Page 1

E-revija | Oktober 2018

INTERVJU

“Za zajamčeno zastopstvo čakamo na predlog manjšine” SLOVENCI PO SVETU

Zadnjih dvajset let Avstrija ni naredila premikov KULTURA

Podelitev državne nagrade Lipušu 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

INTERVJU

“ZA ZAJAMČENO ZASTOPSTVO ČAKAMO NA PREDLOG MANJŠINE” 3

SLOVENCI PO SVETU

KULTURA

ZADNJIH DVAJSET LET AVSTRIJA NI NAREDILA PREMIKOV

PODELITEV DRŽAVNE NAGRADE LIPUŠU

11

1

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Podelitev državne nagrade Lipušu Pisatelj Florjan Lipuš je v ponedeljek na Dunaju prejel Veliko avstrijsko državno nagrado za dosežke s področja umetnosti in kulture. Dobil jo je za literaturo v slovenskem jeziku. Lipuš je prvi Slovenec, ki je prejel to nagrado. „Estetska, avtonomna in inovativna literatura“ „Lipuševa literatura temelji na estetski avtonomiji, jezikovnem eksperimentu in literarni inovaciji,“ je ob razglasitvi julija letos poudaril minister za kulturo Gernot Blümel. Kot je v utemeljitvi zapisal odbor za nagrado, Lipuš „V svoji literaturi obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.« Pionir slovenske literature na Koroškem Florjan Lipuš se je rodil 4. maja 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Kot otrok je bil priča, kako so aretirali njegovo mater, ki so jo nato ubili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški vojski. V

letih od 1960 do 1998 je deloval kot Ljudskošolski učitelj, istočasno je bil urednik literarne revije „Mladje“ in velja za pionirja slovenske literature na Koroškem. Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg Zmot dijaka Tjaža (1972), ki sta ga 1981 v nemščino prevedla Helga Mračnikar in Peter Handke, so med njegovimi najbolj znanimi deli Odstranitev moje vasi (1983), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995) in Boštjanov let (2003). Njegov zadnji roman Gramoz je bil med letošnjimi nominiranci za kresnika. Mnogokrat odlikovan Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado, nagrado Petrarca, častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, kulturno nagrado dežele Koroške in nagrado Franz Nabl mesta Gradec. Svečana podelitev Velike državne nagrade Florjanu Lipušu je bila v kongresni dvorani Urada zveznega kanclerja na Dunaju. Slavilni govor je imel pisatelj in predsednik senata za umetnost Josef Winkler.  slovenci.orf.at / SVSD

1


Projekt “Od Maksa do faksa” je vključeval tudi Pleteršnikov dan 13. septembra 2018, na 95. obletnico smrti leksikografa Maksa Pleteršnika, so v Pišecah pred njegovo rojstno hišo pripravili Pleteršnikov dan. Ob bogatem kulturnem programu so predstavili zbirko strokovnih člankov z lanskega simpozija jezikoslovcev na temo Slovenska jezikovna politika in njeni porabniki (referate je objavila revija Slavia Centralis) in nato še izid biografskega romana pisatelja Rudija Mlinarja s krovnim naslovom Maks Pleteršnik in s podnaslovom Teden s slovaropiscem. Publiko na Pleteršnikovem dnevu 2018 so sestavljali številni obiskovalci iz vse Slovenije in tudi tujine.

2

Med njimi so bili tudi gostje projekta Moja hiša je tvoj dom z nadgradnjo „Od Maksa do faksa, ki ga izvaja Društvo Pleteršnikova domačija Pišece s pomočjo Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Študenta Aurena in Nemanja iz Beograda sta bila navdušena nad dogodkom in Aurena želi v nadaljevanju študija doktorirati na eni izmed slovenskih univerz Naj omenimo še to, da se čedalje več mladih slovenskih korenin po svetu želi učiti jezika svojih prednikov in vračati v Slovenijo.  Društvo Pleteršnikova domačija Pišece


// INTERVJU

“Za zajamčeno zastopstvo čakamo na predlog manjšine” Peter Jožef Česnik je 18. minister oziroma predstojnik vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v zgodovini samostojne Slovenije. Veliko let je preživel v Avstraliji, ministri za zamejce so bili takrat njegovi sogovorniki, sedaj pa je on tisti, ki bo iz Ljubljane skrbel za približno 500 tisoč Slovencev, ki živijo zunaj matične države.

