Page 1

E-revija | November 2017

SLOVENCI PO SVETU

Minister Žmavc obiskal slovenske skupnosti v ZDA in Kanadi KULTURA

Poklon Plečnikovemu ustvarjanju na Hrvaškem NOVICE

V Škerkovi domačiji načrtujejo center za Kras

1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

SLOVENCI PO SVETU

MINISTER ŽMAVC OBISKAL SLOVENSKE SKUPNOSTI V ZDA IN KANADI 3

NOVICE

KULTURA

V ŠKERKOVI DOMAČIJI NAČRTUJEJO CENTER ZA KRAS

POKLON PLEČNIKOVEMU USTVARJANJU NA HRVAŠKEM 1

10

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Poklon Plečnikovemu ustvarjanju na Hrvaškem Z izjemno dobro obiskanim predavanjem dr. Petra Krečiča in razstavo o Plečniku na Brionih so se v Hrvaškem muzeju arhitekture HAZU v Zagrebu nadaljevali Plečnikovi dnevi, ki so se začeli junija v organizaciji Slovenskega doma in SSNM MZ ter v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom na Hrvaškem. Predavanje dr. Petra Krečiča, enega največjih poznavalcev ustvarjalnega opusa Jožeta Plečnika, je bilo osredotočeno na arhitektov poskus »mediteranizacije« Ljubljane. S pomočjo skic in načrtov je predavatelj podrobno opisal razvoj Ljubljane – od rimske Emone do Plečnikovega mesta z arhitekturnimi spomeniki, kakršno je Tromostovje. Akademik Andrija Mutnjaković je predavanje označil za veliko osvežitev in izrazil upanje, da bo predavatelj s strokovnim prispevkom nove razsežnosti Plečnikovega opusa predstavil tudi hrvaškim akademskim krogom. Predavanju je sledilo odprtje razstave Plečnik na Brionih, ki sta jo pripravila Plečnikova hiša in rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, ki je gradivo pridobil z dragoceno donacijo dr. Lojzeta Gostiše. Razstava razkriva izvirne načrte paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov, ki jih javnost do letos ni poznala. Med temi fotografijami so tudi zadnji Plečnikovi portreti, posneti jeseni 1956. Te fotografije so bralci Novega odmeva sicer lahko videli v 61. številki našega glasila. Posebno dragoceno je osebno pričevanje dr. Gostiše o okoliščinah, ki so botrovale iz-

vedbi tega projekta, ki predstavlja simbolični Plečnikov testament. Plečnik – srednjeevropski arhitekt Državna sekretarka s slovenskega ministrstva za kulturo Damjana Pečnik je dogodke pospremila z besedami, da »Plečnik ni samo slovenski umetnik, ampak v enaki meri tudi hrvaški, avstrijski in češki…, z eno besedo: srednjeevropski umetnik.« Pomočnik hrvaške ministrice za kulturo Davor Trupković, ki je tudi sam arhitekt, pa je dodal, da je Plečnik s svojimi stvaritvami ne le vplival na srednjeevropsko arhitekturo, ampak jo na določen način tudi sam oblikoval. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo slovensko-hrvaški odnosi na področju ohranjanja snovne in nesnovne dediščine le še poglabljali. Razstava bo v Hrvaškem muzeju za arhitekturo HAZU na ogled do 30. novembra, potem pa bo pot nadaljevala po drugih hrvaških mestih, kjer domujejo slovenska društva. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi kratki dokumentarni film, v katerem dr. Lojze Gostiša obuja spomine na sodelovanje s Plečnikom in njegove javnosti premalo znane ali pozabljene opuse. Slovenski dom in SSSNM MZ sta kot dodatek k razstavi prispevala dodatne panoje Plečnikovi realizirani in nerealizirani projekti na Hrvaškem, ki jih je pripravila Polona Jurinić. Predsednik Slovenskega doma in Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb Darko Šonc se je zahvalil Hrvaškemu muzeju arhitekture HAZU, Plečnikovi hiši, Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, kot tudi Slovenskemu domu, Svetu slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb in slovenskemu veleposlaništvu za pripravo in izvedbo te enkratne prireditve.

