Page 1

Julij 2016, letnik IX, številka 3, www.slovenci.si

POSEBNA IZDA JA

AKTUALNO

Minister Gorazd Žmavc na obisku v Kanadi in ZDA: »Hvala vam za vašo zvestobo Sloveniji!« DOBRODOŠLI DOMA

Razstava v NUK: V obljubljeno deželo – Slovenke v ZDA Zasluge rojakov ob osamosvajanju Slovenije so neprecenljive Vseslovenski simfonični orkester navdušil s prvim nastopom


VSESLOVENSKI

NA

SMEH


Foto: Studio Sanja

UVODNIK

Spoštovane bralke in bralci, drage rojakinje in rojaki,

Za nami je šesto srečanje Slovencev iz zamejstva in sveta, tokrat vnovič v Ljubljani, zeleni prestolnici Evrope, v organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenska prestolnica je bila med 30. junijem in 2. julijem bolj slovenska in obenem svetovljanska kot kdajkoli. In vnovič se je pokazalo: razkropljeni po svetu, a doma v Sloveniji. Toliko slovenske duše in srca Slovenci, ki živimo znotraj meja Slovenije, zlepa ne občutimo. Ker želimo ta doživetja shraniti in ovekovečiti s pisano besedo, smo pripravili posebno izdajo Moje Slovenije, osrednje revije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v kateri smo strnili dogodke tridnevnega srečanja in zbrali vtise rojakov in gostiteljev. Letošnje šesto srečanje je bilo šesto tudi zame – kot novinarka, urednica in udeleženka sem jih spremljala vse, od prvih v Ljubljani, naslednjih v Škofji Loki in na Ptuju do zadnjega spet v prestolnici. In kot vedno me je ob srečanju z našimi rojaki prevevala misel, da bi se morali Slovenci, živeči v domovini, od njih učiti domoljubja, ljubezni do domovine. Toliko vznesenosti je vtkane v vsako njihovo besedo, pesem, nastop … Težko je to popisati z besedami, a naj poskusim. Ne glede na razloge izseljenstva, ki so bili politični, ekonomski ali pa kar oboje, je našim ljudem onstran meja Slovenije bilo skupno predvsem to, da so vsi zapustili svoj dom, zato so v tujem svetu iskali sorodne slovenske duše, s katerimi so lahko preživljali proste trenutke ali se veselili na skupnih potovanjih. Tudi na potovanjih v domovino Slovenijo. … Še zlasti po letu 1991, ko je ta postala samostojna in jih slovenska zastava in himna združujeta bolj kot kadarkoli prej.

Letošnje srečanje Dobrodošli doma je imelo spričo 25-letnice samostojnosti in državnosti Slovenije poseben pomen in še bolj slavnosten pridih. Tokrat po mestnem središču ni bilo opaziti prej tradicionalnih stojnic, smo pa tako gostje kot gostitelji uživali v vrhunskih kulturnih dogodkih, kot sta bila, denimo, koncert Vseslovenskega simfoničnega orkestra z gosti v Slovenski filharmoniji in odprtje imenitne razstave V obljubljeno deželo – Slovenke v Ameriki v Narodni in univerzitetni knjižnici. Letos nismo slišali tradicionalnih »Murk« Marije Ahačič Pollak, smo pa na sprejemu na vrtu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu navdušeno ploskali mlademu jazz bandu slovenskega društva Jožef Špringer iz Kaknja, BIH. In koliko folklore in zborovskega petja! Fotografije, ki jih objavljamo v reviji, povedo več kot besede. Kot je povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, bodo srečanja v prihodnje pripravljali tudi po drugih mestih v Sloveniji, saj želijo Slovence iz sveta približati krajem, kjer so bili rojeni. Kajti: »Pol milijona Slovencev zunaj naših meja je bogastvo za Slovenijo, za katerega se je vredno boriti.« Ne ve se še, kje, ve pa se, kdaj – prvi konec tedna v juliju – se vnovič srečamo. Še v večjem številu, z vsega sveta – v Sloveniji na Dobrodošli doma 2017.

Blanka Markovič Kocen, urednica

Moja Slovenija 3


Pitnik; foto: Nik Rovan


IZ VSEBINE

AKTUALNO 6 Minister Gorazd Žmavc na obisku v Kanadi in ZDA 10 Praznovanje 25-letnice samostojnosti po svetu 12 Slovenščina nikoli ni bila lažja! 13 Predstavitev zelene prestolnice DOBRODOŠLI DOMA 14 V obljubljeno deželo – Slovenke v ZDA 15 Zasluge rojakov ob osamosvajanju Slovenije so neprecenljive 17 Posvet za medije 18 Intervju: Maja Đukanović: »Slovenija se uspešno promovira s svojo kulturo in jezikom.« 19 Intervju: Martin Lissiach: »Slovence v zamejstvu so Italijani začeli dojemati drugače.« 20 Vseslovenski simfonični orkester navdušil s prvim nastopom 22 Poletna noč ob slovenski pesmi in besedi 25 Sobotno dopoldne v znamenju folklore MED NAMI 28 25 let Svetovnega slovenskega kongresa 29 Likovni natečaj Svetovnega slovenskega kongresa 30 SVS: Bodi zdrava, domovina 31 23. tabor Slovencev po svetu 32 SIM: Razstava otroških risb 33 Rafaelova družba: Dan po ...

str. 4

E revija, julij 2016, www.slovenci.si

Dobrodošli doma 2016

Praznovanja ob 25. obletnici osamosvojitve V ZDA našli dva Prešernova rokopisa Svečano obeležen jubilej Društva Sava iz Beograda Nogometno Evropsko prvenstvo manjšin na Južnem Tirolskem

Prelistajte tudi julijsko e-revijo Moja Slovenija na https://issuu.com

str. 19

Moja Slovenija www.slovenci.si

str. 8 str. 20

str. 12

str. 23

str. 13

str. 29

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina, d. o. o., za založbo Brane Krajnik Uredništvo: Bregarjeva 37, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 41 516 265 E-pošta: info@slovenci.si Glavna in odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Lektura: Blanka Markovič Kocen Prevodi: Kristijan Radikovič Korektura: Anja Sedej Oblikovanje in prelom: Iztok Brodnjak Fotografija na naslovnici: Iztok Brodnjak Tisk: Tiskarna Schwarz Print, d. o. o. Naklada: 1500 izvodov

Moja Slovenija izhaja štirikrat na leto (pomlad, poletje, jesen, zima). Izvod številke je brezplačen, posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja. Revija Moja Slovenija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko 1603. ISSN 2232-3473. Revijo financira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Moja Slovenija 5


AK TUALNO

»Hvala za vašo zvestobo Sloveniji!« Minister Gorazd Žmavc na obisku v Kanadi in ZDA  Besedilo in Fotografije: Dr. Zvone Žigon

S tem citatom bi lahko na najkrajši način povzeli glavno sporočilo obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca pri rojakih v Kanadi in ZDA. Rdeča nit njegovih nagovorov slovenski skupnosti sta bili namreč prav zahvali rojakom za njihovo dolgoletno zvestobo slovenstvu, še posebej pa za neprecenljivo vlogo, ki so jo slovenske ustanove in posamezniki pred 25 leti odigrali s svojimi javnimi pritiski na kanadsko in ameriško vlado. Rezultat sta bili pomembni mednarodni priznanji naše države.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je med 2. in 13. junijem 2016 obiskal slovensko skupnost v Kanadi in ZDA. V Kanadi je obiskal Toronto, Calgary, Vancouver in Ottawo, v ZDA pa Chicago oziroma Joliet in Lemont, Pittsburgh in Cleveland. V delegaciji je bil poleg ministra še dr. Zvone Žigon, ki je gostovanje organiziral s strani urada. Pri pripravi in izvedbi sta aktivno sodelovala Veleposlaništvo RS v Ottawi ter Generalni konzulat RS v Clevelandu, levji delež izvedbe pa so prevzeli tudi častne konzulke in častni konzuli v vseh naštetih krajih. O obisku smo sicer poročali skoraj vsak dan sproti, zato sledi v nadaljevanju strnjen povzetek tega zahtevnega in vsebinsko bogatega dogodka.

Toronto: »Pionirji« Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice so na srečanju s članstvom te ustanove prejeli priznanja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

slovenskih rojakov: podjetje za izdelavo lesnih polizdelkov v pohištveni industriji Klausa Dome, podjetje Just Aluminium družine Žigante ter podjetje Big Foot, ki izdeluje in vgrajuje okna in vrata, pri čemer sodeluje tudi s podjetji iz Slovenije. Vsebinsko zelo bogat in koristen je bil tudi pogovor s predstavniki okoli 15 slovenskih ustanov predvsem iz Južnega Ontaria. Predstavnice in predstavniki so pojasnili osnovne dejavnosti svojih ustanov, pri čemer so izrazili hvaležnost za ministrov obisk. Njihovo delo je zelo bogato in obsežno, saj na tem območju živi okoli 70 odstotkov vseh kanadskih Slovencev. Minister se je vsem zahvalil za vlogo ob slovenskem osamosvajanju in mednarodnem priznavanju ter občudujoče pohvalil njihove številne dejavnosti. Pred priložnostnim kulturnim programom v organizaciji Vseslovenskega kulturnega odbora (VSKO) je minister Žmavc še enkrat nagovoril navzoče in podelil priznanja Radiu Glas kanadskih Slovencev za 25, časopisu Glas kanadskih Slovencev za 20, Slovenskemu štipendijskemu skladu za

Ministrovo gostovanje se je začelo in končalo v Kanadi

Med slovenskimi ustanovami je minister že na dan prihoda v Kanado obiskal slovenski dom za ostarele Lipa, v katerem v »varovanih stanovanjih« ali v oskrbi domuje okoli sto stanovalcev, med njimi kar okoli 80 odstotkov Slovenk in Slovencev. V prostorih Lipe domuje tudi kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, ki je po svoji dejavnosti med najprodornejšimi slovenskimi arhivi zunaj Slovenije. Dan prihoda je bil sklenjen s pogovorom s predstavniki Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice. Ustanova, ki je v zadnjih dveh letih oživila svoje delovanje, trenutno šteje že blizu 120 članov, med njimi so tudi podjetja iz Slovenije. Minister je ob tej priložnosti podelil priznanja urada pionirjem te ustanove Stanetu Kranjcu, Ivanu Johnu Plutu, Francetu Brencetu in Jožetu Cestniku. Naslednji dan je minister obiskal nekatera podjetja v rokah 6 Moja Slovenija

S slovesnosti ob dnevi državnosti Republike Slovenije – mladi slovenski harmonikar, ki študira na akademiji za glasbo.


AK TUALNO

Calgary: Slovesnost ob 50-letnici Slovenskega društva Calgary in 25-letnici slovenske državnosti je obogatila izjemna slovenska folklorna skupina iz Winnipega.

Na sliki (z desne proti levi): veleposlanik RS v Ottawi dr. Marjan Cencen, nova častna konzulka RS v Vancouvru dr. Margaret Rudolf in minister Gorazd Žmavc v družbi slovenskih rojakov ob odprtju konzulata s torto v čast 25-letnici slovenske samostojnosti.

20, VSKO za 25 ter Slovenskemu prekmurskemu društvu za 60 let delovanja. Minister pa je prejel simbolno darilo – eno od kar 130 slo-venskih zastav, ki so jih naši rojaki na čelu z družino Žigante sami sešili na noč pred razglasitvijo samostojnosti slovenske države. V Torontu je minister obiskal tudi skupino 14 dijakov slovenske sobotne šole, ki se v kratkem odpravljajo v Slovenijo, kjer se bodo udeležili poletnega tečaja slovenskega jezika. Omeniti velja še intervju za Radio Glas kanadskih Slovencev; na drugi strani mikrofona je bila Marija Ahačič Pollak, sicer zborovodkinja izvrstnega ženskega zbora Plamen.

Ameriška »etapa«

Ministra je nato pot vodila proti zahodu Kanade, v Calgary, kjer je Kanadsko slovensko društvo Calgary slovesno obeležilo 50-letnico delovanja. To je bil prvi obisk kakšnega slovenskega ministra tega društva. Ob praznovanju so sodelovali tudi rojaki iz »bližnjega« Winnipega, kjer praznujejo 65-letnico delovanja, ponosni pa so lahko predvsem na izvrstno folklorno skupino. Društvo v Calgaryju je sicer med redkimi, ki mu članstvo narašča, zaznati je celo povečanje zanimanja med mlajšimi generacijami.

Sledil je obisk Slovenskega društva Vancouver. Gre za manjšo slovensko skupnost, ki ima delujočo slovensko šolo, pevski zbor in folklorno skupino ter priložnostni mladinski ansambel. Ker gre za verjetno najbolj oddaljeno slovensko skupnost v Severni Ameriki, je bil obisk ministra Žmavca tudi za to društvo prvi te vrste. Istega dne je bil minister navzoč pri (prvem!) slovesnem dvigu slovenske zastave pred vancouversko mestno hišo.

V ponedeljek, 6. junija, je minister v Zahodnem Vancouvru slovesno odprl prostore konzulata RS na čelu z novo častno konzulko dr. Margaret Rudolf. Slavnostna govornika minister Žmavc ter veleposlanik RS dr. Marjan Cencen sta v nagovorih med drugim poudarila pomen imenovanja nove častne konzulke za razvoj dvostranskih odnosov med Slovenijo in Kanado ter dr. Rudolfovi čestitala in zaželela uspešno delo. Nova častna konzulka je sicer po rodu Slovenka in tudi govori slovensko.