3


4


// INTERVJU Aktivna politika vam ni tuja. Svoj čas ste bili med ustanovitelji stranke Zares, za katero ste tudi kandidirali za evropski parlament. Menite, da vam bo to pomagalo na novi politični poti? »Politika je živ mehanizem. Zame poslanska ali ministrska funkcija ne predstavljata politične moči, vsaj ne pri mojih 73 letih starosti. Politika je zame orodje, s katerim lahko izboljšam življenje državljanom, zamejcem in izseljencem in sicer pri aktivnem soustvarjanju dobrih politik in kot sem dejal na ustanovitveni seji državnega zbora (DZ) mora politika služiti ljudem in državi. Služiti pa pomeni delati dobro za ljudi in državo.« Kako to, da ste pristopili v Stranko Alenke Bratušek (SAB)? »Sam se dojemam kot politično bitje. Saj poznate grško antično literaturo in ne nazadnje sodobno politologijo, ki posameznika opredeljuje kot »zoon politikon«. Aktivno soustvarjanje družbenega in političnega življenja je tako zame ne samo nuja temveč tudi potreba. Članstvo v politični stranki je tako naravna posledica aktivnega udejstvovanja. Naj takoj na začetku odgovora na zastavljeno vprašanje izpostavim, da je edina omembe vredna kakovost stranke Zares njen zapisan program, ki je bil po mojih ocenah res dober in vreden truda. Vendar očitno samo na papirju.« Potem ste ubrali druge strankarske poti. Kako to? »No in po fiasku političnega inženiringa, ki se je imenoval Zares, sem se v resnici spogledoval tudi s stranko Socialnih demokratov, vendar sem ob spoznavanju programa Stranke Alenke Bratušek ugotavljal, da je Alenka Bratušek edina, ki razume sodobni ustroj političnega delovanja.« Gospod minister vi ste kot izseljenec dolgo let živeli v Avstraliji, zato vam tematika zamejstva in zdomstva ni tuja. Mislite, da vam bo ta življenjska izkušnja prišla prav pri opravljanju ministrskih poslov? »Ministrski posli so ena stvar, zdomstvo in zamejstvo pa druga. Na ministrovanje se še privajam vendar imam odličen kolektiv in lahko rečem, da imam na splošno rad spremembe in se dokaj hitro prilagajam. Tako je tudi pri ministrovanju oziroma opravljanju nalog ministra. Je pa potrebno izpostaviti, da sem kot dolgoletni izseljenec ob tovrstni tematiki ne samo razumevajoč temveč tudi čustven. Težave in tegobe ter ne na nazadnje potrebe diaspore tako precej dobro razumem.« V vaši stranki so zapisali, da je vaš življenjski moto: Ljubeznivost je nalezljiva. Kaj to za vas pomeni?

»Res je, ljubeznivost je nalezljiva. Vsaj tako je bilo na peti celini. Sam opažam, da je vsakodnevnem življenju prisotno akutno pomanjkanje ljubeznivosti. Področje, kjer se to potrjuje je denimo promet in prometna kultura. Tempo današnjega časa je pač takšen, da je tehnologija zamenjala pristen človeški stik in posledično je človečnost in torej tudi ljubeznivost postavljena na deseti tir in ne samo na drugega.« Koliko poznate položaj Slovencev v Italiji? »Slovenska avtohtona narodna skupnost v Italiji je ne le najštevilčnejša, ampak tudi najbolje organizirana slovenska skupnost v zamejstvu. Njeni pripadniki so izredno dejavni in zato tudi prepoznavni v širšem prostoru, tako na gospodarskem, kulturnem in športnem, kot tudi na šolskem, znanstvenem in političnem področju. Zato je moj cilj to skupnost podpreti v vseh njenih skupnih prizadevanjih. Iz izkušenj vem, da se da s skupni-

5


mi močmi in jasnimi cilji doseči izredno veliko.« Na kakšen način mislite to doseči? »Potrebna sta jasna beseda in transparentno delovanje. V takih razmerah se potem tudi mladi lažje znajdejo in tako hitreje prepoznajo svojo vlogo v skupnosti. Saj veste - na mladih svet stoji, zato jim moramo prisluhniti in jim dati možnost aktivne participacije v oblikovanju bodočnosti. Med prve naloge svojega mandata sem seveda vključil srečanja z vsemi predsedniki krovnih organizacij Slovencev v zamejstvu. Gotovo bomo spregovorili tudi o vlogi in pomenu SLOMAK-a.« Na zaslišanju v DZ ste izpostavili, da bi bil potreben premik kar zadeva predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu. Kaj ste mislili s tem? »Veste, kako negotov je vsakokratni izid volitev v ita-

6

lijanski parlament, koliko truda je vloženega v vsakokratno pripravo volilnega zakona. Zato si bom prizadeval, da bi zajamčeno zastopstvo predstavnika slovenske narodne skupnosti ne bil le člen zaščitnega zakona, ampak da bi Slovenci v FJK uspeli z enotnim in ustreznim predlogom doseči tako raven možnega predloga, ki bi ga tudi Slovenija na vseh političnih ravneh suvereno podpirala. Ob tem velja dobro razmisliti tudi o zagotavljanju slovenskih predstavnikov v deželni vladi. O tej pomembni temi bi moral že sedaj teči zelo intenziven pogovor.« Soglašate s predlogom, da bi Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili svojega predstavnika v DZ? »Podprl bi tovrsten predlog, ki ni nov, rešitve, ki bi pripeljala takega predstavnika v slovenski parlament, pa še vedno ni. Veliko je vprašanj, na katere do sedaj ni bilo odgovora.«


// INTERVJU In kakšna so ta vprašanja? »Najpomembnejše se mi zdi vprašanje, na kakšen način bi pol milijona Slovencev, ki ne živijo v Sloveniji, izbralo takega predstavnika. Nekaj rešitev od predstavnikov držav, ki imajo večino ali manjšino svojega naroda izseljenega po svetu, sem sicer slišal na Blejskem forumu. A kljub temu sem prepričan, da če bi bilo to za naše razmere enostavno rešljivo, bi bilo tudi že rešeno.« Očitno pa (še) ni rešeno ... »Vsekakor je za to potrebna sprememba ustave RS, ki potrebuje večino v DZ. Moram pa ob tem povedati nekaj drugega. Slovenija ima v DZ Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri predsedniku vlade pa sta oblikovana Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu. Nenazadnje pa je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister, centralni organ državne uprave za področje odnosov med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in Slovenci po svetu.Tesnejše sodelovanje zamejcev je nujno in idejo predstavnika avtohtonih skupnosti v vsakem demokratično oblikovanem parlamentu zagovarjam in podpiram, še več smatram jo kot naravno posledico in njeno realizacijo kot nujno.« Večkrat je v manjšinah slišati očitek, da v matični državi premalo poznajo položaj Slovencev v sosednjih državah. Soglašate s tem očitkom? »Do neke mere je to res, vendar je tudi razumljivo, da državljane najbolj zanima kaj se dogaja v njihovem neposrednem oziroma lokalnem okolju in ne toliko dogajanje na drugi strani države. Podobno je razumljivo zanimanje matičnega prebivalstva za diasporo. Občutek imam, da nemalo Slovencev še vedno gleda na izseljence kot »bogate strice iz Amerike«.« To ni ravno spodbudno ... »Vendar hkrati zaznavam, da se trend spreminja in da vse več posameznikov opaža in živi tako imenovano brezmejnost. Nedvomno je k temu pripomogla tako imenovana schengenska politika in infrastrukturne kapacitete, ki to omogočajo in ne nazadnje tehnologija in njen svetlobni napredek oziroma razvoj. Življenje je danes nedvomno hitrejše kot je bilo še desetletje nazaj in z navdušenjem pričakujem prihodnost, ki upam, bo vsem, še posebej tistim, ki živijo izven tako imenovanih teritorialnih meja očetnjave, naklonjena.«  Primorske novice

