIH ^EBELARJEV 37. tekmovanje mladih ~ebelarjev je potekalo 10. maja 2014 na Osnovni {oli Primo`a Trubarja. Z na{e {ole smo tekmovali Sara in Jakob na srednji stopnji, Mojca, Urban, Aleks in jaz pa na ni`ji stopnji. Na dolgo pot v Velike La{~e smo se odpravili ob 6. uri. Po dveh urah vo`nje smo prispeli na cilj. Nato smo se vpisali in ob 10. uri pri~eli s tekmovanjem. Sledilo je kosilo, po njem smo se odpravili na ogled turja{kega gradu, kjer smo si ogledali je~o, kapelico ... Po ogledu gradu smo lahko {li k lokostrelstvu, potem smo se vrnili na O[ Primo`a Trubarja. V telovadnici smo se posedli in gledali nastope, kon~no pa je nastopil ~as, da izvemo rezultate. Urban in Aleks sta dosegla srebrno priznanje, Mojca in jaz srebrno, Sara in Jakob sta tekmovala v srednji skupini in dosegla bronasto priznanje. Bili smo kar zadovoljni, saj nam je do zlatega priznanja zmanjkalo le nekaj to~k. Odpravili smo se na minibus ter se odpeljali proti domu. Na avtobusu smo se veliko smejali. Tekmovanje je bilo posebno do`ivetje tudi zaradi na{e najbolj{e mentorice ~ebelarskega kro`ka Anice Toplak. Suzana @UGMAN, 6. a O[ Korena

je bila iz nahrbtnika. Ko smo se najedli, nam je vodi~ka pokazala staro kme~ko hi{o, vodnjak, skladi{~e vina, prostor za su{enje koruze in kova~nico. Nato smo od{li v grad, ki je od muzeja na prostem oddaljen dva kilometra. Tu nam je vodi~ka pokazala restavracijo, prostor za slike in druge predmete ter podstre{je. Na koncu smo {li v jahalni klub Strmol. Ogledali smo si konje, nekateri so jih tudi jahali. Na poti nazaj smo {li {e v trgovino Jager, kjer smo si kupili sladkarije in sladoled. Z avtobusom smo se odpeljali nazaj proti {oli. Ko smo pri{li v {olo, je bila ura `e {tiri popoldan. Bilo je super. Andra` PINTERI^, 5. a O[ Duplek

OBISK MARJANA [RIMPFA IN ROBERTA KRANVOGLA V petek, 16. maja 2014, sta nas na Osnovni {oli Duplek obiskala novinar Marjan [rimpf in snemalec Robert Kranvogel, ki se rada skupaj potepata po svetu.

Skupaj sta obiskala azijsko de`elo Myanmar in tako je nastal dokumentarec, ki smo si ga ogledali. Tam sta obiskala pet od desetih najbolj privla~nih turisti~nih to~k, in sicer tempelj Shwedagon v Yangonu, najve~je budisti~no romarsko sveti{~e Golden Rock, jezero Inle, starodavno kraljevsko mesto Bagan, reko Airewaddy in nekdanjo prestolnico Mandalay z najpomembnej{imi templji. Tako smo dobili predstavo, kak{na je ta de`ela, kjer {e turizem ni tako intenziven. Predstavljena pa je bila tudi pestra zgodovina in politi~na situacija te dr`ave. Po ogledu filma smo g. Marjana [rimpfa vpra{ali o njegovih drugih popotovanj po svetu. Najzanimivej{e so se mi zdele izku{nje, povezane z nev{e~nostmi med potovanji. Najpogostej{e so seveda bile slabosti. Povedala sta, da je Robert Kranvogel dobil morsko bolezen med potjo na Antarktiko. V Aziji pa je dobil tudi privide, ki so bili posledica jemanja tablet proti pikom insektov. Od gostov smo prejeli nekaj potopisov, ki si jih lahko ogledamo ob kak{ni prilo`nosti. Mi pa smo se jima zahvalili z majhno pozornostjo, ki so jo izdelali u~enci. Maj HUSAR, 8. a O[ Duplek