Davor Trupković, Damjana Pečnik, Darko Šonc, Andrija Mutnjaković, Smiljana Knez (z leve). Foto: Antun Bukovec

1


V hrvaški Istri potekali Dnevi slovenske kulture S prireditvijo ob 10. obletnici Slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta, so potekali že tradicionalni Dnevi slovenske kulture v hrvaški Istri. V krajih, kjer delujejo slovenska društva, so se zvrstile številne prireditve, s katerimi so slovensko kulturo približali tudi večinskemu narodu. Slovensko kulturno društvo Lipa iz Buzeta je v desetih letih postavilo kar nekaj pomembnih mejnikov. Med temi je tudi uvedba pouka slovenskega jezika kot izbirnega predmeta v osnovni šoli. Predsednik Boris Grželj napoveduje: »V načrtu imamo tudi uvedbo pouka slovenskega jezika v srednji šoli v Buzetu. Potrebe po tem so, saj skupina naših učencev opravlja obvezno prakso v Kopru. Vse več dijakov se odloča za nadaljevanje študija na fakultetah v Kopru in Ljubljani. Zato bo to naš naslednji cilj.« Brez posluha lokalnih oblasti bi težko dosegli, kar so. Za deseto obletnico je SKD Lipa prejelo priznanje mesta Buzet. Predstavnica občine Ana Pernić se je društvu zahvalila za vse prireditve, s katerimi bogatijo kulturno ponudbo na območju Buzeta: »Še prav posebej smo ponosni na to, da smo ena prvih šol na Hrvaškem, ki ponuja pouk slovenskega jezika kot izbirni predmet. Vse zahvaljujoč pobudi Slovenskega kulturnega društva Lipa. Zahvaljujoč članicam in članom društva smo vzpostavili zelo dobro sodelovanje z veleposlanico Republike Slovenije na Hrvaškem. Glede na to, da živimo v obmejnem območju, negujemo izvrstne odnose z našimi prijatelji Slovenci. Tudi to v veliki meri zahvaljujoč članicam in članom društva.« Praznovanje desete obletnice društva, ki še posebej skrbno neguje čezmejno sodelovanje, je bila tudi prva v nizu prireditev ob letošnjih, zdaj že tradicionalnih Dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. V programu so se med drugimi predstavile učenke pouka slovenskega jezika s kulturo in dopolnilnega pouka slovenščine, iz Slovenije so v goste prišli Hrušiški fantje. Dnevi slovenske kulture bogatijo kulturno raznolikost Istre, meni namestnik veleposlanice RS na Hrvaškem Marko Rakovec: »Veseli me, da so ta društva zelo aktivna. Še posebej pri poučevanju slovenskega jezika. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje, da bodo društva še naprej tako dobro sodelovala. Zelo nas vesli čezmejno povezova-

2

nje, tudi gospodarsko. Zadovoljni smo, da se je rešilo vprašanje Cimosa. Veleposlanica se je nedavno srečala z županom Istrske županije, ki je povedal, da to omogoča nadaljnje skupno sodelovanje tudi na gospodarskem področju, ki bo uspešno za obe državi.« Prireditve ob deseti obletnici Slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta se je še s posebnim zadovoljstvom udeležil tudi Rudi Merljak z Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bil eden pobudnikov ustanovitve društva. O pomenu Dnevov slovenske kulture v Istri pa je povedal: »Dnevi slovenske kulture v Istri so tako zelo pomembni, ker je Istra zgodovinsko tudi slovenska dežela. In tukaj Slovenci živijo od vselej. So konstitutivni element te prastare dežele in zato je ta prireditev, ki se je vedno znova razveselim, zelo pomembna.« Dnevi slovenske kulture so plod skupnega truda in povezanosti vseh šestih slovenskih kulturnih društev, ki delujejo na območju hrvaške Istre. Vsako leto obiskovalcem ponudijo nekaj več. Slovenci v Umagu so tokrat pripravili dva dogodka – v soboto, 21. 10. 2017, so odprli razstavo fotografij Andraža Sereša, zatem pa so si obiskovalci lahko ogledali še komedijo »Češpe na figi« Marjana Tomšiča, v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. V Labinu so se tokrat odločili za monodramo »Ničesar ne obžalujem« Vinka Möderndorferja, obenem pa so na ogled postavili dela, ki so nastala v kreativnih delavnicah slovenskega društva Istra iz Pulja. Že tradicionalni dnevi slovenske kulture v Istri so se sklenili v Lovranu z nastopom Folklornega društva Lukovica in zaključnim skupnim druženjem.  Barbara Kampos  Davor Lonzarić