7. junija se je začel ameriški del gostovanja. Po dolgem zgodnjem jutranjem letu iz Vancouvra je minister Žmavc obiskal vrsto slovenskih ustanov v okolici Chicaga. Tako si je ogledal prostore sedeža Slovenske ameriške zveze (nekdanje Slovenske ameriške ženske zveze) v Jolietu, kjer domuje muzej, posvečen slovenskemu priseljevanju na območje Chicaga in Jolieta, pa tudi dragocen arhiv. Čez cesto stoji cerkev sv. Jožefa, v kateri je enkrat mesečno slovenska maša, številni zapisi in vitraži pa dajejo vedeti, da so cerkev pred častitljivimi 125 leti zgradili prav Slovenci. V prostorih nekdanje šole je sedanja župnija uredila zanimiv in bogat muzej, ki priča o slovenski navzočnosti na tem območju. Sledil je obisk KSKJ – Kranjsko–slovenske katoliške jednote, ustanovljene leta 1894. Zavarovalniško-hranilniška hiša ima danes okoli 30.000 članov, med njimi še vedno okoli četrtino potomcev Slovencev. Čeprav gre za finančno ustanovo, je ta še vedno dejavna tudi na področju ohranjanja slovenske kulture. Naporen dan se je končal s slovesnostjo ob 25-letnici neodvisnosti Republike Slovenije v Slovenskem katoliškem centru v Lemontu. Častni konzul RS v Chicagu dr. Janez Vidmar je govoril o usodnih tednih v letu 1991, ko je tamkajšnja slovenska skupnost prepričevala ameriško javnost in politiko o pravilnosti slovenske odločitve o samostojnosti. Po kulturnem programu članic in članov slovenskega središča je zbrane nagovoril tudi minister Žmavc. Slovenski skupnosti se je zahvalil tako za odločilno vlogo pri vplivanju na ameriško priznanje slovenske državnosti kot za dolgoletno neomajno zvestobo slovenstvu. Podelil je tudi pet priznanj urada, in sicer slovenski župniji sv. Jožefa ob 125-letnici nastanka, podružnicama KSKJ v Jolietu in Pueblu (Colorado) ob 120- oziroma 110-letnici delovanja, Slovenski ameriški zvezi ob 90-letnici ter gostitelju, Slovenskemu katoliškemu središču v Lemontu ob 20-letnici delovanja. Skupnost v Lemontu je med najdejavnejšimi v ZDA, saj v razmeroma novih prostorih goji zelo živahno kulturno in družabno delovanje, izjemnega pomena je slovenska šola z okoli 60 učenci, pomembna pa je tudi navzočnost slovenskih frančiškanov na čelu s p. Metodom Ogorevcem. Moja Slovenija 7


AK TUALNO

Minister Gorazd Žmavc in predsednik SNPJ Joe Evanish pred glavno stavbo v Rekreacijskem centru SNPJ v Enon Valley pri Pittsbourghu.

Prof. Luka Zibelnik vodi ministra Žmavca po razstavi v prostorih Slovenskega muzeja in arhiva.

V Chicagu je minister obiskal še podjetje MAH Machines v lasti Martina Hozjana ter v so-upravljanju njegovih dveh sinov in hčerke Tine Ruda, ki je hkrati predsednica slovenskega središča. Zanimiv je bil tudi pogovor s štirimi predstavniki mlajše generacije poslovnežev slovenskega rodu (Magajna, Vidmar).

venski muzej in arhiv ter Slovensko mednarodno rodoslovno društvo, ki domujeta v prostorih Slovenskega narodnega doma, največje in verjetno tudi najlepše tovrstne slovenske ustanove oziroma stavbe v ZDA. Slovenski muzej in arhiv se posveča predvsem muzejski in galerijski dejavnosti ter organizaciji predavanj. Sledil je obisk pri prof. Luki Zibelniku in Centra za slovenske študije, kjer domuje lektorat slovenskega jezika.

Ministra Žmavca je v Pittsburghu v četrtek, 9. junija, zvečer pričakala častna konzulka RS mag. Petra Mitchell, sicer zelo uspešna vodja podjetja za tržne analize in investicijsko svetovanje. Organizirala je obisk pittsburške univerze, kjer se je minister Žmavc z akademikom slovenskega rodu dr. Tomom Ogorevcem in vodilnimi s področja mednarodnega sodelovanja pogovarjal o možnostih nadgradnje sicer deloma že obstoječega sodelovanja z ljubljansko univerzo, pa tudi o možnostih vzpostavitve poučevanja slovenščine. Ogledal si je še rekreativno središče SNPJ v Enon Valley s številnimi počitniškimi bungalovi, prikolicami ter ogromno banketno dvorano, bazenom, muzejem in drugimi objekti, pa tudi poslovne prostore SNPJ (Slovenska narodna podporna jednota). Ta deluje od leta 1904 in danes šteje okoli 35.000 članov ter ima v 21 zveznih državah ZDA kar okoli 90 podružnic. Minister je bil zvečer častni gost slovesnosti ob 25-letnici slovenske državnosti. Slovesnost sta na pobudo častne konzulke Petre Mitchell organizirali hranilniško-zavarovalniški in kulturni družbi KSKJ in SNPJ. Pred desetletji je bilo zaradi ideološke razcepljenosti kaj takega nemogoče pričakovati, danes pa obe sicer deloma konkurenčni slovenski poslovni ustanovi zelo dobro sodelujeta. Minister, ki ga je spremljal generalni konzul RS iz Clevelanda Andrej Rode, je ob tej priložnosti podelil priznanje Urada Slovenskemu muzeju v Enon Valley za 40 let delovanja. 10. junija je minister Žmavc prispel v Cleveland, »največje slovensko mesto izven Slovenije«. Uvodoma je obiskal Generalni konzulat RS, kjer se je srečal s predsedujočim Slovensko-ameriškemu poslovnemu združenju (S-ABA) Jožetom Kokaljem. Po intervjuju za slovensko radijsko oddajo Moja Slovenija, ki jo vodi Tone Ovsenik, je obiskal Slo8 Moja Slovenija

Vrhunec dneva je bila osrednja slovesnost ob 25-letnici slovenske državnosti v clevelandski mestni hiši. Po zaslugi župana Franka Jacksona je impozantna stavba mestne hiše postala že tradicionalno prizorišče najpomembnejših »slovenskih« slovesnosti v tem mestu. Slovesnosti v organizaciji generalnega konzulata RS so se poleg vseh najpomembnejših predstavnikov slovenske skupnosti udeležili tudi dr. Božo Cerar, veleposlanik RS v ZDA, George Voinovich, upokojeni legendarni clevelandski župan, guverner in senator slovenskega rodu, Frank Jackson, župan Clevelanda, ki je pred petimi leti tudi obiskal Slovenijo in Ljubljano, Michael Polenšek, mestni svetnik z najdaljšim stažem v zgodovini mestnega sveta, sicer slovenskega rodu, Joe Cimperman, prav tako Slovenec tretje generacije, nekdanji mestni svetnik, zdaj vodja gospodarske zbornice Global Cleveland idr. Generalni konzul je uvodoma županu izročil angleški prevod publikacije clevelandskega Slovenca dr. Edija Gobca, ki orisuje vse največje slovenske rojake v ZDA, po nagovorih pa je minister Žmavc podelil priznanja urada Slovenski radijski družini Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije (za 20-letnico delovanja), Slovenskemu rodoslovnemu društvu (ob 30-letnici), Slovenskemu delavskemu domu (ob stoletnici nastanka) ter (prav tako za stoto obletnico prepevanja) pevskemu zboru Zarja, ki je na prireditvi tudi nastopal.

Upokojeni senator Voinovich je v noči na nedeljo umrl. Dejstvo, da je bil njegov zadnji nagovor namenjen prav slovenski skupnosti ob 25-letnici državnosti Slovenije, daje temu dogodku gotovo poseben zgodovinski pečat.


AK TUALNO

Minister Gorazd Žmavc, veleposlanik RS v ZDA dr. Božo Cerar, upokojeni senator slovenskega rodu George Voinovich med slovesnostjo ob dnevu državnosti Republike Slovenije v clevelandski mestni hiši v petek, 10. junija. To je verjetno ena zadnjih fotografij Georga Voinovicha, saj je v noči s sobote na nedeljo umrl. (Foto: Phil Hrvatin)

Minister Žmavc je v soboto, 11. junija, na zadnji dan gostovanja v Združenih državah Amerike obiskal še vrsto drugih ustanov v Clevelandu. Tako si je ogledal slovenski cerkvi sv. Vida in Marije Vnebovzete, obiskal prenovljeni in razširjeni slovenski dom za ostarele, posebno presenečenje pa je bil Slovenski muzej Polke, po zagotovilu vodje Jožeta Valenčiča edini te vrste na svetu. Minister je bil tudi gost neposrednega prenosa radijske »polka« oddaje v izvedbi Valenčiča in legendarnega Tonyja Petkovška. Nato si je ogledal še Slovensko pristavo, priljubljeno slovensko letovišče s počitniškimi hišicami, velikim bazenom in paviljonom ter novo dvorano za prireditve in spominskim obeležjem.

Spet v Kanadi

Ob prijazni pomoči generalnega konzula RS v Clevelandu Andreja Rodeta in častnega konzula RS v Torontu Johna Doma se je minister Žmavc v nedeljo z avtomobilom vrnil v Kanado. Obiskal je Slovenski park v Guelphu. Gre za eno od večjih slovenskih »letovišč« na območju Južnega Ontaria. Tovrstni počitniški objekti, ki jih je v Kanadi cela vrsta, imajo očitno prihodnost v smislu ohranjanja slovenstva, saj tja prihajajo mlade družine, ki poleg počitnikovanja sodelujejo tudi pri kulturnih in drugih slovenskih dogodkih.

Stoletnik pevski zbor Zarja med nastopom na proslavi ob dnevu državnosti Republike Slovenije v clevelandski mestni hiši.

Minister se je med gostovanjem srečal tudi s predstavniki kanadskih in ameriških uradnih ustanov. Tako so ga v Kanadi sprejeli: Michael Chang, minister province Ontario za migracije in finance, James Maloney, poslanec v kanadskem parlamentu, Joe Ceci, minister province Manitoba, pristojen za finance, dr. Anthony Shelton, direktor znamenitega antropološkega muzeja Univerze Britanske Kolumbije v Vancouvru, dr. Kerry Jang, vancouverski mestni svetnik, pristojen za multikulturalizem, Frank Jackson, župan Clevelanda, George Furey, predsednik senata Kanade, in Pamela Goldsmith Jones, politična namestnica kanadskega zunanjega ministra v parlamentu.

Programsko naporno in vsebinsko bogato gostovanje v ZDA in Kanadi je minister zaključil v kanadski prestolnici Ottawi. Tam se je srečal s predsednikom senata in namestnico zunanjega ministra, sodeloval je pri slovesnem dvigu slovenske zastave pred mestno hišo in nagovoril zbrane na sprejemu ob dnevu državnosti RS v organizaciji slovenskega veleposlaništva. ____________________________________________________________________

Bazen/jezero v slovenskem počitniškem kompleksu v Guelphu v Južnem Ontariu (Kanada)

Moja Slovenija 9


AK TUALNO PRAZNOVANJE 25-LETNICE SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE

AK TUALNO

Mesec Slovenije v Buenos Airesu

Na bejzbolski tekmi v Washingtonu slovenska zastava in hrana  Vir: STA

 Vir: STA

V Buenos Airesu se je v začetku junija začel mesec Slovenije, ki je ob 25. obletnici neodvisnosti Slovenije in 200. obletnici Argentine obeležil zgodovinsko kulturno vez med obema državama. Do 26. junija se je zvrstila široka paleta dogodkov, v ospredju pa sta bila kulturna raznolikost in zeleni razvoj. Ko se je Slovenija pred 25 leti osamosvojila, je bila Argentina prva južnoameriška država, ki jo je priznala. Vendar, kot poudarjajo na MZZ, zgodovinska vez med državama sega bistveno dlje v preteklost. Uradno odprtje meseca Slovenije, ki so ga soorganizirali slovensko veleposlaništvo v argentinski prestolnici in mestne oblasti Buenos Airesa, je bilo 9. junija. Minister za kulturo Buenos Airesa Dario Loperfido in slovenska veleposlanica v Argentini Jadranka Šturm Kocjan sta ob tej priložnosti odprla razstavo Čutim Slovenijo. Čutim 25. Radio Nacional Clasica je 13. junija v enourni oddaji predstavil slovensko klasično glasbo in skladatelje, v argentinskem filmskem centru INCAA pa so med 16. in 22. junijem potekali dnevi slovenskega filma s prvopredvajanim filmom Izlet ob prisotnosti režiserja Nejca Gazvode. Zavod BA je v najnovejšem argentinskem kulturnem centru Centro Cultural Kirchner v središču mesta 22. junija uprizoril multimedijsko plesno predstavo Othello - Shakespeare v tangu. Vrhunec je mesec Slovenije v Buenos Airesu doživel s poulično proslavo Buenos Aires praznuje Slovenijo 25. junija, na obletnico slovenske neodvisnosti. Predstavila so se številna slovenska društva in umetniki iz Argentine ter gostje iz Slovenije. 10 Moja Slovenija

Na tekmi severnoameriške bejzbolske lige MLB med ekipama Washington Nationals in St. Louis Cardinals v Washingtonu je zaplapolala tudi slovenska zastava, okrog 1500 ljudi pa je lahko poskusilo slovensko hrano. Na uvodni slovesnosti pred tekmo je v okviru praznovanja 25. obletnice samostojnosti za krepitev prepoznavnosti Slovenije veleposlanik Božo Cerar pozdravil okrog 30.000 gledalcev in igralce obeh ekip iz Washingtona in St. Louisa. Na kulinaričnem dogodku pred tekmo je Slovenija sodelovala z 11 drugimi državami, gostje pa so lahko na slovenski stojnici poskusili kranjske klobase, bučno olje, domač kruh, pehtranovo, rozinovo in orehovo potico ter laško pivo.


AK TUALNO PRAZNOVANJE 25-LETNICE SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE

Slovesno odprtje razstave.

