E-revija Moja Slovenija oktober 2017 by Moja slovenija

E-revija | Oktober 2017

SLOVENCI PO SVETU

Trst septembra dihal s slovenskimi pljuči SLOVENCI PO SVETU

Andrew Smejkal: “Po Andrew, Frances in Wilmi smo preživeli tudi Irmo.” SLOVENCI PO SVETU

Premier Miro Cerar pri slovenski skupnosti v Clevelandu 1

// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

SLOVENCI PO SVETU

TRST SEPTEMBRA DIHAL S SLOVENSKIMI PLJUČI 7

SLOVENCI PO SVETU

PREMIER MIRO CERAR PRI SLOVENSKI SKUPNOSTI V CLEVELANDU

SLOVENCI PO SVETU

ANDREW SMEJKAL: “PO ANDREW, FRANCES IN WILMI SMO PREŽIVELI TUDI IRMO.” 3

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA

// KULTURA

Hvalnica življenju

Miro Zupančič z ženo na svoji razstavi v Laškem. Foto: osebni arhiv

V razstavišču hotela Piramida v Mariboru so odprli razstavo Mira Zupančiča, slovenskega akademskega slikarja, ki že pol stoletja živi v diaspori - najprej v Avstriji, kasneje v ZDA, v New Yorku. Odprtje mariborske razstave, ki bo na ogled do 6. novembra, je bilo posebej slavnostna, saj Zupančič ne razstavlja zelo pogosto v domovini. Posvetili so jo slikarjevi 80-letnici, najzaslužnejši za predstavitev pa je dolgoletni urednik oddaje Slovenci po svetu na Radiu Slovenija , novinarski kolega Marjan Šrimpf.

Uvodne misli k razstavi je prispeval minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Gorazd Žmavc, spomine o slikarju, ki preživlja svoj čas med ZDA in Slovenijo, je predstavila ena prvih organizatork Zupančičevih razstav v Sloveniji Jožica Vrecl. O Zupančičevem slikarstvu je spregovorila umetnostna kritičarka mag. Milena Koren Božiček iz Galerije Velenje, dogodek pa je obogatil tudi glasbenik in profesor mag. Oto Vrhovnik, ustanovitelj in vodja katedre za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju.

Dopisnik? Fotograf? Bloger?

Iščemo tebe!

Soustvarjaj portal www.slovenci.si in postani del globalne mreže ustvarjalnih Slovencev! 1

Odprtje razstave Mednarodne likovne kolonije za mlade Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je 27. septembra v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu odprl razstavo Mednarodne likovne kolonije za mlade, ki jo je v sodelovanju z Uradom pripravila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Razstava je sestavljena iz izbranih del 47 likovnih kolonij, ki na pobudo likovnega pedagoga Štefana Kresnika in dolgoletnega ravnatelja osnovne šole v Vuzenici Lojzeta Gobca potekajo neprekinjeno vsako leto vse od leta 1970. O nastanku, poteku, izzivih in doživetjih likovnih kolonij za mlade so spregovorili Janko Malle iz Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, pobudnik projekta Lojze Gobec in Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta, saj se je likovna kolonija od leta 1990 vsako leto selila iz Vuzenic na Koroškem v druge slovenske zamejske kraje, od koder so prihajali udeleženci.

Razstavo je slavnostno odprl minister Gorazd Žmavc, ki je v svojem nagovoru čestital pobudnikoma in organizatorjem likovnih kolonij za njihovo vztrajno delo in trud za širjenje in ohranitev tega projekta in s tem tudi slovenske kulture in jezika ter preseganje političnih in administrativnih meja skozi likovno ustvarjanje. Za glasbeno popestritev dogodka sta poskrbeli sestri Brina in Lora Kozlevčar. Razstava je na ogled na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva cesta 15, Ljubljana vsak delovni dan med 9:00 in 15:00 uro do 6. novembra 2017.

Vsi govorniki so poudarili, da namen Mednarodne likovne kolonije za mlade ni le likovno ustvarjanje, ampak je pomemben tudi vzgojno-izobraževalni vidik, predvsem utrjevanje znanja slovenskega jezika, medsebojno druženje in spoznavanje krajev in rojakov izven matične domovine Slovenije.