// SLOVENCI PO SVETU

Minister Žmavc obiskal slovenski skupnosti na zahodu ZDA in Kanade

3


4


// SLOVENCI PO SVETU San Francisco, ZDA Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v torek, 17. oktobra, obiskal slovensko skupnost na območju San Francisca v Kaliforniji (ZDA). Pogovori ob obisku pred kratkim odprte podružnice ABC pospeševalnika iz Ljubljane v San Joseju so se nanašali predvsem na možnosti povečanega sodelovanja mladih slovenskih podjetnikov, delujočih v tujini, z matično domovino.

ska skupnost se sicer stara, je pa v zadnjih nekaj letih predvsem zavoljo prihoda številnih mladih študentov, profesorjev, raziskovalcev in podjetnikov iz Slovenije dobila nov zagon. Za to oziroma za povezovanje dveh skupin slovenskih izseljencev ima veliko zaslug častni konzul Republike Slovenije Tom Brandi. Dan se je zaključil s sprejemom za pripadnike različnih generacij in skupin Slovencev z območja San Francisca.

Univerzo Stanford, eno najuglednejših v ZDA in svetu, je ministru razkazal dr. Jure Leskovec, eden najprodornejših mladih slovenskih znanstvenikov, delujočih v tujini. Hkrati je zelo dejaven tudi v Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji (ASEF), ki štipendira slovenske študente za nekajmesečni študij pri slovenskih profesorjih v ZDA in obratno – prizadevajo si za pošiljanje potomcev slovenskih izseljencev iz ZDA na študij v Slovenijo. Na Stanfordu se je minister Žmavc srečal še z dr. Zvonkom Fazarincem, dolgoletnim pomembnim sodelavcem znamenitega podjetja Helwet-Packard idr., ter mag. Mio Rode, učiteljico slovenščine v San Franciscu. Beseda je tekla o možnostih ustanovitve lektorata slovenskega jezika in kulture na tej univerzi. V prostorih Slovenskega doma (Slovenian Hall) so se z ministrom sestali vodje različnih slovenskih skupin oziroma ustanov v San Franciscu. Tamkajšnja sloven-

Minister v družbi dr. Zvonka Fazarinca in mag. Mie Rode na univerzi Stanford

Minister med nagovorom slovenske skupnosti v Slovenskem domu v San Franciscu

5


Profesor, ki po rodu sploh ni Slovenec, govori brezhibno slovensko in je zelo pomemben prevajalec slovenskih del v angleščino (dela Draga Jančarja, Bartolov Alamut idr.), okrog sebe pa združuje tako starejše pripadnike slovenske skupnosti, sicer organizirane v društvu Slovenska miza, kot študente in druge mlade slovenskega ali tudi ne-slovenskega rodu. Minister Žmavc se je z njim in s študenti ter ostalimi pogovarjal o možnostih nadaljnjega sodelovanja z društvom in pa o možnostih razvoja slovenistike na tej univerzi ter o izmenjavah študentov in profesorjev med Seattlom in Slovenijo. Minister med pogovorom z direktorico ABC pospeševalnika v San Joseju Ano Lukner

Seattle, ZDA Minister je drugi dan delovnega obiska na zahodu Severne Amerike, obiskal slovensko društvo Slovenska miza v Seattlu. Društvo deluje sedem let in je posebnega pomena, saj je eno redkih v tem delu ZDA. Prizorišče srečanj je običajno Univerza Washington in tako je bilo tudi tokrat. Prvega obiska ministra oziroma sploh katerega vodje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu se je udeležila skupina rojakov, študentov in tudi profesorjev, predvsem kolegov prof. dr. Michaela Bigginsa. Ta na univerzi med slovanskimi jeziki poučuje tudi slovenščino, z leti pa je v univerzitetni knjižnici oblikoval slovensko knjižno zbirko s kar okoli 7.000 deli.