Tako so praznovali v Parizu Ob 25. obletnici razglasitve samostojnosti je slovensko veleposlaništvo v Parizu pripravilo sprejem, ki so se ga udeležili mnogi Slovenci, živeči v Parizu in drugih francoskih krajih, veleposlaniki in predstavniki diplomatskega zbora ter francoske administracije. Častna govornika Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ter veleposlanik Slovenije v Parizu Andrej Slapničar sta se spomnila na dosežke Slovenije v 25 letih in se zahvalila Slovencem, ki so v času osamosvajanja v Franciji pomagali pri procesu osamosvojitve in priznanju Francije. Sprejema se je udeležil tudi nekdanji predsednik republike dr. Danilo Türk ter številni vidni Slovenci, živeči v Franciji, med slednjimi smo bili posebno veseli prisotnosti 82-letnega skladatelja Vinka Globokarja. ____________________________________________________________________

Likovna razstava v Berlinu  Tekst in foto: Alojz Ozmec, amaterski urednik slovenskih TV-oddaj v Berlinu

V četrtek, 16. junija, so na najbolj obiskanem trgu nemškega glavnega mesta Berlin (Breitscheidplatz) slovesno odprli likovno razstavo slovenskih naravnih in drugih pokrajinskih znamenitosti. Na 38 skrbno izbranih fotografijah je pestro prikazana raznolikost naše domovine Slovenije. Po slovenski himni v izvedbi kvarteta klarinetov slovenske vojske sta razstavo po krajših nagovorih pred številnim občinstvom, v katerem je bil tudi vojaški ataše Veleposlaništva RS v Berlinu g. Zlatko Vehovar s soprogo, slovesno odprli veleposlanica RS v Berlinu Marta Kos Marko in predsednica nemško-slovenske parlamentarne skupine v nemškem parlamentu Marie-Luise Dött. To zanimivo slovensko promocijsko razstavo so lahko prebivalci Berlina in številni obiskovalci 14 dni občudovali in se navduševali za morebiten obisk Slovenije. Predstavnica urada RS za komuniciranje ga. Petra Ložar pa je namen razstave in kraje, kjer je razstava letos že bila in v katere še namerava potovati, pred objektivom amaterske videokamere pestro približala tudi gledalcem slovenskih televizijskih oddaj v Berlinu.

Sprejem na Dunaju Veleposlaništvo Republike Slovenije in Stalno predstavništvo RS pri mednarodnih organizacijah na Dunaju sta ob 25-letnici države organizirala nacionalni sprejem v slavnostni dvorani Združenja industrialcev. Program je zaokrožila jazz zasedba Orkestra Slovenske vojske.

Kvartet klarinetov slovenske vojske.

Moja Slovenija 11


AK TUALNO

Slovenščina nikoli ni bila lažja!  Besedilo: Luka Zibelnik

Luka Zibelnik, lektor slovenskega jezika v Clevelandu, ZDA (preko Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Univerze v Ljubljani), je po treh letih dela in priprav ustvaril nov program za učenje slovenskega jezika na daljavo. Program je bil do sedaj namenjen študentom na Clevelandski državni univerzi, vpisali pa so se lahko tudi neštudentje preko programa Continuing Education iz vseh zveznih držav ZDA. V treh letih se je tako po njegovem programu učilo slovenščine preko 170 ljudi.

Lansko leto je vodstvo Zibelnikove fakultete sklenilo, da bodo odprli program tudi za druge države sveta, kjer slovenski potomci, prijatelji, znanci, partnerji Slovencev nimajo možnosti učenja na lektoratih ali pa zaradi današnjega ritma življenja nimajo časa za stalne datume in ure razredov. Predavanja so predposneta v programu Tegrity, študentje pa si jih lahko ogledajo kadarkoli v tednu, v katerem je enota objavljena. Ob vsakem predavanju je na voljo tudi PowerPoint prezentacija (učbenik), Wordov do12 Moja Slovenija

kument z novimi besedami, spletni pripomoček za izgovorjavo in zanimivosti o slovenski kulturi in zgodovini. Mnoge enote spremlja tudi Youtube video, nekatere pa glasba in literatura.

Semester traja 16 tednov in se konča z zaključnim izpitom. Začetna slovenščina (SLN 101 in 102) traja dva semestra (jesenski - začne se konec avgusta in spomladanski - začne se januarja), prav tako nadaljevalna (SLN 201, SLN 202).

Predavanja so v angleščini, slovensko pa Zibelnik v njih govori z ženo (ki je Američanka).

Za neštudente je cena tečaja 425 dolarjev na semester, za kreditne točke pa po veljavnem kreditnem sistemu Clevelandske državne univerze. Poudarimo, da so tečaji del lektoratov, ki jih vodi Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Univerze v Ljubljani in so kot taki neprofitne narave. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.onlineslovenian.com.


AK TUALNO

Zelena Ljubljana zasijala, tokrat v zlati barvi  Besedilo: Andreja Jernejčič

Junija je ljubljanski župan Zoran Janković na slavnostni prireditvi prevzel nagrado zlato jabolko, ki ga je Ljubljani kot priznanje za prizadevanja na področju trajnostnega razvoja v zadnjih letih podelilo Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev FIJET in velja za turističnega oskarja. Trajnostni turistični ponudbi v Ljubljani in Sloveniji bomo posvetili cel avgust, ko se bo v informacijski točki Točki.Zate. pred ljubljansko Mestno hišo odvil pester program v okviru Zelene prestolnice Evrope 2016. Impresivne zelene spremembe v preteklem desetletju pa so pripomogle tudi k izboru Ljubljane za gostiteljico septembrske konference Global Green Destinations Day, ključnega zelenega destinacijskega dogodka na globalni ravni.

Zlato jabolko za trajnostni turizem Svetovno združenje FIJET nagrado zlato jabolko podeljuje kot priznanje za odlične dosežke pri razvoju turizma, za ohranjanje kulturne, naravne in zgodovinske dediščine, njeno vključevanje v turistično ponudbo ter izstopajoče primere vpeljevanja principov trajnostnega razvoja v turizem. Novo priznanje mednarodne strokovne javnosti zopet potrjuje delovanje v pravi smeri in kakovostno ponudbo v prestolnici. Nagrado je županu Mestne občine Ljubljana Zoranu Jankoviću predal predsednik združenja FIJET Tijani Haddad na slavnostni prireditvi, ki je v Narodni galeriji potekala 24. junija. Predsednika Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev FIJET ter člane Komisije za dodelitev zlatega jabolka so predstavniki Turizmu Ljubljana v času obiska popeljali na ogled Ljubljane in tudi dela osrednjeslovenske regije, s tem pa morda dali namig za naslednjega nagrajenca. Dan kasneje so predstavniki FIJET z županom v Šmartinskem parku v Ljubljani zasadili avtohtono sorto jablane, ki bo Ljubljančane in obiskovalce v prihodnje spominjala na prejeto priznanje.

Ljubljana v svetovnem vrhu trajnostnega razvoja

Ljubljano pa bo jeseni doletela še ena čast, saj bo 27. in 28. septembra gostila konferenco Global Green Destinations Day. Ključni zeleni destinacijski dogodek na globalni ravni bo združil vodilne destinacije, turistične ponud-

nike in strokovnjake, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj v turizmu. Osrednji partner in soorganizator je Turizem Ljubljana v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. Prestolnici Slovenije je tako uspel veliki met pri kandidaturi za zeleno konferenco leta, k čemur je pripomogel tudi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016, ki ga je Ljubljana prejela za dosežke na področju trajnostnega razvoja. Poleg razglasitve stotih najbolj zelenih destinacij (med kandidatkami za naziv je tudi Ljubljana) je ključno poslanstvo dogodka udeležencem omogočiti vzpostavljanje novih povezav ter dostop do strateških partnerstev in mednarodnih mrež. Vodilo organizatorjev in partnerjev je namreč spodbujanje svetlejše, povezane in bolj trajnostno naravnane prihodnosti v turizmu. Pester program dvodnevne zelene konference vključuje okrogle mize in delavnice na temo trajnostnih oblik razvoja destinacij, poslovanja v hotelirstvu in zelenega marketinga. Med najzanimivejšimi doživetji bo ljubljanska Zelena učilnica na prostem, v okviru katere bodo udeleženci pod vodstvom licenciranih vodnikov Turizma Ljubljana spoznavali zelene točke in trajnostne ukrepe, ki so Ljubljani prinesli naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

V zadnjem desetletju se je prestolnica Slovenije, ene petih najbolj zelenih držav sveta, opazno preoblikovala v mesto za uživanje. Mestno središče

je postalo velika dnevna soba na prostem – za pešce, kolesarje, gurmane in druge užitkarje. V mestnih kavarnah in restavracijah se srečujejo domačini in obiskovalci. Čas, ki ga v drugih mestih porabimo za prevoze, lahko v Ljubljani vedno izkoristimo za klepet ali počitek, saj so vse razdalje zlahka obvladljive peš ali s kolesom. Za osvežitev pa so na vsakem koraku na voljo urbani pitniki z naravno pitno vodo.

Ljubljana je prva evropska prestolnica, ki je sprejela strategijo ravnanja z odpadki Zero Waste in prva destinacija v Sloveniji, ki je lani osvojila zlati znak Slovenia Green v okviru nacionalnega programa Zelena shema slovenskega turizma za uvajanje trajnostnih modelov v turistično poslovanje in upravljanje.

Pestro poletno dogajanje v Ljubljani

Če se boste v prihodnjih tednih mudili v Ljubljani, nikar ne spreglejte številnih dogodkov, tudi brezplačnih, ki popestrijo dneve obiskovalcev in življenje prebivalcev: 21. 5.–25. 9.: Razstava Ohranimo čebele, Ljubljanski grad 27. 6.–13. 9.: Festival Ljubljana, različna prizorišča 1. 6.–31. 8.: Fotografska razstava Sebastiao Salgado: Geneza, Mestni muzej Ljubljana in Galerija Jakopič 7. 7.– 30. 7.: Kino pod zvezdami, Ljubljanski grad 23. 8.–25. 8.: Letni kino na Kongresnem trgu 18. 8.–28. 8.: Festival Mladi levi, Stara elektrarna in druga prizorišča Ne glede na to, kdaj boste obiskali Ljubljano, pa so vam na voljo vodeni ogledi in ture.

Za ljubitelje klasike: Staro mestno jedro in Ljubljanski grad Vožnja s turistično ladjico Za športne navdušence: Spoznajte Ljubljano na “segwayu” Odkrivajte Ljubljano s kolesom Supanje na Ljubljanici Za gurmane: Kulinarični ogled Okusi Ljubljane Pivovsko doživetje Ljubljane Za ljubitelje narave: Vodeni ogledi Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016 Vodeni ogledi čebelje poti

Več informacij o znamenitostih, zelenih dosežkih Ljubljane in vodenih ogledih najdete na www.visitljubljana. com/si. Vabimo vas tudi v informacijsko pisarno Točka.Zate. pred Mestno hišo (program dogodkov je objavljen na www.zelenaljubljana.si). Moja Slovenija 13


DOBRODOŠLI DOMA Zelo zanimiv je tudi pogled na izseljevanje, ki je nihal od začetnega »nikar ne hodi od doma brez potrebe« do zavedanja, da je treba množici slovenskih emigrantov stopiti naproti in jim pomagati tudi v obliki drobnih knjižic, vodičev in kažipotov. Čeprav je od izida Kažipota ameriškim Slovenkam s podnaslovom Kaj mora vedeti vsaka odrastla Slovenka nepoznane avtorice Zore Vitomir minilo sto in eno leto, prinaša še danes aktualno vsebino in napotke. Mala Micka v obljubljeni deželi postane Mary

Antonija Baraga, poročena Höffern

Mary Jugg Molek, avtorica knjige Immigrant Woman, v kateri opiše mamino in svojo emigrantsko zgodbo.

V obljubljeno deželo – Slovenke v ZDA

Razstava v NUK, od 30. junija do 26. novembra 2016  Besedilo: Helena Janežič, NUK • Fotografije: arhiv NUK

Narodna in univerzitetna knjižnica v poletnem času že nekaj let zapored na ogled postavi gradivo, povezano z izseljenci, in se tako pridruži prijaznemu sprejemu številnih Slovencev iz zamejstva in tujine, ki poleti obiščejo »stari kraj« in se udeležijo prireditve Dobrodošli doma. Tokratna pozornost je namenjena Združenim državam Amerike, še danes v ljudski zavesti »obljubljeni deželi«, kjer se cedita med in mleko, zeleni dolarji pa ležijo na vsakem koraku.

Štirinajst zgodb ameriških Slovenk Iz štirinajstih osebnih zgodb ameriških Slovenk na razstavi, ki je v NUK na ogled do 26. novembra, izvemo, ali je temu res (bilo) tako. Predvsem zato, da ne bomo pozabili njihovega poguma, drznosti in boja s predsodki ter njihove vloge pri ohranjanju slovenstva v daljni deželi, predstavljamo zgodbe poznanih in pa tistih nevidnih žensk, ki so običajno potisnjene v ozadje. Tam so, tako kot tiste doma, vzdrževale »ognjišče« in skrbele za to, da se je družina zbirala in ohranjala slovenski jezik in kulturo.

Slovenke v prvem izseljenskem valu

Prve znane Slovenke, ki so odplule čez lužo, so bile sestre misijonarjev. Antonija Baraga, ki ji pripada primat med slovenskimi izseljenkami, je v 14 Moja Slovenija

obljubljeno deželo sledila svojemu bratu, znanemu misijonarju Frideriku, da bi mu pomagala kot gospodinja, kuharica, perica in učiteljica. Izredno razgledana in izobražena, a bolj vajena salonskega življenja, v divjini med Indijanci ni zdržala prav dolgo. Bolje se je obnesla Marija Trobec, prav tako sestra misijonarja Jakoba Trobca. O svojem popotovanju je pisala v zelo zanimivih pismih, ki so se ohranila po zaslugi objav v časopisu Zgodnja danica. V prvem izseljenskem valu, ki je kmalu prerasel v množično odhajanje, je Gorenjsko zapustila še tretja ženska, prav tako sestra znanega misijonarja Franca Pirca, Polona Pirc, poročena Noč. Janez Bleiweis, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, je bil nad odhodom cele družine naravnost zgrožen in je za odhod obtožil Polono, ki da nima obstanka v svoji domovini.