7


// SLOVENCI PO SVETU

Pred 60 leti “Najhujši udarec za manjšino” Letos mineva 60 let od odprave obveznega dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Potekal je od šolskega leta 1945/46. Potem je bil leta 1957 ustanovljen »Kärntner Heimatdienst“ in je organiziral proteste, zato je bila ta oblika pouka, ki so jo tudi predstavniki večinskega naroda hvalili kot vzorno, odpravljena. Namesto tega pa je – s prvotno zelo hudimi posledicami za slovensko manjšino – bil uveden današnji sistem prijav k dvojezičnemu pouku. Obletnica je priložnost za pogled nazaj, tudi kakšen je bil razvoj dvojezičnega šolstva in zlasti, kakšno je stanje danes in kaj zahteva prihodnost. Začelo se je novo šolsko leto. Običajno se v tem času objavljajo številke o prijavah k dvojezičnemu pouku. Vemo za naraščanje prijav k dvojezičnemu pouku na Koroškem in vemo za nazadovanje jezikovnega znanja naših najmlajših. Vse to ima svojo zgodovino. Pri tem je bila odprava obveznega dvojezičnega šolstva tragična zareza za slovensko narodno skupnost na Koroškem, ki jo je začutila na domala vseh ravneh njenega življenja. Še posebej pa je ta zareza vplivala na obvladanje slovenskega jezika, ki je osrednja življenjska žila skupnosti. »Odprava obveznega dvojezičnega šolstva po vojni, točno pred 60-imi leti, je bil najhujši udarec za Koroške Slovence«, meni predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko. Dočim je leta 1957 obiskalo na Južnem Koroškem obvezni dvojezični pouk preko 13.000 otrok, je po odpravi tega pouka ob začetku šolskega leta 1958 bilo vpisanih samo še kakih 1.300 učencev. »Od tega hudega

8

udarca se slovenska narodna skupnost nikoli ni več popolnoma opomogla«, tako Inzko. Medtem ko so drugi otroci igrali nogomet, je Zdravko Inzko moral obiskovati slovenščino popoldan po koncu šolskega časa. »Drugi šolarji so gledali na nas, kakor da smo kaznovani.« Predvsem pa je napravljena nepopravljiva duhovna škoda sožitju, spoznavanju jezika in kulture soseda. Uničena je bila najdragocenejša dediščina angleških zavezniških vojakov. Razveseljivo število aktualnih prijav je dodaten dokaz, da je bila odločitev tedanjega deželnega glavarja huda napaka. Seveda pa nikoli ne bomo dosegli število 13.000, tudi zaradi manjših družin. Obvezno dvojezično šolstvo je odpravil socialistični deželni glavar Ferdinand Wedenig, hujskaške proteste proti obveznemu slovenskemu pouku na Južnem Koroškem (»Schulstreiks«) pa je organiziral koroški Heimatdienst. Heimatdienst je čakal, da so Angleži leta 1955 odšli in je


// SLOVENCI PO SVETU takoj začel s protislovenskimi akcijami. Pozneje tudi pri podiranju tabel. Da gre tudi drugače, je dokazal leto prej prosvetni minister ljudske stranke, ddr. Heinrich Drimmel, ki je 1957 ustanovil Slovensko gimnazijo, hrbtenico narodne skupnosti. Tudi tedaj so bili protesti Heimatdiensta proti ustanovitvi Zvezne gimnazije za Slovence, najhujši. »V smislu poravnave krivic« meni dr. Inzko, sam absolvent Slovenske gimnazije, »bi bilo pravično, da bi se sistem prijav za pouk slovenščine spremenil, najkasneje tedaj, ko bo več kot 50% prijav. V bodoče naj bi se uvedel sistem odjav za tiste otroke, ki slovenskega pouka ne želijo, za ostale naj bi pa bil obvezen. Tako kot pri verouku in tako kot to funkcionira na Gradiščanskem. To bi bila za manjšino prijaznejša ureditev, kot sedanja«, je dejal predsednik Narodnega sveta.