Mitja Rovšek iz Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta, Janko Malle iz Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, minister Gorazd Žmavc, Štefan Kresnik in Lojze Godec, pobudnika likovne kolonije

// SLOVENCI PO SVETU

Andrew Smejkal: “Po Andrew, Frances in Wilmi smo preživeli tudi Irmo.” Andrew Smejkal je Slovenec, uspešen poslovnež, ki že 26 let živi na Floridi, v kraju Boca Raton, kjer že 16 let vodi svoje nepremičninsko podjetje. Za bralce spletnega portala Slovenci.si je spregovoril o tem, kako je doživljal orkan Irmo, o življenju na Floridi, nepremičninskem trgu in o svoji hčerki Lari, ki je ena najboljših mladih teniških igralk v tem delu sveta. Kakšno je življenje na Floridi v primerjavi s Slovenijo? Za to bi potreboval malo knjigo. A bom poskusil na kratko! Letos poleti smo se nekoliko potepali po Sloveniji. Ljubljana je prelepa. Če ne bi imeli obveznosti, bi središče mesta obiskoval vsak dan. Hribi, Bled, Bohinj, Škocjan, Postojna, Piran, Portorož ... Postali smo turisti in bilo je nepozabno. Kar zadeva politiko, pa so razmere podobne: vsak dan kak škandal ali korupcija. Kot sem opazil, pa je nezaposlenost v SIoveniji večji problem kot

na Floridi. V ZDA je, če si pripravljen delati, vedno dela na pretek, edino vprašanje je, če si pripravljen delati za to, kar ti ponujajo. Hrana je v Sloveniji praviloma cenejša: kruh, salame, siri, vino, sokovi … Cenejše so tudi restavracije in nekatera oblačila, dražja bencin in plin. Nižji pa je v ZDA davek na prihodek. Zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji precej cenejše. Kakovost življenja? vse je odvisno od osebe. Na hčerkino vprašanje, ali bi se vrnil v Slovenijo, nisem znal odgovoriti. Slovenija se je od mojega odhoda močno spremenila. Lepota dežele in stari prijatelji so prvo, na kar pomislim, ampak ko ima človek prek 300-milijonski trg, je možnosti za posel in uspeh na Floridi bistveno več. Če bi živel v idealnem svetu, bi bil od oktobra do aprila v Floridi, od maja do septembra pa v Sloveniji. Ali nepremičninski trg na Floridi cveti? Se nepremičnine bolj prodajajo ali oddajajo?

Kriza, ki se je začela z Wilmo pred 12 leti, se je končala pred kakimi petimi leti. Trenutno na našem lokalnem trgu primanjkuje nepremičnin za prodajo. Cene se vedno rastejo, čeprav ne tako kot kako leto nazaj. V zadnjih dveh do treh letih so zgradili množico naselij za oddajanje. V občini Palm Beach je zdaj več tisoč novih stanovanj za oddajo. Čeprav je še vedno veliko povpraševanja, je veliko tudi ponudbe. Kolikor mi je znano, je vaša hči uspešna športnica ... S kakšnimi uspehi se že lahko pohvali(te)? Lara tekmuje v tenisu. Letošnje leto je začela kot stevilka 1 na Floridi v kategoriji deklic do 12 let in bila na prvem mestu na »rang listi« kake štiri mesece. Dosegla je 24. mesto med deklicami do 12 let v ZDA, bila prvakinja Floride v mešanih dvojicah leta 2016, drugo mesto v dvojicah Florida 2016 ... Zmagala je na desetine turnirjev, kjer pa ni zmagala, se je večinoma uvrstila v četrtali polfinale. Ima tudi pet odlikovanj za športno obnašanje. Ravnokar je praznovala svoj 13. rojstni dan, tako da zdaj igra v kategoriji do 14 let. Vsega skupaj ima skoraj 350 zmag v uradnih tekmah prek USTA (United States Tennis Association) in 155 izgubljenih tekem, kar je

po besedah njenega trenerja dobro razmerje za razvoj in napredek. Težko pojasnim, kako ponosni smo nanjo. Vsi pokali, nagrade, medalje niso nič v primerjavi s tem, ko jo gledamo, kako raste, postaja zrela, osredotočena … Seveda jo je užitek gledati na terenu. Kako je potekalo obveščanje o orkanu? Kdaj se je začelo? Vse lokalne postaje so obveščale 24 ur na dan, od sobote do ponedeljka, pred tem pa so že več kot deset dni prej začeli opozarjati na možnost udarca. Kako ste se na ujmo pripravljali? V ponedeljek sem šel po rezervo plina za žar. Ob 7.00 sem dobil eno od zadnjih bomb, ki so še bile na voljo, čeprav so jih v naslednjih dneh se dostavili. Isti dan sem kupil dodatno vodo. V torek zjutraj sem natočil 60 l bencina za generator. Pred bencinskimi črpalkami so se vile nepregledne kolone. V torek popoldne se je začela kriza- trgovine so bile polne ljudi, ki so nakupovali vse, predvsem pa vodo in konzervirano hrano. V sredo ni bilo več mogoče najti vode, razen v majhnih steklenicah, če si imel srečo. Ljudje so čakali ure, da bi kupili les