Izseljevanje se je nezadržno širilo vse do prve svetovne vojne in se razmahnilo v pravi eksodus. Številne ženske, ki so v Ameriko sledile svojim možem, očetom in bratom ali pa odpotovale tja na lastno pest s trebuhom za kruhom, so v slovenski izseljenski zgodbi pustile svoje pečate. Na razstavi predstavljamo le nekatere, ki so kamenček v slovenski izseljenski mozaik dodale kot pisateljice, pesnice, novinarke ter kulturne in prosvetne delavke. Tako se na razstavi srečamo z Anno Praček Krasno, Katko Zupančič, Angelo Gospodarič, Josephine Janežič, Mary Jugg Molek, Mileno Šoukal, Rose Mary Prosen, Maro Cerar Hull, Irene Planinsek Odorizzi ter Marie Prisland, ustanoviteljico Slovenske ženske zveze, ki letos praznuje 90-letnico delovanja.

Mickina zgodba – zgodba vsakega od nas

Osrednja zgodba razstave pa je zgodba Micke iz Poljanske doline nad Škofjo Loko, ki je štirinajstletna odšla v obljubljeno deželo za svojim očetom in tam postala Mary. To je zgodba vsakega izmed nas, saj ni slovenske družine, ki ne bi poznala take ali podobne izseljenske zgodbe.

Droben in še vedno aktualen Kažipot ameriškim Slovenkam.


DOBRODOŠLI DOMA preteklih krizah znal obdržati in celo napredovati.

Ivan Hršak o mladih kot kritičnih opazovalcih

Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak je v svojem nagovoru izpostavil mlade, ki živijo zunaj slovenskih meja. “Mladi, kot vemo, so polni idej, polni novih pogledov in tudi kritični opazovalci sedanjosti,” je dejal Hršak, ki je prav tako spomnil na vlogo Slovencev v tujini pred 25 leti.

Dr. Verica Trstenjak: Vzpostavitev pravne države je nujnost Poslanske klopi so tokrat zasedali predvsem slovenski rojaki iz zamejstva in sveta.

Zasluge rojakov ob osamosvajanju Slovenije so neprecenljive  Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: Iztok Brodnjak

Šesto tradicionalno srečanje Slovencev Dobrodošli doma je imelo spričo 25. obletnice samostojnosti naše domovine poseben pomen in še bolj slavnostni pridih kot sicer. Tega je bilo čutiti tudi na tradicionalnem XVI. Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru RS, ki so ga tokrat poimenovali Praznujmo s slovensko domovino. V srcu Slovenije, zeleni prestolnici Evrope, našem glavnem mestu so gostitelji skupaj z gosti ob slovenski glasbi, plesu in ogledu vrhunskih kulturnih dogodkov ustvarili nepozaben dogodek. Dogajanje se je zadnji junijski dan po tradiciji začelo z Vseslovenskim srečanjem, tokrat že 16. po vrsti, v Državnem zboru Republike Slovenije. Iz poslanskih klopi pa tokrat ni bilo slišati političnih razprav oziroma je bila politika zgolj mestoma omenjena v nastopih govorcev, kakšen komentar so naši sogovorniki izrekli le ob robu posveta.

Dr. Milan Brglez: Slovenija je še vedno lahko zvezda Evrope

Po himni, ki jo je zapela mezosopranistka Bernarda Fink Inzko ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinarića, je zbrane nagovoril predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je med drugim izpostavil velike zasluge naših rojakov pri osamosva-

janju in priznanju države Slovenije. »V zadnjih letih z državo nismo znali najbolje upravljati, a izgubljena leta lahko nadoknadimo s trdim delom in jasno vizijo,« je poudaril predsednik Državnega zbora RS, »Slovenija je še vedno lahko zvezda Evrope, a brez vas, dragi rojaki, bi bila manj prepoznavna.«

Gorazd Žmavc: Slovenski narod je v krizah celo napredoval

Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je opozoril na pomen prizadevanja naših rojakov za mednarodno priznanje Slovenije pred 25 leti. Glede ekonomske in migracijske krize, s katerima se sooča oziroma se je soočala Slovenija, pa je dejal, da se je slovenski narod v

»Domovina je ena, nam vsem dodeljena,« je uvodni prispevek naslovila dr. Verica Trstenjak, ustanovna članica in članica Sveta Evropskega pravnega inštituta na Dunaju ter profesorica evropskega prava na dunajski univerzi, ki v tujini nepretrgoma živi že več kot deset let. »Naj nas domovina združuje in ne razdvaja,« je poudarila in pozvala k enotnosti med Slovenci. Mladost države je po njenem mnenju prednost, a tudi odgovornost. »Potrebujemo učinkovito sodstvo in javno upravo ter odgovorne inšpekcijske službe. Potrebne so, pravi, spremembe zakonodaje, a tudi spremembe vrednot, kaznovati je treba zlorabe socialnih institucij. Dr. Trstenjakovo smo po njenem nastopu, v odmoru, prosili za kratek pogovor.

Kateri so temeljni dosežki države Slovenije v 25 letih in kje smo bili v tem času najmanj uspešni? Kot največji dosežek vidim odcepitev od Jugoslavije in prekinitev s totalitarnim socialističnim sistemom. To pomeni, da smo vzpostavili sistem demokracije, človekovih pravic in pravne države. Seveda so danes tudi tu nekatere kršitve, a je teh dosti manj kot v prejšnjem sistemu. Velik korak je Slovenija naredila tudi na področju gospodarstva, kjer smo danes dosti uspešnejša država, kot pred 25 leti. Hitrejši gospodarski razvoj nam omogoča tudi članstvo v Evropski uniji. Največjo napako vidim v tem, da nismo vzpostavili pravne države oziroma mislim, da smo v zadnjih letih glede slednje celo nazadovali: prihaja do kršitev zakonov, sodstvo ni učinkovito, vse to pa vpliva tudi na rezultate v gospodarstvu. Prepričana sem torej, da je treba na področju pravne države Moja Slovenija 15


DOBRODOŠLI DOMA

Dr. Verica Trstenjak: »Da nekdo s Harvarda v domovini ne dobi zaposlitve, je sramota za Slovenijo.«

narediti velike korake naprej, odgovornost vseh državljank in državljanov pa je izvoliti tako vodstvo države, ki bo sledilo tem vrednotam. Ne samo obljubljalo, ampak tudi res sledilo.«

Če se dotakneva kroženja možganov, kako bi lahko mlade, ki so odšli v tujino, privabili nazaj v Slovenijo? Najprej jim je treba ponuditi delovna mesta. Ob zaposlovanju prek sorodstvenih povezav in političnih privilegijev mladi strokovnjaki ne dobijo zaposlitve. Da nekdo s Harvarda v domovini ne dobi zaposlitve, je sramota za Slovenijo. Tudi sama je nisem dobila, zato sem v tujini. Toda sama sebe ne vidim kot problem, saj imam s svojimi izkušnjami povsod odprta vrata.

Tony Lenko: Smo Slovenci dovolj zreli za svojo državo? V prvem delu razprave se je zvrstilo devet govorcev, najprej pa smo prisluhnili Tonyju Lenku, ki v Avstraliji živi od leta 2002 in je predsednik slovenskega društva v mestu Gold Coast. Na Vseslovenskem srečanju je spregovoril o medgeneracijskem povezovanju Slovencev v Avstraliji. V 14 letih življenja v Avstraliji si je, kot je povedal za Mojo Slovenijo, nabral ogromno izkušenj v slovenski skupnosti, predvsem v komunikaciji med starejšo generacijo, torej tistimi, ki so se v Avstralijo priselili v petdesetih in šestdesetih letih, in mlajšo, ki prihaja v zadnjem desetletju: »Zanimiva vrednost izkušenj, ki jih danes delim z vami, je v tem, da imamo določen 16 Moja Slovenija

Tony Lenko: »Na daljavo se zdi, kot da Slovenci nismo dovolj zreli za svojo državo ali pa ljudje, ki prevzamejo neko odgovornost, tega ne jemljejo dovolj resno.«

pogled v prihodnost, kako lahko dejansko povežemo ljudi, ki imajo zelo različne vrednote, tako osebnostne kot glasbene in zgodovinske. Kot nam je povedal Lenko, je leta 2002 odšel izključno s kariernim ciljem: »Da poizkusim življenje v tujini, iskal sem izziv. Po sedmih letih dela v Sloveniji sem prišel do konca, spoznal sem vse ljudi v svoji branži in iskal sem nov karierni izziv, nekaj ekstremnega. Z družino, majhnim otrokom, smo se preprosto preselili najprej na Novo Zelandijo, 2002. pa v Avstralijo.« Ena od glavnih kritik, ki jih Lenko dodeljuje iz daljave, je, da bi moralo vodstvo države biti nekoliko resnejše: »Vrednote v politiki in gospodarstvu so popolnoma nekaj drugega kot v Avstraliji. Je neprimerljivo. V tem pogledu se zdi na daljavo, kot da Slovenci nismo dovolj zreli za svojo državo ali pa ljudje, ki prevzamejo neko odgovornost, tega ne jemljejo dovolj resno.« Tony Lenko ne izključuje možnosti vrnitve v Slovenijo: »Dokler moja otroka ne končata srednje šole, mi je tu dobro. Potem pa … Če se mi ponudi nov izziv, bi se lahko vrnil.«

Mag. Iztok Petek: Kolektivna zavest je priložnost

Razmišljajmo velikopotezno – izkoristimo globalne potenciale slovenske kolektivne zavesti – prispevek s tem naslovom pa je v nadaljevanju predstavil mag. Iztok Petek, podjetnik in soustanovitelj Luksemburškoslovenskega poslovnega kluba, ki že dvajset let živi v tujini. Klub so ustanovili pred petimi leti, saj so opazili,

Mag. Iztok Petek: »Sodelovanja med Slovenijo in Luksemburgom praktično ni.«

da sodelovanja med Slovenijo in Luksemburgom praktično ni. »Ugotovili smo, da smo se postavili ob bok veliko uspešnejšim državam, ki imajo vizijo in gledajo naprej, ne nazaj,« je dejal mag. Petek in poudaril, da Slovenci imamo kolektivno zavest, kar dokazuje tudi Vseslovensko srečanje. Toda: »Ali znamo to tudi izkoristiti? Je to priložnost?« se je vprašal govornik in pozval k razmisleku o tem. »Luksemburg je trikrat manjša država od Slovenije in najbogatejša država na svetu. Vedno ni bilo tako, a vedeli so, kam hočejo, in danes so stičišče finančnega sveta. Nekaj načel njihovega delovanja si prizadevamo prenesti tudi v Slovenijo.«


DOBRODOŠLI DOMA

Posvet za medije  Besedilo: Andreja Jernejčič

V prostorih vlade na Gregorčičevi ulici 27 je prvi dan srečanja Dobrodošli doma prvič potekal strokovni posvet za medije in predstavitev portala Slovenci.si. Posvet je organiziral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu oziroma Marjan Cukrov, ki ga je tudi vodil. Udeležili so se ga sodelavci portala Slovenci.si ter predstavniki slovenskih medijev in društev po svetu. Marjan Cukrov je predstavil delovanje portala in napredek, ki ga je le-ta dosegel v zelo kratkem času. Poleg novic v slovenščini in angleščini v okviru portala izhaja tudi mesečna e-revija, ki jo naročniki prejemajo brezplačno po elektronski pošti, izvajajo pa se tudi aktivnosti na družabnih omrežjih, kot sta Facebook in LinkedIN. V zadnjem času so bili v okviru portala organizirani številni prenosi dogodkov v živo, ki si jih je mogoče ogledati tudi na You Tube kanalu. Na posvetu je Cukrov med drugim predstavil strategijo in cilje portala. Eden od glavnih ciljev je, da Slovenci po svetu portal vzamejo za svojega ter se ta ohrani in obdrži tudi v prihodnje.

Moja Slovenija 17


DOBRODOŠLI DOMA

Intervju: Maja Đukanović

»Slovenija se uspešno promovira s svojo kulturo in jezikom.«  Besedilo: Petra Trček • Fotografije: osebni arhiv M. Đ.

Prof. dr. Maja Đukanović je odigrala izjemno vlogo pri društvenem povezovanju in organiziranju izseljencev v Srbiji. Od ustanovitve Društva Slovencev Sava v Beogradu leta 2001 in Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji leta 2010 je izjemno aktivna pri ohranjanju, promociji in poučevanju slovenščine med izseljenci. Leta 2012 so jo zaradi njenih dejavnosti imenovali za članico Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Zaposlena je na Filološki fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je uvedla štiriletni študij slovenščine. Je avtorica več knjig s področja slovenistike, soavtorica Slovensko-srbskega in srbsko-slovenskega slovarja in številnih znanstvenih člankov. Rojena Ljubljančanka že vse življenje živi v Beogradu, kjer se je šolala, dela in si je ustvarila družino.

Kako ste doživljali osamosvajanje Slovenije?

Odcepitev Slovenije od skupne države sem doživela zelo čustveno, imela sem občutek, da se podira vse moje dotedanje življenje. Otroci iz mešanih zakonov smo nenadoma izgubili narodnostno - jugoslovansko identiteto, v Sloveniji pa smo bili nekaj let nezaželeni, tudi kot turisti; meje so bile zaprte, celo telefonski stiki med Slovenijo in Srbijo so bili prekinjeni. Morali smo se navaditi, da smo, ne po lastni volji, v Sloveniji postali tujci, ki so potrebovali težko dosegljive vizume za kratke obiske rojstnega kraja. Zadeve so se počasi urejale, a se še nisem navadila na meje in dejstvo, da je Slovenija zame postala tujina.

V kakšni luči vidite Slovenijo po 25 letih samostojne poti? Kot nekdo, ki se poklicno ukvarja s poučevanjem slovenščine, Slovenijo po 25 letih samostojnosti občudujem predvsem zaradi tega, ker se v tujini uspešno promovira ravno s svojo kulturo in jezikom, večinoma prek lektoratov slovenščine na univerzah po 18 Moja Slovenija

vsem svetu in poučevanjem otrok v slovenskih društvih. Skozi številne dejavnosti v okviru vseh oblik pouka se Slovenija predstavlja tudi širšemu občinstvu in tudi na ta način ustvarja identiteto v tujini. Pomembna je tudi podoba, ki jo v tujini ustvarjajo slovenska podjetja, ki so zelo uspešna in prepoznavna predvsem v nekdanjih jugoslovanskih republikah. V Srbiji Slovenija velja za izjemno urejeno državo z razvitim gospodarstvom, s privlačnimi turističnimi destinacijami in skrbno načrtovanim razvojem.