O odpravi obveznega dvojezičnega šolstva pravi Rudi Vouk, odvetnik in predstavnik Društva slovenskih pravnikov na Koroškem: »Če bi nadaljevali s tem sistemom obveznega dvojezičnega šolstva, po mojem prepričanju nikdar ne bi prišlo do zaostritve narodnostnega konflikta, kot se je zgodilo v 70-ih letih, saj bi enostavno zaradi poznavanja jezika s časom odpadli predsodki in nesporazumi. Če danes govorimo o izboljšanju klime med večino in manjšino in ugotavljamo, da je skoraj polovica otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku, bi bil skrajni čas, da se to krivico izpred 60 let popravi.«  Radio Ognjišče / Narodni svet koroških Slovencev  ARO

Ni razlik med matico in zamejstvom Odprtje razstave Tržaške Slovenke v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in predstavitev zbornika Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem je v Ljubljani spremljala zanimiva izmenjava mnenj o vlogi žensk v slovenski književnosti ter o odnosih Slovenije s t.i. zamejstvom. Književnik in literarni zgodovinar Denis Poniž ne vidi nobenih razlik med t.i. matično, zamejsko in zdomsko literarno ustvarjanje, polnopravna slovenska pisateljica je po njegovem tudi Koroška Slovenka Maja Haderlap, čeprav v glavnem piše v nemščini. Da s priznavanjem vloge žensk v slovenski književnosti še vedno nekaj ni v redu, je Poniž kot primer navedel poročanje slovenskega medija, ki je nedavno umrlo tržaško književnico Ireno Žerjal predstavil najprej kot nekdanjo ženo Jožeta Pučnika in šele nato kot pesnico in pisateljico. Bogomila Kravos je predstavila lik pokojne Lelje Rehar Sancin in izpostavila njen velik doprinos pri uveljavitvi slovenščine v tržaškem in širšem okolju, medtem ko je Vilma Purič orisala lik Irene Žerjal. O zborniku je spregovorila njegova urednica Marija Pirjevec, medtem ko sta srečanje uvedli Ksenija Majovski za NŠK in ZSKD ter Nadja Roncelli za založbo Mladika.  Primorski dnevnik

9


V Celovcu že 40 let deluje dvojezični vrtec Naš otrok V Celovcu že 40 let deluje dvojezični vrtec Naš otrok, kjer se vsako leto okoli 35 otrok spoznava s slovenščino in nemščino. Kot je v nagovoru ob predstavitvi celovškega vrtca v Ljubljani dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, daje dvojezičnost otroku možnost, da utrdi svoje znanje in ga krepi skozi igro. Minister je opozoril, da je večjezičnih vrtcev premalo in da bi se lahko multikulturno dvojezičnost aktivneje podpiralo. »Dvojezičnost oplemeniti vsakega človeka,« je dejal. Ob delovanju vrtca Naš otrok je izrazil zadovoljstvo, da projekt uspeva, in obljubil okrepitev sodelovanja tudi med drugimi organizacijami Slovencev v tujini. »Gnezdo si lahko ustvarimo kjerkoli, trdnjava pa je samo ena,« je še dejal. Predsednica društva Naš otrok, ki upravlja z vrtcem, Marija Zdouc je spomnila na začetke vrtca pred več kot 40 leti, ko Slovencem na avstrijskem Koroškem ni bilo najlažje. Takrat se je v društvo organizirala skupina staršev, saj so želeli krepiti vzgojo otrok v obeh deželnih jezikih. Kmalu so ustanovili vrtec v prostorih Mohorjeve hiše v Celovcu. Otroci, ki obiskujejo vrtec, prihajajo iz različnih jezikovnih okolij, med drugim celo iz Pakistana, pa je povedala tajnica društva Katarina Pajnič. »Vse več staršev odkriva pomen dvojezičnosti in to v najbolj rani otroški dobi,« je dodala Zdoučeva. V začetni fazi si predvsem prizadevajo, da otroku z občutkom približajo jezik, ki ga še ne zna, je pojasnila Pajničeva. V vrtcu tako v približno enaki meri uporabljajo slovenski in nemški jezik, načeloma je vsak dan v tednu namenjen enemu jeziku. Vzgojiteljice praviloma pri uporabi ne mešajo jezikov, otroci pa imajo svobodno izbiro. V vrtcu gostijo različne slovenske kulturne skupine, dobro sodelujejo tudi z nekaterimi slovenskimi šolami. Zdoučeva je danes na predstavitvi vrtca v okviru projek-

10

ta Slovenski jezik med mladimi rojaki, ki ga organizira slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), še opozorila na slabo finančno stanje. Dejala je, da si pogosto pomagajo z zasebnimi prispevki, vsi člani društva pa delajo na prostovoljni osnovi, da ostane dovolj sredstev za kritje plač vzgojiteljic in drugih obveznih stroškov.  Slovenski generalni konzulat v Celovcu


// SLOVENCI PO SVETU

Zadnjih dvajset let Avstrija ni naredila premikov​ Prihodnje leto bo Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) praznoval 70 let delovanja, za leto 2020 pa že zdaj načrtujejo številne plebiscitne proslave. V luči prihajajočih obletnic smo se o izzivih, s katerimi se sooča narodna skupnost, pogovarjali z novoizvoljenim predsednikom zbora narodnih predstavnikov (ZNP) Nantijem Olipom. Kakšna pričakovanja imate od nove slovenske vlade? »Že način, kako se je vlada sestavljala, me v splošnem razvoju te razmeroma mlade države, skrbi. Zdi se mi, da ima Slovenija pred sabo velike izzive, ki se jim lahko zoperstavi le v sodelovanju vseh struj in političnih sil. Notranji politični spleti v državi lahko privedejo do tega, da zadeve preveč stojijo, namesto da se jih lotimo z vsemi konstruktivnimi silami. Kar se tiče Slovencev v zamejstvu in po svetu, je želja gotovo ta, da urad za zamejce ohrani zadostno podporo. Urad je bil vedno v neposrednem stiku z zamejskimi Slovenci in je služil kot garancija kontinuitete. Če je v državi pooblaščen nek tovrsten urad, je to prvič dokaz spoštljivega odnosa Slovenije do vseh Slovencev, ki živijo izven meja. Drugič pa je to tudi operativen organ, ki lahko zelo hitro ukrepa in rešuje probleme, ki jih velika politika ni v stanju reševati. Po prvih napovedih designiranega ministra Petra Jožefa Česnika upam, da se bo sodelovanje z uradom nadaljevalo v dobrem vzdušju, konstruktivnem dialogu in sprotnem reševanju odprtih vprašanj. Zelo nas veseli, da je bila izvoljena za predsednico parlamentarnega odbora Ljudmila Novak, bivša ministrica za Slovence izven meja Republike Slovenije. Zelo cenim njeno delo kot izredno poznavalko zamejske problematike in sem prepričan, da bo imel ta odbor v slovenskem parlamentu lahko veliko težo.« Koalicijski sporazum predvideva številne zaveze in obljube. Si obetate tudi dvig proračunskih sredstev namenjenih za udejstvovanje zamejskih Slovencev? »Vsekakor bi bil to izredno pozitiven signal, tako navzven kot navznoter. Bil bi signal povišanja zavesti, da je slovenska vlada odgovorna za življenje slovenskih dr-