EKSKURZIJA V ROGATEC V torek, 6. maja 2014, smo {li na strokovno ekskurzijo v Rogatec, v muzej na prostem. Od{li smo izpred {ole, in sicer ob 7.30. Z avtobusom smo se vozili uro in pol. Ko smo prispeli v Rogatec, smo odlo`ili nahrbtnike. Ogledali smo si kuhinjo in si spekli `ulike. @ulike so kruh, ki so ga mame v~asih dale otroku, ki je bil tisti teden najbolj priden. Medtem ko so se `ulike pekle, smo {li hodit s hoduljami. Nato smo {li k ~ebelarju, ki nam je povedal nekaj o ~ebelah. Tam smo si izdelali sve~ko iz ~ebeljega voska. Ker smo bili `e la~ni, smo od{li jest. Hrana

Marjan [rimpf in Robert Kranvogel z u~enci O[ Duplek Foto: Darinka Mulaosmanovi}

Novice ob~ine DUPLEK

61


NK MARIBOR NA O[ DUPLEK V ponedeljek, 5. maja 2014, so nas na {oli obiskali nogometa{i NK Maribora. Vsi smo bili v pri~akovanju, kateri {tirje igralci bodo pri{li na na{o {olo. Ko je bilo zadnje ure konec, smo vsi skupaj od{li pred {olo in po~akali, da pridejo igralci. Potem je napo~il trenutek in ob zvokih himne NK Maribor je napovedovalec po vrsti poklical njihova imena: Jean Phillippe Mendy, Ale{ Mertelj, Dare Vr{i~ in Martin Milec. U~enci smo nogometa{em postavljali razli~na vpra{anja, povezana z njihovim `ivljenjem in delom. Najbolj mi je bil v{e~ Mendy, saj je druga~en od nas in zna dobro igrati nogomet. On je odgovarjal v angle{~ini, saj ne zna slovensko. Potem smo vsi skupaj od{li na igri{~e in z igralci igrali nogomet. Po prijetnem dru`enju smo od igralcev dobili avtograme, njihove slike in revijo. Vse skupaj je snemala tudi RTV Slovenija. Posnetek smo si lahko ogledali naslednji dan v {portni oddaji ve~ernega sporeda. Ta dan mi je bil zelo v{e~, ker sem lahko spoznal nogometa{e in se dru`il z njimi.

Podpisovanje

Foto: Darinka Mulaosmanovi}

Spretnosti z `ogo

Foto: Darinka Mulaosmanovi}

Nejc ORNIK, 8. a O[ Duplek

EKSKURZIJA NA GORENJSKO V torek, 6. maja 2014, smo se u~enci 8. razreda O[ Duplek odpravili na zaklju~no ekskurzijo na Gorenjsko. Ogledat smo si {li Bled, Bohinjsko jezero, slap Savico in Vrbo. Na poti smo se najprej ustavili v Pre{ernovi rojstni hi{i v Vrbi. Tam smo imeli tudi polurni postanek. Ko smo si ogledali hi{o, je pri{el gospod in nam za~el razlagati o Pre{ernovem `ivljenju. Bilo je zelo zanimivo, kajti izvedeli smo marsikaj novega. Potem smo krenili naprej in pri{li do Bleda, kjer smo od{li do slapa Savice. Do slapa smo hodili kak{nih 15 minut, vredno je bilo ogleda. Po postanku smo od{li do Bohinjskega jezera. Tam smo tudi jedli. Bilo je zelo lepo, kajti voda je bila zelo topla in lahko smo si 62

Novice ob~ine DUPLEK

namakali noge v njej. V ve~ernih urah smo se vrnili domov.

Slap Savica

Upam, da se tak{en izlet {e kdaj ponovi.