Katere so najbolj očitne razlike, ki jih v Sloveniji opazite po 25 letih?

To, kar prvo pade v oči, so zgrajene avtoceste in ogromno število avtomobilov, zelo gost promet. Če se po Sloveniji pelješ kot turist, je nenavadno to, da so naselja prazna, ceste pa polne. Kot drugo opazno razliko med Slovenijo iz časa Jugoslavije in sedanjo, »evropsko«, bi izpostavila, da se mi ljudje zdijo veliko bolj zasedeni, zaskrbljeni, skoraj prestrašeni za svojo prihodnost, vedno nekam hitijo, postali so »poslovni« v slabem pomenu besede,

kot bi na vse kriplje hoteli narediti vtis na okolico, kako so pomembni v svojih službah. Drugih razlik skorajda ni: Slovenija je bila tudi pred 25 leti skrbno urejena, ljudje delovni; sicer ne maram stereotipov in se borim proti njim, a tale o urejenosti in pridnosti velja.

V tem času se je tudi v Srbiji zgodilo veliko sprememb. Kakšne so razlike ali podobnosti v primerjavi s Slovenijo? Seveda obstajajo tako razlike kot podobnosti. Težko je narediti črto med življenjem v Srbiji in Sloveniji, saj je ogromno medkulturnih vplivov, gospodarskih dejavnosti, znanstvenih sodelovanj, veliko število prebivalcev Slovenije je srbskega rodu in veliko Slovencev je delovalo in deluje v Srbiji. V času splošne globalizacije ne moremo narediti neke posebne razlike med državama, ki sta geografsko tako blizu in ju povezuje skupna zgodovina.

Kaj pričakujete od srečanja Dobrodošli doma? Srečanje je izjemna priložnost, ko se lahko v živo pogovorim s številnimi prijatelji in znanci, Slovenci z različnih koncev sveta, in priložnost, da predstavimo svoje delovanje v tujini tako najvišjemu vodstvu Slovenije kot širokemu občinstvu. V okviru Sveta Vlade RS za Slovence po svetu smo sprožili marsikatero vprašanje, pomembno za predstavitev Slovenije v tujini in ohranjanje slovenske identitete. Veselim se tudi, da se počasi, res počasi, a vztrajno, bojujemo proti stereotipom in da srečanja slovenskih izseljencev ne pomenijo več le nastopov v nošah, ampak se postopoma zavedamo obstoja slovenskih vrhunskih umetnikov in ustvarjalcev v tujini.


DOBRODOŠLI DOMA

Intervju: Martin Lissiach

»Slovence v zamejstvu so Italijani začeli dojemati drugače.«  Besedilo: Petra Trček • Fotografije: Iztok Brodnjak

Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so se italijanski otroci in odrasli začeli učiti slovenščine in obiskovati slovenske prireditve, pravi Tržačan Martin Lissiach. Martin Lissiach, Tržačan, je bil rojen pet let pred osamosvojitvijo Slovenije. Predan je kulturi, ki jo doživlja, in si prizadeva, da bi jo doživljali tudi drugi. Ponosen je, da je Slovenec, a meni, da se marsikdo iz matične domovine, predvsem iz osrednjega dela, ne zaveda, da so v zamejstvu ljudje, ki ohranjajo in razvijajo slovensko besedo ter kulturo, ljudje, ki sicer živijo v drugi državi, a so kljub temu Slovenci. Zato ga zaboli, ko od kakšnega Slovenca sliši presenečen: »O, pa saj govorite slovensko.«

Sodeluje s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, kjer se je v preteklih štirih letih ukvarjal s projektom LEX, ki ga je financiral Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 20072013. Trenutno se ukvarja z razvijanjem kulturnih vsebin in projektov. Sodeluje z Zvezo slovenskih kulturnih društev, kjer je zadolžen za koordinacijo dejavnosti in z občudovanjem sledi izjemnemu številu posameznikov, ki svoj prosti čas darujejo slovenski kulturi in slovenski narodni skupnosti. »Verjamem, da smo Slovenci v Italiji kakovostni sooblikovalci prostora, v katerem živimo, zato sem z vsem navdušenjem in močmi sodeloval pri organizaciji festivala Slofest tako leta 2013 kot 2015,« pravi.

Se vam kot predstavniku mlajše generacije zdi, da je Slovenija v teh 25 letih naredila velik korak naprej in se postavila ob bok drugim evropskim državam? Seveda je. Slovenija je zdaj res sodobna evropska država. Pravzaprav je presenetljivo, kako se je spremenila v 25 letih. Ko sem se pripravljal na govor na srečanju Dobrodošli doma, sem se

spominjal preteklih let. Če se spomnim samo, kakšna je bila Ljubljana pred desetimi leti: koliko je bilo otipljivih sprememb! Ne gre samo za »trole«, ki vozijo čez Tromostovje ali pa ne, ampak tudi drugače. Slovenija je resnično zrasla.

Kaj pa pogrešate, bi kje še lahko naredili korak naprej?

Pogrešam nekaj več solidarnosti med Slovenci. Solidarnosti kot vrednote, ki se odraža tako v političnem kot tudi javnem življenju. Čeprav nisem državljan Slovenije, lahko rečem, da se moramo vsi Slovenci zavedati, da imamo določene državljanske pravice, pa tudi dolžnosti. Med dolžnostmi je tudi to, da spoštujemo sočloveka in delamo za skupno dobro. Politika in politično dogajanje sta odraz ljudstva oziroma naroda in zdi se mi, da vsaka stran preveč dela le zase, kar torej kaže na situacijo med ljudmi. Nekatere stvari je treba narediti skupaj. Tako smo dosegli, da imamo skupno državo in v takem duhu bi morali delovati tudi v prihodnje.

Bi se torej politiki morali obnašati drugače?

Še enkrat poudarjam, da je politika le odraz naroda, ki ga predstavlja. Gre torej za splošen problem s solidarnostjo. Ta solidarnost … Včasih je morda za koga le nek zastarel pojem, ki se veže na nostalgična čustva, po mojem mnenju pa je eden od redkih temeljev demokratičnega sobivanja v urejenem družbenem sistemu.

Je solidarnosti več v Italiji, kjer živite?

Italija in Slovenija sta zelo različni državi. Italija je neprimerljivo večja. Zdi se mi, da se je v zadnjih letih vse skupaj malo prevesilo, da je Italija začela stopati na boljšo pot. Posploševati seveda ne moremo, a v našem okolju se pozna odprtost, ki jo je še zlasti prinesel vstop Slovenije v Evropsko unijo. Slovenci nimamo več negativnega predznaka. V Furlaniji - Julijski krajini so Slovence začeli dojemati drugače. Ogromno italijanskih otrok se uči v slovenski šoli, veliko odraslih obiskuje tečaje slovenščine, veliko je Italijanov, ki obiskujejo slovenske prireditve in jih slovenska stvarnost iskreno zanima. Ljudje so začeli prostor dojemati samega po sebi, ne kot slovenskega ali italijanskega, pač pa skupnega. Od nekdaj smo živeli skupaj, zato moramo skupaj ustvarjati, saj nimamo druge izbire, če želimo zgraditi bodočim rodovom boljšo prihodnost. Proces se je sicer le sprožil, opraviti bomo morali še kar nekaj korakov, ugotavljam pa, da je smer prava. Moja Slovenija 19


DOBRODOŠLI DOMA

V govoru na srečanju ste povedali, kako Italijani gledajo na zamejske Slovence, kakšen pa je odnos matične domovine?

Pozornosti je veliko, tudi prek Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki letno omogoča obstoj številnih profesionalnih slovenskih ustanov v Italiji, kjer te predstavljajo bistvo slovenske narodne skupnosti. Odličen primer pozornosti do nas s strani urada je tudi vzpostavitev Tržaškega knjižnega središča, ki v Trstu nadgrajuje bogato slovensko kulturno ponudbo. To, kar mogoče pogrešamo, je odnos osrednje Slovenije, pa tudi že Primorske, bi lahko rekel. Pravzaprav ne pričakujemo veliko, a vsaj zavedanje ljudi iz matične domovine o tem, da Slovenci živijo tudi v Trstu, na Koroškem, v Gorici, Zagrebu ali v Prekmurju in Benečiji. Pri tem pa gre jasno ločevati Slovence v izseljenstvu od Slovencev v zamejstvu, saj živijo v okoljih, ki jih je med sabo težje primerjati. Ne pa, da se zgodi, da pride Ljubljančan ali Slovenec iz osrednje Slovenije v Trst in se s tabo pogovarja v angleščini, ko ugotoviš, da je iz Slovenije, in ga nagovoriš v slovenščini, pa je ves presenečen in iz sebe, kako

je sploh mogoče, da govoriš slovensko. Ne vem, kateri instrumenti bi bili primerni, da bi to spremenili. Morda bi morali v šoli nameniti več pozornosti izobraževanju o tem, da smo v zamejstvu Slovenci, ki ustvarjamo in širimo slovenski kulturni prostor, ki govorimo slovensko. Mogoče bi morali učence pripeljati k nam na ekskurzijo. Na kulturnem področju smo del enotnega slovenskega kulturnega prostora, z gledališčem, književnostjo, filmom … Veliko je uveljavljenih avtorjev iz zamejstva, pa tudi Slovensko stalno gledališče je priznani član slovenskega gledališkega okolja. Vezi med ljudmi iz matične domovine in zamejstva je treba utrditi, jih poudariti. Ljudje se morajo zavedati, da zunaj meja Republike Slovenije še vedno živijo Slovenci. Meje ni več, pretok ljudi bi moral biti bolj naraven. Ob uvedbi Schengena smo pričakovali, da bo drugače. A ni tako, saj meja še vedno ostaja v glavah ljudi. In ta meja sega tako daleč v notranjost Slovenije kot pri nas samih. Potrebnega je še ogromno dela, ampak sem prepričan, da smo na pravi poti, kar me, seveda, navdaja z optimizmom.

Intenzivne vaje v SNG Maribor pod vodstvom Simona Kre

Več kot leto dni (od poletja 2015) se je v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu porajala ideja o ustanovitvi takoimenovanega čezmejnega orkestra, v katerem bi sodelovali slovenski glasbeniki, ki živijo in/ali delujejo izven meja Republike Slovenije, natančneje v Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. 30. junija je Vseslovenski simfonični orkester s prvim nastopom navdušil občinstvo v Slovenski filharmoniji.

Premieri VSO in Tovornikovega Spleta slovenskih ljudskih

20 Moja Slovenija

Že januarja 2016 se je okoli 45 glasbenikov iz petih držav (Italija, Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija) začelo individualno pripravljati na program, ki ga je orkester pod taktirko Simona Krečiča izvedel ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti RS oziroma odprtju tridnevnega dogodka Dobrodošli doma 30. junija 2016. Na premiernem koncertu VSO se je zasedba tako predstavila izključno s slovensko glasbo – začeli so s slovenskimi ljudskimi plesi Alojza Srebotnjaka, ki predstavljajo vse slovenske regije in je najbolj izvajano orkestralno delo slovenskega skladatelja. Za veliki finale koncerta, na katerem so poleg VSO nastopali tudi Slovenski mendoški oktet, harfistka Tina Žerdin in sopranistka Theresa Plut, Slovenski oktet ter slovenski mešani pevski zbor Davorin


DOBRODOŠLI DOMA

Vseslovenski simfonični orkester navdušil s prvim nastopom  Besedilo: Nadja Skale • Fotografije: Nadja Skale, Iztok Brodnjak

Zaupanje, trdo delo, pogum, vaje, vztrajnost in ljubezen do glasbe ter domovine so privedli do tega, da je 30. junija 2016 v veliki dvorani Slovenske filharmonije premierno nastopil Vseslovenski simfonični orkester.

ečiča 28.6. In 29.6.2016.

Jenko iz Banja Luke, se je orkester predstavil z dvema skladbama mladega slovenskega skladatelja Petra Tovornika, ki smo ga predstavili v eni od prejšnjih izdaj Moje Slovenije. Tako tega večera ni bil premierno predstavljen le orkester, temveč tudi skladba Splet slovenskih ljudskih, v kateri je Tovornik zbral slovenske ljudske melodije v treh sklopih – domoljubne, dekliške in fantovske in je požela izjemen aplavz. Koncert se je zaključil s priredbo slavne Avsenikove Lepe ste, ve Karavanke, ki jo je Tovornik priredil v stilu sambe.

Dva dni pred nastopom prvič zaigrali skupaj

Ustanovitev Vseslovenskega simfoničnega orkestra je predstavljala velik logistični zalogaj (sodelujejo glasbeniki iz Trsta, Gorice, Celovca, Gradca, celotne Slovenije in vse do Monoštra) in je uspela tudi zavoljo odličnih koordinatorjev oziroma vodij v sosednjih državah. Dirigent in harmonikar Igor Zobin je vodil vaje v Trstu in Gorici, medtem ko je pianist Davorin Mori koordiniral slovenske glasbenike v Avstriji. Umetniški vodja orkestra Simon Krečič ter idejna vodja projekta Nadja Skale sta že v začetku leta 2016 izbrala repertoar za premierni nastop orkestra. Vsi glasbeniki so tako po pošti prejeli note in vse do konca junija oziroma do nekaj dni pred premiernim nastopom vadili individu-

Prvi nastop Vseslovenskega simfoničnega orkestra v Slovenski filharmoniji.

alno, 28. junija pa je orkester končno prvič dobil tudi svojo podobo, in sicer na intenzivnih vajah v SNG Maribor, kjer so glasbeniki dva dni, od 10.00 do 19.00 pod vodstvom Krečiča in Zobina v prelepi kazinski dvorani dokazali, da so navkljub svoji mladosti (trije najmlajši glasbeniki so stari le šestnajst let) izjemni umetniki in interpreti.