11


žavljanov znotraj in izven države. Ta zavest je v Sloveniji v pojemanju. Hkrati bi bil to tudi signal za vse države sosede, ki so v prvi vrsti odgovorne za zagotavljanje podpore narodnim skupnostim.« Kako je financiranje aktivnosti narodne skupnosti izgledalo v preteklih letih? »Če v celoti vzamemo podporo Republike Slovenije v primerjavi z Avstrijo, je finančno sorazmerje zadnjih par let ena proti dva v prid Sloveniji. Lahko si predstavljate, koliko infrastrukture, kulturnih dejavnosti in drugih aktivnosti, po katerih je narodna skupnost prepoznavna, je v zadnjih letih pomagala sofinancirati Slovenija. Od leta 1995 v Avstriji ni bilo nobenih premikov, kar je za tako bogato državo velika sramota. Pri tem se reči, ki so obveza iz mednarodnih pogodb kot je sedmi člen Avstrijske državne pogodbe, niti ne dotaknem. Sem sodi recimo medijska oskrba narodnih skupnosti, ki ne bi smela biti tema, a Avstrija naših tiskanih medijev ne podpira v smislu mednarodnih pogodbenih obveznosti. Narodna skupnost nujno potrebuje tiskane medije, zadnjih nekaj let pa jih je pri življenju držala Slovenija. Večkrat sem nagovoril tudi problematiko neprepoznavnosti skupnosti. Želeli bi si namreč vsaj polurno oddajo, kjer se osvetli specifika narodne skupnosti. S tem se dviguje zavest in poznavanje realnosti v zamejstvu. Na vse zadnje je tudi obveza državne radio-televizije, da pokriva celoten spekter v zadostni meri.« Gre pri omenjeni oddaji zgolj za idejo v zametku ali so že narejeni koraki k sami realizaciji? »Razen številnih sestankov, ki smo jih imeli, konkretnih premikov doslej nisem zasledil. Mislim pa, da bi moral iti razvoj naprej v smer nekega zavedanja širšega prostora, ki odseva tudi v medijski prezenci. S tem da si v nekem velikem slovenskem mediju, se tudi zavesti ljudi spremeni. Slovenki jezikovni kulturni prostor je namreč dosti večji, kot ga v tem primeru predstavljajo meje Slovenije.« V katerem segmentu bi potrebovali največ finančnega priliva, da bi dejavnosti koroških Slovencev lahko zaživele v polni luči? »Trenutno imamo največ težav pri permanentni skrbi za ohranitev naših tiskanih medijev. Z umiranjem vsakega tiskanega medija pa postopno izginja tudi slovenska tiskana beseda. Gre za problem, ki je sicer rešljiv, a le z dosti bolj konsekventnim delom ter s sodelovanjem med državama. Z avstrijskimi sogovorniki moramo najti ustrezen model ter definirati jasno pristojnost.

12

Malo več fokusa pa bi si želeli tudi v Sloveniji, kjer bi lahko življenje v zamejstvu ter vsa področja ustvarjanja narodnih skupnosti bolj jasno prikazali.« Pred kratkim ste zaključili z volitvami Zbora narodnih predstavnikov. Med izvoljenimi kandidati je moč opaziti velik porast ženskih predstavnic in mladih. Kako vam je uspelo k političnemu udejstvovanju spodbuditi ta segment prebivalstva? »Kar so nam te volitve prinesle, je izredna pestrost v strukturi narodnih predstavnikov ter neverjetna kontinuiteta, saj so bili ponovno izvoljeni kar štirje bivši predsedniki Narodnega sveta. Poleg tega so z ozirom na poklicno strukturo predstavnikov v svetu zastopani vsi. Od pravnih svetovalk do preprostega delavca, od zdravnika do ravnatelja, od vodje znanstvenega inštituta do kmeta. Ljudem smo dali možnost, da tovrstne kandidate izvolijo, zato je rezultat izredno razveseljujoč. Visok delež mladih, ki so bili izvoljeni v ta najvišji organ Narodnega sveta, ter dvig deleža žensk v tem gremiju kažeta na izravnanost znotraj organizacije. Hkrati je to tudi velika perspektiva za prihodnost narodne skupnosti, saj je tovrstne politične akterje nujno imeti. So bolj avtentični ter bolj legitimirani, da v imenu narodne skupnosti stopijo v kontakt s sogovorniki na vseh ravneh.« Kakšna pa je bila letos volilna udeležba? »Letošnjih volitev se je udeležilo slabih 28 odstotkov volilnih upravičencev. Lahko bi bila še večja, saj bi potrdila še večjo pestrost. V trenutnem času ugotavljam, da je v narodnostni politiki velik zastoj. V času nagrobne tišine je rezultat letošnjih volitev vseeno izredno razveseljiv, saj je potrdil, da ima veliko ljudi še vedno interes za politično udejstvovanje, v tej smeri pa se bo moralo obstoječo politično strukturo znotraj narodne skupnosti koreniti premisliti. Potrebne so korenite spremembe in interne reforme, za katere verjamem, da smo jih zmožni uresničiti. Če jih ne bomo zmogli udejanjiti pa bo politična stagnacija trajala še nekaj let, s končnim izkupičkom, ko bo politično predstavništvo narodne skupnosti enostavno permanentno izgubljajo na pomenu in politični teži.« Kakšno politiko boste v Narodnem svetu vodili v novem mandatnem obdobju? »Narodna skupnost bo potrebovala v naslednjih generacijah ogromno ljudi na vodilnih pozicijah, bodisi v kulturnem, gospodarstvenem, šolskem ali znanstvenem sektorju, zato je temeljna izobrazba teh ljudi ena ključnih nalog Narodnega sveta. Voditi moramo jasno