Lana KRI@ANEC, 8. a O[ Duplek

Foto: Nika Majeri~


[PORT [PAS NA O[ DUPLEK V soboto, 17. maja 2014, smo imeli u~enci Osnovne {ole Duplek delovno soboto. Bili smo v {oli in smo sodelovali v medgeneracijskem dru`enju [port {pas. Ker je bilo slabo vreme, smo bili u~enci 2. in 3. triade v {oli, u~enci 1. triade pa so od{li na pohod z de`niki po Sevnah. Najprej smo se vsi zbrali ob 8.30 v jedilnici, kjer smo imeli malico. Sledil je nagovor g. ravnatelja. Nato smo se skupaj razgibali in od{li vsak na svojo stran. Punce 7., 8. in 9. razredov ter na{e u~iteljice smo najprej plesale hip hop z znanim trenerjem Juretom Kranjcem. Naredili smo eno koreografijo in nato smo se zamenjale z u~enkami 2. triade. Fantje so najprej igrali ping pong, nogomet in hokej. Nato smo imeli prosto. Na {olo so pri{le ~lanice Rde~ega kri`a, da bi si lahko starej{i izmerili krvni pritisk. Pri{la pa je tudi ~ebelarka, gospa Lorbek, ki doma prideluje med in pe~e medenjake. Nekaj medu in medenjakov nam je prinesla za poskusit. Najmlaj{i in najstarej{i udele`enec ter naj{tevil~nej{a dru`ina na [port {pasu so prejeli priznanje. Imeli smo se odli~no.

V ospredju ga. Lorbek

Foto: Darinka Mulaosmanovi}

Hip hop z Juretom

Foto: Darinka Mulaosmanovi}

Doroteja ^EH, 7. a O[ Duplek

ZAKLJU^EK BRALNE ZNA^KE NA O[ KORENA V petek, 16. maja 2014, smo imeli na O[ Korena zaklju~ek bralne zna~ke. V ta namen nas je obiskal gospod Tadej Golob, ki je novinar, pisatelj, alpinist in kolumnist. Predstavil nam je svoje potovanje in priprave na Mont Everest. Kot pisatelj je nase opozoril leta 2010, ko je za svoj roman Svinjske nogice prejel nagrado kresnik. Leto pozneje je izdal mladinski pustolovski roman Zlati zob. Po avtobiografijah Petra Vilfana in Zorana Predina je v letu 2013 izdal roman za odrasle Ali boma ye! in pa zgodbo za otroke Kam je izginila Brina. Je avtor odli~nih intervjujev v reviji Playboy in nekdanji urednik revije Grif. Za vzpon na Mont Everest je potrebno veliko priprav, odrekanj in veliko denarja. Ampak ~e ho~e{ nekaj dose~i, to ni ovira. Predstavitev je bila zanimiva, saj smo izvedeli marsikaj novega. Anja SIMONI^, 9. a O[ Korena

Tadej Golob z u~enci O[ Korena

Foto: Darinka Mulaosmanovi}

Novice ob~ine DUPLEK

63


64

Novice ob~ine DUPLEK


PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU DUPLEŠKEM TEDNU 2014 PETEK, 20.6.2014

ob 9.00 uri: otvoritev objekta in kegljaški turnir Zgornje podravske pokrajinske zveze Maribor, pri Režijskem obratu v Sp. Dupleku (DU Duplek)

SOBOTA, 21.6.2014

ob 9.00 uri: Dupleški dan nogometa 2014, pri OŠ Duplek (organizator: NK Duplek) ob 9.00 uri: teniški turnir - posamezniki, teniška igrišča v Sp. Dupleku (Organizator: Teniško društvo občine Duplek) ob 20.00 Vurberški festival, grad Vurberk (organizator: Turistično društvo Vurberk)

NEDELJA, 22.6.2014

ob 15.00 uri: Dupleški dan nogometa 2014, pri OŠ Duplek (organizator: NK Duplek)

TOREK, 24.6.2014

ob 17.00 uri: Športna noč v Koreni (tekmovanje trojk v odbojki, kegljanje, gasilski piknik ), igrišče v Zg. Koreni pri gasilskem domu (organizator: Športno društvo Korena 201, PGD Korena)