Vancouver, Kanada Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bil v četrtek, 19. oktobra, navzoč pri svečani vročitvi maske ptujskega kurenta Antropološkemu muzeju Univerze Britanske Kolumbije v Vancouvru. Originalno masko sta na pobudo ministra muzeju donirali Mestna občina Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, minister pa je z direktorjem muzeja Anthonyjem Shaldonom podpisal listino o donaciji. Glavna organizatorka dogodka v eminentnih prostorih muzeja, častna konzulka Republike Slovenije dr. Margaret Rudolf, je k so-oblikovanju slovesnosti povabila vancouversko slovensko društvo. Poleg kurentovega plesa je več kot sto obiskovalcev iz vrst slovenske skupnosti, diplomatskega zbora in strokovne javnosti tako lahko spremljalo nastop pevskega zbora, folklorne skupine in glasbene zasedbe najmlajših, nastopajočim pa so se pridružili tudi člani ansambla Smeh iz Slovenije. Navzoče, med katerimi je bil tudi veleposlanik RS v Kanadi dr. Marjan Cencen, so nagovorili direktor muzeja, častna konzulka RS Rudolfova in pa seveda minister Gorazd Žmavc. Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož dr. Aleksander Lorenčič sta direktorju in navzočim poslala pozdravno pismo. Ta je v svojem nagovoru poudaril predvsem simbolni pomen donacije, ki ob 25-letnici kanadskega priznanja samostojne Slovenije predstavlja pomemben korak k še tesnejšemu sodelovanju med kulturama oziroma narodoma.

Minister Žmavc in prof. dr. Biggins si ogledujeta slovensko knjižno zbirko

6

Winnipeg, Kanada Zadnji dan delovnega obiska pri slovenski skupnosti na zahodu ZDA in Kanade je Gorazd Žmavc, minister za


// SLOVENCI PO SVETU

Slovence v zamejstvu in po svetu, kot prvi slovenski minister obiskal še slovensko skupnost v Winnipegu, prestolnici kanadske province Manitoba. V prostorih pod slovensko cerkvijo se je srečal s predstavniki društva in s predsednikom Stanom Majowskim. Društvo ima okoli dvesto članov, redne dvojezične maše, tri starostno razmejene folklorne skupine, mladinski ansambel, tečaj klekljanja, poleti v počitniškem domu zunaj mesta pripravljajo tabore in delavnice za mlade, glavni letni projekt pa je sodelovanje na največjem kanadskem mednarodnem etničnem sejmu Folklorama, na katerem predstavljajo slovenske folklorne plese, glasbo in kulinariko. Čeprav je društvo zavoljo geografskih dejavnikov precej osamljeno, je zelo dejavno in vključuje veliko število mladih.

Minister Žmavc in predsednik Kanadsko-slovenskega kulturnega društva Stan Majowski pred parlamentom Mantiobe

7


// NOVICE

Trubar, Bohorič in Dalmatin v Srbiji Društvo Slovencev Triglav iz Subotice je v soboto, 14. oktobra, organiziralo že 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Slovenije, ki poteka pod naslovom Mavrica. Letos so se učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice predstavili vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina ter amaterski igralci iz JSKD Krško. Predsednica Slovenskega protestantskega društva Alenka Černelič Krošelj je mladim prenesla vrednote, ki jih ohranja društvo. Najmlajši učenci iz Srbije so spomin na Trubarjev Abecednik počastili s pesmicami o črkah, najstniki s prirejenim rapom skupine Jararaja o Trubarju, pomen izobrazbe pa so predstavili s skeči in pesmicami o šoli. Gostje iz Krškega so udeležencem srečanja podarili domoljubne misli sošolcev, rap o protestantih in skeč o treh zname-