// SLOVENCI PO SVETU usmerjeno izobraževalno politiko, s katero se bomo dokopali do izobraženih kadrov, ki bodo koristili celotnemu življenjskemu prostoru narodne skupnosti. Velik poudarek bomo namenili tudi pospešenemu dialogu med obstoječimi organizacijami, kjer jih bomo poskušali prepričati o potrebi notranjih reform v smeri oblikovanja skupnega izvoljenega zastopstva. V tretji točki pa bomo poskušali vzpostaviti bolj kvaliteten dialog v odnosu do deželne in zvezne vlade republike Avstrije.« Boste za višanje intelektualnih kapacitet namenili tudi dodatna finančna sredstva? »Menim, da za tovrstno izobraževanje ne potrebujejo pretiranih dodatnih sredstev. Iz pogovora z mladimi ugotavljam, da bi sami radi vedeli več o zgodovini narodne skupnosti in o političnem razpletu, mi pa imamo v lastnih vrstah dovolj izobraženih ljudi, ki lahko zgodovinsko ozadje ustrezno osvetlijo.

Nihče ne odgovarja za svoja dejanja, saj umanjkajo ustrezne kontrolne instance. Nimamo nobene skupne instance, ki bi bila pristojna za nadzor in transparentnost in predvsem za zavezujoče sklepe glede političnih zahtev. To bi bila naslednja nujno potrebna nadgradnja v organizaciji narodne skupnosti, saj lahko le tako sredstva, ki jih prejemamo z Dunaja in Ljubljane, koristimo smotrno in usmerjeno v prihodnost, z izvoljenim skupnim organom pa bi imeli nadvse potreben strešni konstrukt za bolj uspešno politično nastopanje in korektiv, ki deluje navznoter.«  Delo  NSKS

Brez zgodovinske zavesti in poznavanja vseh okoliščin, ki so privedle do trenutnega stanja, narodna skupnost ne more nadaljevati svojo pot naprej. Poleg tega vemo, da bodo tudi mesta predsednikov in predsednic raznih kulturnih, športnih, glasbenih ter drugih društev kmalu iskala nasledstvo. Če sami ne bomo poskrbeli za dobro izobražene kadre, ki bi lahko prevzeli odgovornost, bomo naredili ogromno napako.« Omenili ste poskus vzpostavitve kvalitetnejšega dialoga z Dunajem in Koroško. Čemu se z deželno in zvezno vlado težko usklajate? »Predvsem zato, ker ni nadrejenega gremija. Pomanjkanje neke skupne nadstrukture je za politiko narodne skupnosti uničujoče. Narodna skupnost ima tri zastopniška telesa, kar za vse dobronamerne, naklonjene in resne sogovornike predstavlja absolutno iritacijo. Kot bi imela Koroška tri deželne vlade ali Dunaj tri kanclerje. V vseh odločilnih pogovorih naši sogovorniki torej slišijo več mnenj, ki naj bi hkrati zastopala predstavnike slovenske manjšine. Sestankov z zvezno vlado je zelo malo in če takrat pri sogovornikih ustvarimo vtis, da sami ne vemo, kaj hočemo, potem bomo težko kaj dosegli.« Na začetku julija ste po 33. letih zapustili svojo funkcijo v občinskem svetu. Ste tudi tam naleteli na sorodne ovire? »V občinskih svetih je politika veliko bolj direktna, v narodnostni politiki pa neposredne odgovornosti ni.

13


Slovenska skupnost Tuzla obeležila 25 let delovanja Slovenska skupnost Tuzla letos pod geslom »25 let z Vami« obeležuje pomemben jubilej. Ob tej priložnosti je bila v soboto, 22. septembra 2018, v Kristalni dvorani hotela Tuzla svečana akademija, na kateri so bili prisotni veleposlanica Slovenije v BiH Zorica Bukinac, predstavniki Kantona in Mesta Tuzla, gostje iz Slovenije, člani slovenskih skupnosti iz Zenice, Kaknja in Breze, ter številni meščani in člani skupnosti. Svečana akademija se je začela s himnama Bosne in Hercegovine ter Slovenije v skupni izvedbi Ženskega zbora Slovenčice Tuzla in Ženskega zbora Sanje iz Nove Gorice. Kratkemu uvodu z govorom o nastanku Slovenske skupnosti in njenem delovanju v minulih 25 letih je sledil nastop mažoretk iz Tuzle pod vodstvom članice Slovenske skupnosti Amire Salković. V Slovenski skupnosti Tuzla je posebne pozornosti deležno ohranjanje slovenskega jezika, kulture in običajev slovenskega naroda, zato prostorih Slovenske skupnosti ves čas poteka pouk slovenskega jezika in kulture za otroke in odrasle, ki ga vodi učiteljica Slavica Pavlović. Učenci so iz tretje in četrte generacije Slovencev v Tuzli. Predstavili so se z recitalom, in na ta način