SREDA, 25.6.2014

ob 9.00 uri: pohod po Zg. Dupleku, zbirno mesto: motoklub Zg. Duplek (organizator: TD občine Duplek in OZSČ Maribor) ob 14.00 uri: konjeniška prireditev, pri gostišču Valerija (organizator: Konjeniško društvo prijateljev konj Duplek)

ČETRTEK, 26.6.22014

ob 17.00 uri: tekmovanje v streljanju, OŠ Dvorjane (organizator: DU Duplek) ob 18.00 uri: fotografska razstava:Toscana, Knjižnica Duplek (razstavlja Sašo Korošec) ob 20.00 uri: S pesmijo in plesom na vasi, šotor pri dvorani v Sp. Dupleku (organizator:Glasbeno društvo »Fantje izpod Vurberka«)

PETEK, 27.6.2014

ob 18.00 uri: Akademija lepote (ličenje in friziranje v živo, FASHION SHOW), šotor pri dvorani v Sp. Dupleku od 20.00 ure naprej: DJ, zabava s skupino Čuki, šotor pri dvorani v Sp. Dupleku

SOBOTA, 28.6.2014

ob 9.00 uri: teniški turnir- dvojice, teniška igrišča v Sp. Dupleku (organizator: Teniško društvo občine Duplek) ob 14.00 uri: otvoritev prenovljenih skakalnic za smučarske skoke, Jablance (organizator: Športno društvo Jablance) ob 17.00 uri: vlečenje vrvi med vasmi in kuhanje enolončnice, pri dvorani v Sp. Dupleku od 20.00 ure naprej : DJ, zabava z Viktorji in Rebeko Dremelj

NEDELJA, 29.6.2014

ob 10.00 uri: maša ob krajevnem prazniku »voroško« Po maši sprevod prisotnih gostov, starodobnih vozil in društev na prireditveni prostor, kjer bo podelitev priznanja Zlati grb občine Duplek, razglasitev športnika, športnice in ekipe Občine Duplek za leto 2013, podelitev priznanj drugim uspešnim športnikom ter drugim zaslužnim občanom. ob 11.00 uri: razstava opreme Slovenske vojske ter enot civilne zaščite in gasilcev, predstavitev poklica vojak, pri pošti v Sp. Dupleku ob 11.00 uri: razstava starodobnih vozil, za gostiščem Valerija (organizator DOTKD Oldtimer Duplek) ob 11.00 uri: degustacija vin in domačih dobrot, dvorana Sp. Duplek ob 13.00 uri: šahovska simultanka na zelenici pri pošti v Sp. Dupleku (organizator: šahovski krožek OŠ Korena) ob 14.00 uri: srečanje invalidov, krvodajalcev in starejših, Kulturni dom Vurberk (organizator: KO RK Vurberk) ob 14.00 uri: nogomet na napihljivi zračni blazini, parkirišče pri trgovini Jager ob 16.00 uri: prireditev za otroke (žongler, poslikava obraza, ustvarjalna delavnica, lutkovna predstava “Pod medvedovim dežnikom”), šotor pri dvorani v Sp. Dupleku ob 17.30 uri: predstavitev športnih dejavnosti: ples, zumba, aikido, judo, karate, šotor pri dvorani v Sp. Dupleku ob 18.00 uri: ansambel Nova pot, šotor pri dvorani v Sp. Dupleku ob 23.00 uri: zaključek občinskega praznika z ognjemetom V nedeljo, 29. junija 2014 bodo na prireditvenem prostoru napihljiva igrala za otroke. Od četrtka, 26. junija 2014 do nedelje 29. junija 2014 bo spremljevalna prireditev Lovska razstava v Lovskem domu v Ciglencah, od 9.00 do 18.00 ure. V soboto, 28. junija in nedeljo, 29. junija 2014 bosta spremljevalni prireditvi: Razstava malih živali (v posebnem razstavnem prostoru) in Tržnica, pri dvorani v Sp. Dupleku



Dupleske novice junij 2014 final