Člane VSO povezali dve ljubezni: do glasbe in domovine

V dveh dneh se je na veselje vseh poleg odličnega rezultata intenzivnih vaj stkalo tudi nemalo prijateljstev, saj člane orkestra družita kar dve ljubezni – do glasbe in domovine. Cilj projekta je namreč tudi povezovalen – v času vse večjih razhajanj smo želeli simbolno prikazati povezovalno vlogo glasbe in spodbuditi preseganje meja – državnih in drugih.

VSO je navdušil občinstvo v Slovenski filharmoniji – zaradi svojega simbolnega pomena in izjemno kvalitetnega nastopa – in je že prejel vabila za nastop v Trstu, na avstrijskem Koroškem, v Novem Sadu in celo Kanadi. Seveda je tudi zasedba orkestra do neke mere fluidna – vsi člani so namreč prostovoljci! In zaradi izpitnega obdobja se marsikateri nadebudni glasbenik tokratnega koncerta ni mogel udeležiti. Nekateri so med intenzivnimi vajami na primer za nekaj ur odpotovali v Trst na izpit in se vrnili na naslednji sklop vaj. K sodelovanju pri naslednjih nastopih ste zato še vedno vabljeni vsi slovenski glasbeniki, ki bi radi bili del tega izjemnega povezovalnega projekta. Na vsa vprašanja o vajah, prihajajočih nastopih in drugem vam bomo z veseljem odgovorili v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu prek elektronskega naslova: nadja.skale@gov.si. Moja Slovenija 21


DOBRODOŠLI DOMA

Izbira ambienta za večerni sprejem je pripomogla k prijetnemu vzdušju med udeleženci.

Poletna noč ob slovenski pesmi in besedi  Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: Iztok Brodnjak

Eden od vrhuncev letošnjega srečanja Dobrodošli doma je bil poleg koncerta Vseslovenskega simfoničnega orkestra petkov večerni sprejem udeležencev na vrtu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v središču Ljubljane, na Erjavčevi 15. Izjemno posrečeno izbrana lokacija je botrovala čudovitemu poletnemu večeru ter druženju z in med rojaki, ki se je vsem prisotnim zagotovo vtisnilo globoko v spomin. Nastopili so ansambel Kredarica iz Srbije, Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja ter jazz zasedba Slovenskega združenja meščanov Jožef Špringer Kakanj iz Bosne. Druženje ob glasbi in zborovskem petju se je zavleklo pozno v noč.

Po nagovoru Gorazda Žmavca, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je med drugim izrazil veselje, da rojaki iz sveta in zamejstva soustvarjajo dogodek, sem se pomešala med prisotne in se z nekaterimi med njimi zapletla v pogovor.

Marija Prilesnik: z aktivnostjo v slovenskem društvu ohranja košček domovine Mojo pozornost je najprej vzbudila 22 Moja Slovenija

gospa s klobukom, Marija Prilesnik iz Kanade, kot sem izvedela nekaj trenutkov pozneje. Prilesnikova je bila 15 let predsednica Slovenskega kulturnega društva Sava, zdaj je njegova podpredsednica, na srečanje Dobrodošli doma pa prihaja že nekaj let zapored. »Vesela sem, da sem tu in bom lahko vzpostavila sodelovanje z drugimi, ki se prav tako udeležujejo tega srečanja,« je uvodoma povedala. Prilesnikova je do upokojitve delala kot medicinska sestra. »Zadnjih 40 let se ukvarjam s slovenstvom, z društvom in z vso slovensko skupnostjo v Ontariu,« poudarja. Aktivnost v slovenskem društvu ji pomeni obdržati košček domovine. »Pokazati kanadskemu prebivalstvu kdo smo, kaj smo, kaj nam pomeni, da nam omogočajo ohranjati svojo

tradicijo, jezik … To je zelo pomembno,« pravi Marija Prilesnik, ki v Kanadi živi že 49 let, z možem pa sta Slovenijo zapustila iz ekonomskih razlogov. »Mislim, da je v Kanadi zdravstvo bolj urejeno. Je dvotirno: samoplačniško in državno. Ni toliko čakalnih dob,« primerja zdravstvena sistema v Kanadi in Sloveniji. Prilesnikova odlično govori slovensko in vsako leto, odkar je Slovenija samostojna, prihaja za nekaj mesecev domov.Sodelovala je v DZ na vseslovenskem srečanju, uživala v Slovenski filharmoniji, se udeležila sprejema, skratka, pravi, preživela je čudovit dan. V Sloveniji bo ostala do septembra, prebivala bo v Zasavju, blizu Trbovelj, od koder je doma.


DOBRODOŠLI DOMA

Martin Črnugelj: Čas je, da razčistimo s preteklostjo Z Martinom Črnugljem sem skušala že pred dogodkom navezati stik prek elektronske pošte, a se je tedaj iz Brazilije že odpravil v Slovenijo. V Brazilijo je, kot pravi, prišel kot mlad fant in je moral vnovič maturirati, na politehniki v Sao Paolu pa je tudi diplomiral. Delal je v General Electric, potem pri Siemensu, obenem pa po dve uri tedensko tudi poučeval na univerzi Mackenzie in je med ustanovitelji javne organizacije za standardizacijo v Braziliji. Po Črnugljevih besedah je v Braziliji zelo malo Slovencev, edino uradno organizirano slovensko društvo je v Sao Paolu. »V resnici pa se zbiramo že 50 let,« dodaja sogovornik, »po drugi svetovni vojni so to bili begunski migranti, v drugem valu pa že migranti iz socialistične Jugoslavije, a smo se vsi združili in se srečujemo.« Kar zadeva birokratske ovire je v Braziliji zelo podobno kot v Sloveniji. »Upam, da se bo to spremenilo. V zadnjem času smo imeli v Braziliji vlado, ki je bila bolj usmerjena v centralizacijo, zdaj pa se trudimo, da bi bilo podjetništvo prijaznejše.« 25 let je za državo razmeroma kratek čas, pravi Črnugelj.

Razvoj je bil po njegovih besedah od začetka sijajen, potem pa je zaradi notranjih težav nekoliko zastal. »Od otroških let sem razočaran nad slovensko neenotnostjo, ki ni značilna samo

za tiste, ki živijo v Sloveniji, temveč tudi za one, ki so zunaj njenih meja. Skrajni čas je že, da se tega znebimo, da razčistimo s preteklostjo, se zedinimo. To je potrebno tudi za to, da izkoristimo vse svoje potenciale. Tudi znanje in izkušnje slovenskih podjetnikov na tujem.

Minister Žmavc: Pol milijona Slovencev zunaj naših meja je bogastvo »Vesel sem in srečen, ker vidim, da smo s povabilom na vrt Erjavčeve 15 sprejeli vse tiste Slovence, ki so prišli tako od daleč, iz Brazilije, Argentine, Kanade …, kot tudi iz zamejstva. Prišli so s svojimi glasbenimi skupinami, zapeli so argentinski Slovenci, pevci iz Pulja, in ta povezava, sodelovanje in odprtost so nova kvaliteta, okno v svet,« je povedal minister Žmavc, ki se je ves večer družil z rojaki. Kot je dejal, je urad organiziral prihod za člane Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, določena sredstva pa so namenili tudi skupinam, ki so se prijavile na razpis za sodelovanje na dogodku. Po ministrovem mnenju je Ljubljano v treh dneh v okviru srečanja Dobrodošli doma obiskalo med 400 in 500 Slovencev iz zamejstva in sveta. »Ta srečanja bomo skušali seliti tudi po drugih mestih v Sloveniji, saj želimo Slovence iz sveta približati krajem, kjer so bili rojeni,« minister razgrne načrte za prihodnost. Moja Slovenija 23


DOBRODOŠLI DOMA

Najmlajši član jazz ansambla iz Kaknja ima komaj 13 let.

»Pol milijona Slovencev zunaj naših v sebi, kot pravi, tudi nekaj slovenske meja je bogastvo za Slovenijo, za ka- krvi, ima najmlajši član, bobnar, komaj 13 let, skupaj pa vadijo šele nepolno terega se splača boriti.« leto dni. Iz Kaknja, Bosna in Hercegovina, je v Slovenijo prispel imeniten jazz band Mendoški oktet ima slovensko pesem v krvi slovenskega združenja Jožef Špringer, ki je s svojim nastopom navdušil do- Pavel Šmon, pevec Mendoškega okteta, mala vse prisotne ne sprejemu. Kot je ki je koordiniral turnejo, pove, da so povedala Vesna Tomičić, pevka, ki ima skupina prijateljev slovenskega rodu,

ki že 18 let prepeva skupaj v Mendozi, kjer slovensko društvo deluje že več kot 60 let. Ohranjajo slovensko kulturo, šege in vrednote. Večinoma so vnuki ali sinovi staršev, ki so v Argentino odšli leta 1948. »Slovensko pesem imamo v krvi. Tudi v Argentini nastopamo tako s slovenskimi kot z argentinskimi pesmimi. Povprečna starost članov okteta je 37 let. Najmlajši ima 34, najstarejši pa 42 let,« pove Šmon. »V Mendozi imamo slovensko šolo, ki jo obiskuje okoli 50 otrok, štiri leta pa deluje tudi slovenska šola, ki jo obiskujejo tudi Argentinci.« Ubrana slovenska pesem in beseda na Erjavčevi v Ljubljani v topli petkovi poletni noči nista potihnili skoraj do polnoči, ko so se gostje in minister z ekipo poslovili drug od drugega. V soboto se je namreč program nadaljeval pred Mestno hišo. ____________________________________________

Zapeli so tudi člani MPZ Kredarica Društva Slovencev Novi Sad.

24 Moja Slovenija


DOBRODOŠLI DOMA

Sobotno dopoldne v znamenju folklore  Besedilo: Blanka Markovič Kocen • Fotografije: Iztok Brodnjak

Pred ljubljansko Mestno hišo je bilo v soboto, 2. julija, živahno že od dopoldanskih ur. Folklorne skupine in pevci so se postopoma zbirali pod tablami z napisi svojih društev. Prišli so od vsepovsod, a tuje besede skorajda ni bilo slišati.

Moja Slovenija 25


DOBRODOŠLI DOMA

Folklorna skupina SKD Triglav iz Stuttgarta se je predstavila z gorenjskimi plesi.

Člani KUD Triglav Stuttgart so redni gostje na srečanjih Dobrodošli doma. Gotovo ni odveč omeniti, da gre za društvo, ki odlično deluje in ima tudi precej podmladka, kar sicer ni značilnost slovenskih društev po svetu. Rojakom iz sveta in zamejstva in domačemu, ljubljanskemu občinstvu so se predstavili s folklornim nastopom. Zaplesali so gorenjske plese in bili tudi temu primerno opravljeni – v gorenjske narodne noše. Kot je povedala Marija Mohor iz Stuttgarta, so 30 do 40 let stare noše last društva in si jih za svoje nastope izposojajo. »Nastopamo tako po Nemčiji kot po Sloveniji, enkrat na teden pa vadimo. Večinoma smo tretja generacija 26 Moja Slovenija

Slovencev v Nemčiji in se družimo tudi zasebno,« pove Marija. Pevci pevskega zbora Encijan, SKD Istra, Pulj, so navdušili tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki se jim je pridružil. Kot je povedala zborovodja Paola Stermotić, je začela z 11 člani, danes pa jih ima 35. »Pri pripravi programa sem pozorna, da je zastopana slovenska pesem, ustvarjam pa tudi sodobnejše aranžmaje,« pove in doda, da se med Slovenci dobro počuti. »Ko ljudem dajete srce, ga tudi vračajo.« Stermotićeva pravi, da letos že petič nastopajo na Dobrodošli doma, sama pa je zelo srečna, ker opaža prepletanje različnih kultur na enem mestu. Zborovodkinjo puljskega zbora

je navdušila preprostost na eni in veličina slovenskih politikov na drugi strani. »Minister Žmavc je z nami zapel, se pogovarjal, šalil … Pri nas tega ni.« Prvič v zgodovini je na spletu, na portalu Slovenci.si, potekal neposreden prenos celotnega dogajanja v središču mesta.

V prostorih vlade, na Gregorčičevi 25 v Ljubljani, je v soboto dopoldne potekala slavnostna seja obeh svetov, ki ji je predsedoval predsednik vlade Miro Cerar, v popoldanskih urah pa se je srečanje sklenilo v cerkvi Sv. Trojice z mašo za izseljence.


DOBRODOŠLI DOMA

Pevski zbor Encijan iz Pulja je navdušil tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

V Kaknju živita slovenska glasba in ples. Pred Mestno hišo je nastopila folklorna skupina slovenskega društva Jožef Špringer.

Moja Slovenija 27


MED NAMI

Polna dvorana udeležencev je prisluhnila slavnostnemu govoru prof. dr. Antona Mavretiča iz ZDA.

Predsednik SSK, dr. Boris Pleskovič, vroča zlatnik Slovenski tolar umetniškemu vodji Slovenskega okteta Jožetu Vidicu. Slovenski oktet je akademijo obogatil s čudovitim pevskim programom.

Svetovni slovenski kongres

25 let Svetovnega slovenskega kongresa  Besedilo: Luka Klopčič • Fotografije: arhiv SSK

V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je 29. junija 2016 potekala slovesna akademija ob 25-letnici nastanka civilnodružbene organizacije, ki povezuje Slovence po vsem svetu. Svetovni slovenski kongres je nastal v dramatičnih, a odločilnih in lepih trenutkih za Slovenijo. Ustanovni kongres je potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, konec junija 1991, na njem pa je sodelovalo prek 350 delegatk in delegatov iz sveta, sosednjih držav in Slovenije, ki so zastopali posamezna društva. Za prvega predsednika Svetovnega slovenskega kongresa je bil na zboru izvoljen novinar Bojan Brezigar iz Trsta. Kot velika mreža, sestavljena iz konferenc po svetu, s stičiščem v Ljubljani, je kongres igral še posebej pomembno vlogo pri povezovanju, zbiranju poročil, posredovanju novic, obveščanju tujih politikov o stanju v Sloveniji in o stališčih slovenske vladne politike v času osamosvojitve in demokratizacije naše domovine. Slovenci po svetu so preko svojih konferenc gmotno, moralno in človeško podprli odločilne premike v matični domovini in na tak način izrazili svojo pripadnost svobodni Sloveniji. Pri vladah svojih držav so odločno zahtevali takojšnje priznanje in vzpostavitev diplomatskih stikov z novo državo Slovenijo. V manj kot dveh mesecih je Republiko Slovenijo priznalo več kot 30 najpomembnejših držav. Prav našim rojakom po svetu gre zahvala, da je Slovenija v relativno kratkem času dosegla priznanje s strani večine držav in mednarodno uveljavitev.