8

nitih možeh, ki so združeni v skulpturo v parku Jurija Dalmatina pri šoli. Amaterski igralci so uprizorili pogovor med Bohoričem in njegovim učencem Jurijem ter pričarali meščansko vzdušje Krškega z dobrotnico Josipino Hočevar in družino Romih. S to prireditvijo so se Slovenci v Srbiji pridružili praznovanju 500-letnice reformacije. Gostje iz Krškega so se na poti v Subotico ustavili v Novem Sadu, kjer jih je sprejelo vodstvo Društva Slovencev Kredarica.  Rut Zlobec


// NOVICE

Kviz o Sloveniji v BiH V Židovskem centru v Banjaluki je v soboto, 21. oktobra, potekal peti kviz za Slovence v Bosni in Hercegovini. Organiziralo ga je Društvo Slovencev Triglav, pripravila in vodila sta ga Darko Hederih in Pavle Ravnohrib. To je bil že peti kviz za Slovence v Bosni in Hercegovini, na prejšnjih so tekmovalci odgovarjali na vprašanja o živalih, športu, hrani in vodi. Tokrat so se lahko naučili marsikaj o Sloveniji: o njenih mestih, gorah, jezerih, znamenitostih, običajih in hrani. Takšni dogodki so priložnost, da učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz vse Bosne in Hercegovine pokažejo svoje znanje, poudarek pa je tudi na prijetnem druženju. Ekipe so prišle iz Tuzle, Kaknja, Zenice, Sarajeva, Teslića, Prijedora, Banjaluke in Slatine, pridružili so se jim tudi gostje iz Srbije – iz Niša in Novega Sada. Najboljše znanje so pokazale učenke Društva Slovencev Lipa Prijedor, drugi so bili mladi člani Združenja meščanov slovenskega porekla iz Tuzle, tretji pa so bili domačini – člani Društva Slovencev Triglav Banjaluka. Poslušalci, ki so uživali ob zanimivem tekmovanju, so zaploskali prav vsem, saj so vsi učenci pokazali, da o Sloveniji veliko vedo, pa čeprav imajo nekateri le redko priložnost, da jo obiščejo.  Barbara Hanuš

9


V Škerkovi domačiji načrtujejo center za Kras Dežela Furlanija-Julijska krajina je formalno sprejela zapuščinsko dediščino Jožeta Škerka in torej postala lastnik polovice njegove znane domačije v Trnovci, v kateri je pokojni odvetnik skupaj z tudi že pokojno ženo Zoro Koren uredil razstavno galerijo.

da se s SAZU dokončno dogovorijo o lastnini domačije, ob upoštevanju želje pokojnih lastnikov, da bi lastnina ostala nedeljiva, na kar je ugledna slovenska ustanova že dejansko pristala.

Medtem ko je Škerk domačijo zapustil Deželi, je njegova pozneje umrla soproga svoj polovični premoženjski delež namenila Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Zakonca Škerk sta izrazila željo, da bi v Trnovci zrasel Raziskovalni, študijski in umetniški center za razvoj Krasa Jože Škerk in Zora Koren. Upravljali naj bi ga Dežela in SAZU, ob aktivni soudeležbi slovenske manjšine, napoveduje deželni odbornik Gianni Torrenti, ki se je veliko ukvarjal s tem vprašanjem. Veliko zaslug, da se je stvar rešila po želji zakoncev Škerk nosi podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je tudi spremljal in spodbujal dogovarjanje med Deželo in SAZU. Sodeč po uradni ekspertizi Agencije za prihodke je kraška domačija trenutno vredna 2.362.929 evrov (nepremičninski del 2.150.325 evrov ter dvorišče in sosednja zemljišča 212.604 evrov), kateri je treba prišteti stroške za obnovo. Deželni odbor je pooblastil pristojne službe,

Foto: Primorski dnevnik

Dopisnik? Fotograf? Bloger?

Iščemo tebe!

Soustvarjaj portal www.slovenci.si in postani del globalne mreže ustvarjalnih Slovencev! 10

E-revija Moja Slovenija november 2017  
Advertisement