14

seznanili občinstvo s prekrasnimi slovenskimi pokrajinami. Ženski zbor »Slovenčice« je bil ustanovljen v okviru Slovenske skupnosti Tuzla leta 2009. V zboru danes aktivno poje 26 članic pod vodstvom zborovodkinje prof. Lejle Mulaosmanović. Predstavile so se s slovenskimi pesmimi Po jezeru, Lipa in Slovenka sem, ob klavirski spremljavi gostje iz Nove Gorice, pianistke Anice Furlan. Ob tej priložnosti so posameznim dolgoletnim članicam zbora in zborovodkinji podelili priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, bronasto Gallusovo značko za pet let delovanja na polju glasbene kulture. Gostje svečane akademije so bile članice ženskega zbora »Sanje« iz Nove Gorice, ki deluje v okviru istoimenskega društva in je lani slavil 20 let obstoja. Zbor vodi Ingrid Kragelj, na vseh njihovih nastopih pa jih spremlja pianistka Anica Furlan. Tuzlanski publiki so se predstavile s slovenskimi pesmimi Veseli pastir, Na tujih tleh, V maju, Sonce ljubo, Slovenija od kod lepote tvoje, za konec pa so publiko presenetile z izvedbo prelepe bo-


// SLOVENCI PO SVETU sanske sevdalinke Kad ja pođoh na Bembašu. Na koncu akademije je predsednica Slovenske skupnosti Tuzla Dragica Tešić poudarila, da je ta organizacija v dveh desetletjih in pol naredila res dosti na področju negovanja slovenskega jezika, kulture in običajev slovenskega naroda, ter da sta Ženski pevski zbor „Slovenčice“ in Likovna sekcija nosilca kulturnih aktivnosti, po katerih je skupnost znana v Tuzli, Bosni in Hercegovini, Sloveniji in v regiji. Dodala je, da številni kulturni dogodki, ki jih je organizirala Slovenska skupnost Tuzla v vseh teh letih, niso pomembni samo za Slovence, ampak tudi za druge prebivalce Tuzle in Tuzlanskega kantona, ker se Slovenska skupnost s svojim delovanjem trudi prispevati k oblikovanju kulturne ponudbe v mestu in pokazati prebivalcem mesta in kantona, da so Slovenci del lokalne skupnosti, da negujejo svoj jezik in kulturo in da imajo kaj pokazati. Slovenska skupnost Tuzla je v znak hvaležnosti za podporo v vseh teh letih podarila slike, nastale na likovnih kolonijah Slovenci v Tuzli, in knjigo Amalija Veleposlaništvu Republike Slovenije v Sarajevu, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestu Tuzla, Vladi Tuzlanskega kantona, Bosanskemu kulturnemu centru Tuzla in Hotelu Tuzla. Ministrstvu za izobraževanje in šport Tuzlanskega kantona pa bodo vročili 130 izvodov knjige Amalija, biografije Amalije Lebeničnik, namenjenih vsem osnovnim in srednjim šolam v kantonu. Svečana akademija se je končala s skupnim nastopom Ženskega zbora Slovenčice in Ženskega zbora Sanje, ki sta navdihnjeno izvedla kompozicijo Slovenska dežela. Program sta vodili novinarka in sodelavka radia Veseljak Edita Žugelj iz Slovenije in voditeljica Asja Kavgić iz Tuzle. Svečani akademiji je sledilo druženje vseh udeležencev in gostov ob zvokih slovenske glasbe in prepevanju slovenskih pesmi.  Dragica Tešić, predsednica SS Tuzla  Arhiv društva

15


Člani društva Lipa Prijedor na Mont Blancu Ne glede na to, kje živijo, nosijo Slovenci v sebi ljubezen do gora in pohodništva. Lahko bi rekli, da imamo to že gensko določeno. Tako je tudi v našem društvu. Na splošno imamo radi gore, navdušeni smo nad Triglavom in drugimi gorami v Sloveniji, ponosni smo nanje, ampak samo nekateri izmed nas imajo pogum, moč in energijo, da jih tudi obiščejo. Naša Tanja Timarac že leta hodi v gore, večkrat je že bila na Triglavu, Mangartu in drugih slovenskih vrhovih. Že pred nekaj leti sta se ji pridružila še zakonca Derkuća Bevandić, Bojana in Radenko. Kot vsi planinci in ljubitelji gora imajo tudi oni svoje sanje in načrte, katere vrhove bi obiskali. Njihova skupna želja in cilj je bil doseči najvišji italijanski vrh Gran Paradiso (4061 m) ter najvišji vrh Francije in zahodne Evrope Mont Blanc (4810 m). Zadnji dve leti so se intenzivno pripravljali na ta vzpon. V tem času so se povzpeli na številne vrhove v Sloveniji, BiH, Italiji in Avstriji, od katerih so najpomembnejši: Triglav (večkrat), Jalovec, Prisojnik, Mangart, Mojstrovka, Maglić v BiH, Dolomiti v Italiji in Schneeberg v Avstriji .