Slovesno ob jubileju

Dvorana SSK na Cankarjevi v Ljubljani je bila tudi ob tem jubileju polna uglednih gostov, zbrane so pozdravili ljubljan28 Moja Slovenija

ski nadškof metropolit Stanislav Zore, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, predstavnica konference SSK za Argentino Marjana Poznič, Lojze Dolinar v imenu konference SSK za Koroško, Cilka Žagar v imenu SSK za Avstralijo, predsednica Slovenske konference SSK Jelena Malnar, Božo Dimnik iz Švice in predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. Z glasbo je večerni dogodek obarval Slovenski oktet, z doživeto recitacijo svojih pesmi pa Andrej Rant. Slavnostni govornik akademije je bil prof. dr. Anton Mavretič, ki v ZDA živi že skoraj 60 let. Spregovoril je o dosedanjih dosežkih SSK in mednarodni prepoznavnosti Slovenije. Meni namreč, da je Slovenija zelo zanimiva in uspešna država na več znanstvenih področjih, vendar se tega ne zavedamo in zato tudi ne znamo uveljaviti. Prav delovanje na področju prepoznavnosti naše države v svetu vidi kot potencial naše prihodnosti.

Bojanu Brezigarju in Slovenskemu oktetu priznanji SSK

Ob jubileju je predsednik SSK, dr. Boris Pleskovič, vročil tudi dve priznanji - zlatnika Slovenski tolar. Prvega je prejel Bojan Brezigar, prvoizvoljeni predsednik SSK, v zahvalo za uspešno vodenje SSK, za zasluge pri priznavanju Slovenije, zavzemanje za slovenski jezik, skrb za narodno manjšino v Italiji in zasluge pri ozaveščanju mednarodne skupnosti o slovenski skupnosti. Drugega je prejel Slovenski oktet v znamenje priznanja in zahvalo za opravljeno veličastno delo ter kot znamenje tovarištva v boju za iste ideale.


MED NAMI

25 let SSK v zborniku SSK je ob jubileju izdal poseben zbornik, ki prikazuje 25 let njegovega aktivnega delovanja. V zborniku smo poleg razmišljanj ob jubileju zbrali misli, spomine in vizije o delu SSK, ki so jih prispevali člani pripravljalnih odborov in aktivni sodelavci strokovnih konferenc ali drugih projektov. Naslovnico zbornika krasi delo slikarke Vide Pfeifer, ki je več kot 40 let živela v Nemčiji, potem pa se je vrnila v Slovenijo. To je tudi ideja SSK - da bi se rojaki vrnili in plodno ustvarjali v svoji domovini. Naslovnica zbornika 25 let Svetovnega slovenskega kongresa. Slika je delo slikarke Vide Pfeifer.

LITERARNI NATEČAJ SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA ZA IZVIRNI DOMOLJUBNI ESEJ MLADIH IZ ZAMEJSTVA IN SVETA V LETU 2016 Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016.

1. Na natečaju lahko sodelujejo mladi do 30. leta starosti (rojeni v letu 1986 in kasneje), ki so rojeni in / ali imajo stalno bivališče izven Republike Slovenije ter pišejo v slovenskem jeziku. Vsi ostali so vabljeni, da na natečaju sodelujejo, ne morejo pa biti prejemniki nagrad. 2. Tema eseja je Slovenija v mislih mladih rojakov, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta, v katerem živi. Pričakujemo, da bodo eseji odgovarjali tudi na vprašanje, kako izboljšati povezanost s slovenskimi rojaki in kako mladim približati Slovenijo, slovenski jezik in kulturo. Dolžina esejev naj bo med 2000 in 3000 znaki (brez presledkov).

3. Sodelujoči na natečaju naj do 20. oktobra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih; vsak izvod naj bo označen s šifro avtorja (poljubno šifro si izbere avtor sam). Eseje pošljite priporočeno na naslov: Slovenska konferenca SSK, Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, z oznako: NATEČAJ SSK – ESEJ. Poleg tega naj avtorji v isti kuverti,

ločeno v manjši zaprti kuverti, posredujejo še ime in priimek, letnico rojstva, svoj naslov, e-naslov, telefon in šifro (ta naj bo enaka šifri avtorja, ki je na izvodih esejev!) z oznako: NATEČAJ SSK – ŠIFRA.

4. Ocenjevalni odbor SSK bo na podlagi strokovnih kriterijev podelil nagrade za najboljše eseje. Nagrade so sledeče: prva nagrada znaša 200 €, druga nagrada 150 €, tretja nagrada 100 €. Pet najboljših esejev bo nagrajenih tudi s knjižnimi nagradami. Komisija se lahko odloči, da izjemoma podeli tudi posebno nagrado v vrednosti 50 evrov. Predstavitev nagrajencev in njihovih esejev bo na slavnostni podelitvi nagrad v začetku decembra 2016 v prostorih SK SSK v Ljubljani, na katero bodo vabljeni vsi sodelujoči na natečaju. 5. Poslanih esejev ne vračamo, vsi sodelujoči na natečaju z udeležbo na natečaju pristajajo na nehonorirano objavo poslanih esejev.

Za morebitna vprašanja se obrnite na našo Upravno pisarno preko telefona: 00386 1 24-28-552 (Luka) ali preko e-pošte: luka.klopcic@slokongres.com. Moja Slovenija 29


MED NAMI

Marcos Fink in Lucas Somoza Osterc

Izseljensko društvo Slovenija v svetu

Bodi zdrava, domovina

Bernarda Fink Inzko in Andreja Zakonjšek Krt

 Besedilo: Boštjan Kocmur • Fotografije: Janez Kotar

Srebrno obletnico samostojne Slovenije smo v Izseljenskem društvu Slovenija v svetu počastili s slavnostnim koncertom Bodi zdrava, Domovina v Slovenski filharmoniji. Po slovenski himni je predsednik mag. Uroš Zorn nagovoril navzoče: »Pred 25 leti so se uresničile tisočletne sanje: dobili smo lastno, samostojno državo! Čeprav je nismo mogli sami upravljati in so nam usodo krojili tujci, smo domovino že imeli, saj so tu stoletja pred nami živeli naši predniki, se kalili v težkih in temnih obdobjih zgodovine in v skrbi za etične in moralne vrednote postavljali temelje za prihodnost (…) Domovina je naša prečudovita dežela, njene gore, polja, reke in jezera, njena kulturna in umetniška dediščina, njene temeljne etične in moralne vrednote, ki se oplajajo ob krščanskih koreninah Evrope, njena duhovna obzorja in, seveda, njeni ljudje. S spletom slovenskih pesmi, poezije in proze v interpretaciji vrhunskih umetnikov, nekaterih 30 Moja Slovenija

tudi rojenih v tujini, se bomo sprehodili po naši pravljični deželi pod Triglavom, začutili njene prastare kulturne izvire, ljudsko in umetno ustvarjalnost, njeno radoživost in hudomušnost, otožnost in žalost, pa tudi vztrajnost in upanje. S tem bi se želeli vsaj simbolično oddolžiti vsem, ki so po krivici izgubili domovino, vsem, ki so doma in po svetu zanjo trpeli in se žrtvovali, vztrajali in se borili za njeno samostojnost, vsem, ki si še danes prizadevajo za spravo in sožitje, skratka vsem ljudem dobre volje, da bi s skupnimi močmi ustvarili iskreno, prijateljsko okolje, v katerem bi se vsi počutili sprejete in ljubljene. Če res ljubimo domovino, je v njej prostora za vse.« Slavnostni koncert so ustvarili vrhunski umetniki: Goriški oktet Vrt-

nica, Zdovčeve dečve, kvartet sester Potočnik, Andreja Zakonjšek Krt, sopran, Bernarda Fink Inzko, mezzosopran, Lucas Somoza Osterc, bariton, Marcos Fink, basbariton, Tadej Horvat, klavir, Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in Mladinski pevski zbor OŠ Davorina Jenka pod vodstvom Irme Močnik, Ljuben Dimkaroski, koščena piščal tidldibab, neandertalsko glasbilo, recitatorja Tone Kuntner in Tone Rode. ____________________________________________


MED NAMI

Okrogla miza: škof dr. Anton Jamnik, Janez Janša in Lojze Peterle

23. Tabor Slovencev po svetu  Besedilo: Boštjan Kocmur • Fotografije: Ivo Žajdela

Vrhunec skupnega praznovanja, 23. tabor Slovencev po svetu, se je 26. junija v Zavodu sv. Stanislava začel s sv. mašo za Slovence doma in po svetu, ki jo je daroval škof dr. Anton Jamnik, po njej pa smo počastili 25-letnico samostojne Slovenije s slovensko in izseljensko himno. Sledila sta nagovora predsednika SVS mag. Uroša Zorna in predstavnika Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Zvoneta Žigona, zatem pa so pesnik Tone Kuntner, Mendoški oktet in dijaki iz Argentine pripravili domoljuben program slovenske pesmi, poezije in plesa.

Slovenci v tujini ob osamosvajanju države Dr. Andrej Fink je osvežil spomin na aktivnosti, ki so jih Slovenci v Argentini izvajali kot protest proti jugoslovanski agresiji in za čimprejšnje priznanje slovenske državnosti. Medtem so si navzoči lahko na projekciji ogledali delo Slovencev ob osamosvajanju Slovenije v enajstih državah. V atriju zavoda pa je razstava, ki osvetljuje ta čas, še vedno na ogled. Sledila je okrogla

miza, ki jo je vodila novinarka Radia Ognjišče Tanja Dominko. Na njej so slovenski osamosvojitelji, predsednik prve vlade in evropski poslanec Lojze Peterle, prvi minister za obrambo, dvakratni predsednik slovenske vlade in predsednik Sveta Evropske unije Janez Janša in dr. Anton Jamnik kot takratni tajnik nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja predstavili svoje izkušnje in videnje vloge Slovencev po svetu v času osamosvajanja. Nato so

razpravljali o tem, kje bi bili danes, če se ne bi osamosvojili. Radio Ognjišče je iz pogovorov ustvaril dva programa, ki jih lahko poslušate prek njihove spletne strani. S temi prireditvami želimo Slovence doma in po svetu iz ljubezni do naše domovine nagovoriti za skupno pot vseh. Zato vabimo vse, da še naprej praznujemo! Moja Slovenija 31


MED NAMI

Združenje slovenska izseljenska matica

Razstava otroških risb  Besedilo: Jasmina Ilič Draković

V Združenju Slovenska izseljenska matica smo letos spomladi objavili natečaj za otroško risbo ali sliko z naslovom Moj najljubši kraj, dogodek ali oseba, ki sem jo spoznal v Sloveniji. Ob risbi smo prejeli tudi nadvse zanimive opise mladih avtorjev, zakaj so se odločili za določeno temo, saj smo jih prosili, da svojo risbo tudi opišejo. Natečaja so se lahko udeležili otroci, mladostniki slovenskega rodu, stari do 15 let. Odziv je bil zelo velik. Natečaja se je udeležilo 76 otrok iz desetih različnih evropskih držav. Poslali so še več risb, kot je bilo udeležencev, kajti nekateri so poslali tudi po dve. V temi Moj najljubši kraj so najpogosteje narisali Ljubljano, Piran, Bled, z besedo in risbo opisali svojo ekskurzijo v Radovljico, kraje svojih počitnic. Med dogodki so v besedi in risbi opisovali druženje s prijatelji v poletnih šolah slovenščine, obisk Postojnske jame, Lipice, preživljanje počitnic v Termah Banovci … Seveda pa ni manjkalo niti pustovanje s tradicionalnimi maskami.

Najljubša oseba, ki jo poznajo iz Slovenije, so številni sorodniki, predvsem babice in dedki, bratranci, sestrične, prijatelji, s katerimi se družijo vedno, ko obiščejo Slovenijo. Najmlajše udeleženke natečaja so bile štiriletna Ema Navala iz Beograda, Republika Srbija, ki je narisala risbo z naslovom Vrt v Sloveniji, Nike Kollmeirer iz Villingen Schweinningena iz Nemčije, ravno tako stara štiri leta, z risbico z naslovom Na morju in na Triglavu. Petletna Mia Franko iz Prage na Češkem je narisala risbico Moja mami in jaz na morju v Izoli, prav tako petletna Nika Ivanec iz Basla, Švica, pa je poslala risbo z naslovom Morje in počitnice. Vsi, ki so se natečaja udeležili, bodo prejeli zahvalo in barvice, da se bodo tudi v prihodnje lahko likovno izražali in pošiljali svoje izdelke na natečaje, ki jih bomo na matici zagotovo še objavljali. Risbe so razstavljene v prostorih Združenja SIM, na Cankarjevi 1, in v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, na Erjavčevi 15, v Ljubljani. Vabljeni k ogledu!

32 Moja Slovenija


MED NAMI

no glasbo in pesmi, ki so značilne za to slovesnost in še živijo med domačini.

Rafaelova družba

Dan po …

Iz muzeja v sedanjost in prihodnost

 Besedilo: Ana Gregorič • Fotografije: arhiv RD

»Dobrodošli doma!« je odmevalo v minulih dneh. Srečevali smo se s prijatelji rojaki od blizu in daleč in si izrekali prisrčno dobrodošlico ter čestitke ob 25. obletnici samostojne Slovenije. Dnevi so bili polni vtisov in prazničnega veselja. Rafaelova družba je sklenila, da ponese pozdrave in čestitke tudi na najbolj zahoden košček ozemlja, ki so ga pred mnogimi leti poselili Alpski Slovani, vse do sedaj so tam tudi ostali in do konca 8. stoletja razvili slovenski govor, ki ga uvrščamo med slovensko tersko narečje. V nedeljo, 3. julija, smo se odpravili v Tersko dolino - v Bardo. Veselje je bilo obojestransko, saj smo ponovno srečali naše prijatelje, Beneške Slovence, tokrat pri njih doma.

Praznično kljub dežju Na triurno pot s polnim avtobusom smo odšli v močnem dežju, vmes pa smo spremljali zanimivo uvodno predavanje mag. Dejana Valentinčiča, ki med drugim svojim delom raziskuje (pravni) položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah in Slovencev po svetu. Seznanil nas je z zgodovino in s sedanjostjo, pa tudi posebnostmi tega območja ter pomembnimi ljudmi, ki vneto ohranjajo slovenstvo in skrbijo, da slovenski jezik in običaji ne utonejo v pozabo. V Bardu so nas pričakali lepi zeleni vrhovi z rahlimi meglicami in naši prijatelji, ki so nas povabili, da skupaj obeležimo 40. letnico potresa, ki je razdejal in opustošil njihove vasi in razredčil skupnost, ter praznik Svete Marije Zdravja s slavnostno mašo in procesijo, kar je njihov tradicionalni praznik vsako prvo nedeljo v juliju.

Praznično mašo je daroval tamkajšnji župnik furlanskega rodu, dr. Renzo Calligaro, ki je izjemno naklonjen tradiciji, ohranjanju in uporabi terskega narečja ter je s svojim spoštljivim in razumevajočim odnosom do zgodovine in sobivanja eden izmed bistvenih posameznikov. Zavzemal se je za popotresno obnovo, izdal tri knjige mašnih beril v terskem narečju in jih uvedel v uporabo pri bogoslužju, vseskozi pa tudi skrbi in spodbuja versko, jezikovno in kulturno življenje skupnosti. Posebnosti praznovanja Svete Marije Zdravja je poljubljanje križev, ki jih nosijo predstavniki vasi, in seveda procesija z baročnim kipom, ki ga nosi deset mož in fantov. Da bi slavnostno zazvenela slovesna slovenska pesem, je pri maši poskrbel Mešani pevski zbor Gregor Rihar iz Polhovega Gradca, pri procesiji pa smo slišali tudi starodav-

Pred okusnim kosilom, ko smo pokusili tudi friko, lokalno specialiteto iz krompirja, sira in jajc, s polento, smo pobližje spoznali Viljema Černa, pesnika, profesorja, geografa, kulturnega delavca in gonilno silo skupnosti, ter njegovega sina Igorja, ki je pravnik, glasbenik, pisec in nosilec slovenstva in kulturnega življenja mlade generacije. Razkazala sta nam bogato zbirko Etnografskega muzeja Bardo, ki prikazuje tipično življenje, orodje in predmete, značilne za zgornjo Tersko dolino. Sedež muzeja je v nekdanji vaški mlekarni in vsebuje tudi pripomočke za obrt in predelavo mleka. Obisk muzeja nas popelje nazaj v preteklost, hkrati pa tudi v prihodnost, saj bo prav izjemna muzejska zbirka pričala o življenju, jeziku, delu in preživetju Beneških Slovencev tudi zanamcem.

Dvojezični turistični vodnik Terska dolina

Da pa nas bo pot gotovo kmalu ponovno zanesla v prelepo Tersko dolino, je ob 40. obletnici potresa izšel Igorjev dvojezični kulturno-turistični vodnik Terska dolina. Dokaz, da tudi težke preizkušnje rodijo nekaj dobrega, za nas pa je v priročni žepni velikosti več kot novo vabilo k spoznavanju te skrivnostne doline, kjer v neokrnjeni naravi živijo Slovenci. Preživeli smo nepozaben dan. Videti, kako močno si za ohranjanje narečja in običajev prizadevajo Slovenci nedaleč vstran od meje, nas navdaja z novimi spoznanji in toplimi občutki. Poslovili smo se veseli, z željo, da se kmalu vidimo. Moja Slovenija 33


PREVODI  Prevedel: Kristjan Radikovič

CURRENT EVENTS

“Thank You for your Loyalty to Slovenia!” Minister Gorazd Žmavc Visiting Canada and USA

This is the quote that best sums up the main message sent by Gorazd Žmavc, the Minister for Slovenians abroad, and his visit of Slovenian compatriots in Canada and the USA. The gist of his message to the Slovenian communities was to thank the compatriots for their loyalty over the years and, especially, for the invaluable role that Slovenian institutions and individuals played 25 years ago by pushing on the Canadian and American governments, ultimately achieving their recognition of Slovenian independence. Between the 2 and 13 June 2016, Gorazd Žmavc, the Minister for Slovenians Abroad, paid a visit to the Slovenian communities in Canada and the USA. In Canada, he visited Toronto, Calgary, Vancouver and Ottawa; and in the USA, he stopped in Chicago or Joliet, Lemont, Pittsburgh and Cleveland. Also joining the Minister was Zvone Žigon from the Government’s Office for Slovenians Abroad who organized the Minister’s visit across the Atlantic. Also actively cooperating on the planning and execution, were the Slovenian Embassy in Ottawa, the Consulate General of the Republic of Slovenia in Cleveland, and – most importantly – the Honorary Consuls in all the cities listed in the preceding paragraph. In this special issue of Moja Slovenia, we are issuing a short summary of the Minister’s demanding and content-rich visit.

The Slovenian Language has Never Been Easier! Luka Zibelnik – a Slovenian proofreader from Cleveland, USA, and an associate at the Centre for Slovene as a Second and Foreign Language at the University of Ljubljana – has, after three years of planning and preparations, established a new distance-education program for teaching the Slovenian language. Until recently, the program was intended exclusively for students of the Cleveland State University and non-students from any state within the USA who enrolled via the Continuing Education program. In the past three years, over 170 people have used Zibelnik’s program to learn the Slovenian language. Last year, the administration at Zibelnik’s faculty has decided that they will make the program available to other countries of the world where descendants, friends, acquaintances or partners of Slovenians don’t have a chance to learn the language in locally-organized courses or cannot attend them due to the demanding tempo of our lives.

34 Moja Slovenija


PREVODI

WELCOME HOME

The Promised Land – Slovenians in the USA Exhibition at National and University Library – from 30 June to 26 November 2016 For the past few years, the National and University Library has been organizing summer exhibitions related to Slovenian emigration, joining in on the Welcome Home reception organized for Slovenian minority members and emigrants who visit their homeland annually on this special occasion. This year, the focus is on the United States of America which is, even today, still believed to be the Promised Land – the land of plenty where green dollar bills are found on each and every step. Drawing material from the life stories of fourteen female American Slovenians women, the National and University Library has set up an exhibition open until 26 November 2016 which testifies about these women’s experience with the American Dream. The exhibition eternalizes their bravery, boldness, effort in the fight against stereotypes, and their role in preserving anything that is Slovenian in faraway places. It presents the stories of not only well-known women, but also those who are invisible and are, normally, pushed to the background. Just like the women in Slovenia, they were the ones who took care of the household and made sure that the Slovenian language and culture were preserved.

Pan-Slovenian Gathering at National Assembly

The Significant Role of Slovenian Compatriots in the International Recognition of Slovenian Independence The sixth traditional Welcome Home event was, thanks to the 25th anniversary of the independence of the Republic of Slovenia, very special and more ceremonial than ever. In the heart of Slovenia, the green capital of Europe, our own city of Ljubljana; the hosts and the visitors enjoyed a memorable experience marked by music, dancing and top-notch cultural events. The events that took place on 30 June started, as they traditionally do, with the 16th annual Pan-Slovenian Gathering at the National Assembly of the Republic of Slovenia. This time, the parliamentary benches sparked no political debates. Politics was only mentioned briefly by the speakers when the event was wrapping up.

Martin Lissiach, “Italians Changing Their Attitude toward Slovenian Minority” According to Martin Lissiach from Trieste, Italian children and adults started learning Slovenian and attending Slovenian events only when Slovenia joined the European Union. Lissiach, who was born five years prior to the international recognition of Slovenian independence, is dedicated to culture. As he says, he strives to experience culture and wished for others to do so aswell. He is proud to be Slovenian but thinks that many Slovenians, especially those from the central region, aren’t aware of the fact that minority members who participate in the preservation and development of the Slovenian language and culture are – even though they live in a different country – Slovenians too. He feels offended whenever he hears a Slovenian exclaim in astonishment, “Oh, you can speak Slovenian!” Moja Slovenija 35


PREVODI  Prevedel: Kristjan Radikovič

Maja Đukanović, “Slovenia Successfully Promoting Its Culture and Language” Maja Đukanović, a professor, has played an important role in the integration and organization of Slovenian emigrants in Serbia and their associations. Since the establishments of the Sava Slovenian Society of Belgrade in 2001 and the National Council of the Slovenian Minority in the Republic of Serbia in 2010, she has been actively participating in the preservation, promotion and teaching of Slovenian to emigrants. On the basis of her activity in the past years, she was appointed the position of a member of the Government Council of the Republic of Slovenia for Slovenians Abroad. She works at the Faculty of Philology, University of Belgrade, where she has established a four-year Slovenian course. She has written several books on the Slovenian language and is the co-author of the Slovenian-Serbian and Serbian-Slovenian dictionary. She has also collaborated on the writing of various scientific articles. Though she was born in Ljubljana, she quickly departed to Belgrade where she finished her studies, got a job and had a family. For the readers of Moja Slovenija, she spoke of her experience with Slovenian independence and development in the past 25 years. She is pleased that we finally got rid of the stereotype that Slovenian gatherings necessarily involved performances with folk costumes. As she says, we are gradually becoming aware of the excellent Slovenian artists working abroad.

Pan-Slovenian Symphonic Orchestra’s Sublime Premiere Performance Trust, hard work, bravery, practice, stamina, and love for music have made it possible for the premiere performance of the Pan-Slovenian Symphonic Orchestra to unfold at the Grand Hall of the Slovenian Philharmonic on 30 June 2016. For over a year (since summer 2015), there’s been a lot of talking about establishing a co-called “cross-border orchestra” that would bring together Slovenian musicians living and/or working outside the Republic of Slovenia, namely in Italy, Croatia, Hungary, and Austria. On 30 June, the Pan-Slovenian Symphonic Orchestra graced the audience at the Slovenian Philharmonic. Establishing the Pan-Slovenian Symphonic Orchestra posed great logistic difficulties (cooperating on the project are musicians from Trieste, Gorizia, Klagenfurt, Graz, the whole of Slovenia, and all the way to Szentgotthárd), so the success of the project can also be attributed to excellent coordinators from the neighboring countries. Igor Zobin, conductor and accordionist, coordinated the practice in Trieste and Gorizia, while Slovenian musicians in Austria were coordinated by pianist Davorin Mori. The repertoire for the premiere performance of the orchestra was already decided on in the beginning of 2016 by the orchestra director Simon Krečič and conceptual project manager Nadja Skale. The participating musicians received their sheet music via mail and practiced individually until the end of June, until they finally met for intense practice at the Slovenian National Theater in Maribor on 28 June. Under the conductor’s batons of Krečič and Zobin, the musicians practiced for two days from 10 AM to 7 PM. Despite their young age (the youngest three orchestra members are only sixteen), the orchestra proved that they are, indeed, exceptional artists. 36 Moja Slovenija


PREVODI

Summer Night Accompanied by Slovenian Music

One of the highlights of this year’s Welcome Home gathering was, aside from the concert by the Pan-Slovenian Symphonic Orchestra, was the Friday evening reception at the Government’s Office for Slovenians Abroad at Erjavčeva 15 in the center of Ljubljana. The carefully chosen location made the summer evening socialization with Slovenian compatriots ever-so memorable. Performing at the event were the Kredarica ensemble from Serbia; the Encijan Mixed Choir from Pula, Croatia; and the jazz band of the Slovenian Association Jožef Špringer from Kakanj, Bosnia and Herzegovina. The pleasant reception accompanied by music and choir singing stretched out late into the night. “I am happy and pleased to see Slovenians all the way from Brazil, Argentina, Canada, and the Slovenian Minority Members made it to Erjavčeva 15. They have come with their band members: we listened to Argentinian Slovenian singers and singers from Pula. This connection – the cooperation and openness are a new quality, a window into the world,” stressed Minister Žmavc who took the evening off to socialize with his compatriots. As he explained, the Office organized the reception for the Council Members of the National Assembly for Slovenians Abroad, while also financing the groups who applied to the tender, wishing to cooperate on the event. According to the Minister, the Welcome Home event that spanned over three days attracted from 400 to 500 Slovenians living abroad to Ljubljana. “We will also try to organize such gatherings in other parts of Slovenia because we wish to bring the people closer to their place of birth,” explains the Minister, shedding some light on their future plans. “Half a million Slovenians living on the other side of our national border is a prize worth fighting for!”

Moja Slovenija 37


NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA

Želim postati naročnik/ca revije Moja

Slovenija.

Revijo želim prejemati od meseca _____ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja v TUJINO za 4 številke znašajo 20 EUR. Stroški pošiljanja po SLOVENIJI za 4 številke znašajo 12 EUR. Ime in priimek: ____________________________________________ Ulica: _ __________________________________________________ Kraj (in zvezna država): ______________________________________ Poštna številka: _ __________________________________________ Država: __________________________________________________ Telefon: __________________________________________________ E-pošta: _ ________________________________________________ Datum in podpis: __________________________________________

Plačal sem preko banke, na vaš račun: SI56 1010 0005 2419 765 (Banka Koper). Plačal bom z osebnim čekom. Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom pošljete na naslov: Domus, založba in trgovina, d. o. o. (Revija Moja Slovenija), Bregarjeva 37, 1000 Ljubljana, Slovenija Za dodatne informacije o možnostih prevzema ali distribucije večjega števila izvodov revije, pripombah, predlogih, ipd., nas kontaktirajte po elektronski pošti: info@mojaslovenija.net ali na naslov: Domus, založba in trgovina, d. o. o. (Revija Moja Slovenija), Bregarjeva 37, 1000 Ljubljana, Slovenija. S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo baze naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

lastoročni podpis naročnika


Moja Slovenija Julij 2016  

Moja Slovenija Julij 2016

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you