16

Končno je prišel dan, ko so imeli vse pripravljeno, rezervirano in so iz Prijedorja odšli proti Italiji. 18. julija 2018 so prispeli v regijo Dolina Aoste. Z vzponom na Gran Paradiso so se aklimatizirali in seveda, uspelo jim je. Bojana Derkuća Bevandić pravi: „Bilo je težko, naporno, včasih smo bili na koncu moči, ampak nismo se hoteli odreči svojim sanjam. V najhujših trenutkih smo pogledali okoli sebe in ostali brez sape od lepote gora, ki so bile za nami in pred nami. Takoj smo dobili novo zagonsko energijo in šli naprej. Tako smo pripeli na Gran Paradiso srečni in zadovoljni, da smo na cilju. Kaj sem čutila jaz in ostali člani naše skupine, se ne da opisati z besedami, to se lahko samo čuti.“ Po vzponu na najvišji vrh Italije so se planinci iz Prijedorja napotili proti najvišjemu vrhu v zahodni Evropi in v Franciji, Mont Blancu. Prvi dan so prispeli v planinski dom Tete Rousse (3167 m), drugi dan do doma Gouter (3835 m), šli so čez Veliki Kuolar ali „Kuolar smrti“. Dokončni vzpon so začeli ponoči ob 1.30. Ob 4.30 so se


// SLOVENCI PO SVETU pojavili prvi znaki novega dneva, prizor, ki ga ni mogoče predstaviti ne s sliko ne z besedilom. Hiteli so naprej čez grebene Grand Boss in Petite Boss ter po šestih urah hoje prispeli na plato Mont Blanca na višini 4810 m. Ves čas so imeli srečo z vremenom. Srečni, ker so se jim sanje uresničile, so se začeli fotografirati in tako imamo slike naših članov z našo zastavo, na kateri je logo Društva Slovencev “Lipa“ Prijedor kot tudi naš slogan „Vseeno kdaj, vseeno kje – vedno smo Slovenci“. Tudi ko sta bili na vrhu Italije - Gran Paradisu - in vrhu Evrope - Mont Blancu – sta bili naši članici Tanja in Bojana še vedno Slovenki in sta to tudi ostali. Pravijo, da so hvaležni planinam, ker so bile prijazne do njih ter so jim priskrbele lepo vreme za uresničevanje njihovih sanj. Iskrene čestitke vsem tem pogumnim ljudem, ki imajo radi naravo, gore in pri katerih v vsakdanjem življenju ne vidimo njihov pogum, moč in energijo in ljudem, ki uresničujejo svoje sanje. Srečno še naprej morda tudi še na višjih vrhovih, saj nihče ne ve, do kod se bodo še povzpeli.  Alenka Uduč, Društvo Lipa  Arhiv društva

17


// NOVICE

USZS prvič organiziral dogodek v okviru Blejskega strateškega foruma V ponedeljek, 10. septembra 2018, je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu organiziral okroglo mizo »Diaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih« v okviru letošnjega Blejskega strateškega foruma. Na okrogli mizi, ki jo je gostil minister Gorazd Žmavc so sodelovali: državna sekretarka na Uradu dr. Aleksandra Pivec kot uvodna predavateljica, Terens Spenser Nikolaos Quick, namestnik ministra za zunanje zadeve Grčije, dr. Raymond Xerri, direktor direktorata za Maltežane po svetu in predsednik mednarodne nevladne organizacije Evropejci po svetu, John Doma, častni konzul RS v Kanadi, Blaž Tomc Zidar, član upravnega odbora Društva VTIS in dr. Zvone Žigon, svetovalec na Uradu. Okroglo mizo je moderiral Igor E. Bergant. Dogodka so se udeležili številni ugledni gosti, med njimi tudi predsednica Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, minister Anton

18

Peršak, kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Jožef P. Česnik, visoki predstavnik EU za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko, veleposlanik RS v Portugalski republiki Matjaž Longar, generalna konzula Vojko Volk in Milan Predan, predstavniki nevladnih organizacij iz Slovenije, zamejstva in sveta ter mnogi drugi. Namen tovrstne prve okrogle mize je bila izmenjava izkušenj na področju sodelovanja s skupnostmi, ki živijo izven matične domovine. Udeleženci so izrazili željo po nadaljevanju tovrstnega povezovanja. Minister Žmavc in državna sekretarka Pivec sta se udeležila tudi slavnostne otvoritve 13. Blejskega strateškega foruma, v popoldanskem času pa so potekala še bilateralna srečanja s predstavniki Grčije, Malte in Portugalske, ki so zadolženi za odnose med matično domovino in diasporo.


// NOVICE

Seminar za učiteljice in učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport bosta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji pripravila in financirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar bo potekal v času od 23. januarja do 1. februarja 2019. Predvideno število vseh udeležencev je od 15 do 20 oseb. Program seminarja bo določen naknadno. Izpolnjen obrazec lahko kandidati pošljejo na naslov: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana Slovenija Prijavo lahko pošljejo tudi samo v elektronski obliki oz. skenirano na naslov: urad.slovenci@gov.si ali suzana.martinez@gov.si

Od udeležencev seminarja se pričakuje, da bodo po zaključku seminarja poučevali v sobotni oz. nedeljski šoli še najmanj dve leti oz. aktivno delovali v slovenskem združenju. Prav tako se pričakuje njihova aktivna udeležba ves čas trajanja seminarja. Financerja bosta udeležencem krila 85% cene letalske vozovnice v ekonomskem razredu ter nastanitev in druge stroške povezane s seminarjem v Sloveniji. Letalske vozovnice si udeleženci priskrbijo sami, Urad pa jim bo denarna sredstva za kritje potnih stroškov povrnil po zaključku seminarja na podlagi predloženega računa oz. kopije letalske vozovnice (natančna navodila bodo udeleženci prejeli po potrditvi njihove prijave oz. udeležbe).

VEČ Prijavnica

Prosimo, da so podatki v prijavi točni in popolni. Rok za prijavo je 15. oktober 2018. Prednost imajo kandidati, ki se tovrstnega seminarja še niso udeležili.

19


4. srečanje MAJ bo v Monoštru 4. srečanje Mreže Alpe Jadran - MAJ - Mladi in projekti bo 19. in 20. oktobra 2018 v prostorih Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v Monoštru.

20

E-revija Moja Slovenija oktober 2018  
E-revija Moja Slovenija oktober 2018  
Advertisement