// SLOVENCI PO SVETU za zaščito svojih hiš. Mi smo na svojo hišo že leta 2005, ob orkanu Wilma, namestili polkne in smo bili glede tega na varnem. Ali lahko opišete dogajanje, ko je orkan zajel Florido? Je prizadel tudi vaše območje? K sreči je udarilo na zahodno stran Floride, ampak glede na to, da je bil orkan tako obsežen, smo ga čutili tudi mi. Veter je začel divjati v soboto, dež pa se je razbesnel v noči s sobote na nedeljo. Takrat je zmanjkalo elektrike. V nedeljo se je vreme ves dan slabšalo, najhuje pri nas je bilo med 14.00 in 18.00. Sunki vetra so bili v našem območju prek 100km/h, vzhodno od nas pa celo do 200 km/h, tako da smo jo res dobro odnesli. V nedeljo sem vklopil generator, tako da so delali hladilniki, televizijo smo spremljali cel dan, kuhali smo pa na žaru. Vse se je umirilo do 20.00. Preživeli smo Andrew 1992, Frances & Jean 2004, Wilmo 2005, tako da smo bili tudi zdaj pripravljeni na najhujše. To, kar smo doživeli drugi septembrski konec tedna, je bila malenkost. Elektriko smo dobili nazaj, v ponedeljek okoli 23.00. Polomljena ograja in nekaj podrtih dreves – to je bilo vse. Trenutno je največja težava vzpostavljanje elektrike po mestu. Pri nas jo imamo, onstran ceste še ne. Pričakujemo, da jo bomo do nedelje imeli vsi. Velika težava v mestu so podrta drevesa, ki so padla na žice, ponekod na hiše in vozila, a katastrofalne škode pri nas res ni.

Ali na Floridi srečujete Slovence? Ves čas. Ali se med seboj povezujete in kako? Z nekaterimi smo se spoprijateljili, z drugimi pa ne, odvisno od osebe. Z nekaterimi Slovenci se poznamo že leta, pa se ne videvamo, z drugimi, ki smo jih komaj, pa se veliko družimo. Ali na Floridi vedo za Slovenijo? Zdaj, ko imamo »first lady«, vedo. Ne vem, ali je to dobro ali slabo – odvisno, koga vprašate. Edina dobra stran je, da ni treba več razlagati, da to ni Slovaška, Švedska, Kitajska ... Kar zadeva Melanijo, pa raje ne bi komentiral. Naj jo citiram: »I Vant to feed the childrenS of the Vorld«- za genijalko ki baje govori mnogo jezikov, živi v ZDA že skoraj 20 let, je to nesprejemljivo. Ali se nameravate vrniti domov? Dobro vprašanje. Ne vem. Zaenkrat ne, ampak nikoli se ne ve.  Blanka Markovič Kocen  osebni arhiv A.S., Xinhua/STA

Je zdaj območje povsem varno? Večina semaforjev še ne dela, tako da je nekaj težav v prometu, sicer pa se življenje normalizira.

Andrew Smejkal z družino. Foto: osebni arhiv

Premier Miro Cerar pri slovenski skupnosti v Clevelandu

Predsednik vlade Miro Cerar se je v petek, 23. septembra 2017, iz New Yorka, kjer se je udeležil otvoritvenega dela zasedanja 72. Generalne skupščine ZN, odpravil v Cleveland na obisk k slovenski skupnosti. Slovesno je odprl nove prostore generalnega konzulata in se udeležil sprejema v Narodnem domu. Generalni konzul Andrej Rode je za STA dejal, da se niso preselili daleč, le v drugo zgradbo kakšnih 300 metrov stran od starih prostorov in so še vedno v centru mesta. Na slovesnem odprtju konzulata je sodelovalo okrog 25 povabljenih gostov, med njimi predstavniki različnih slovenskih organizacij iz ZDA. Slovenija je edina država, ki je v Clevelandu oziroma v državi Ohio ohranila profesionalni konzulat, nekaj drugih držav pa ima tam častne konzule. Generalni konzulat pokriva deset ameriških zveznih držav. To so Ohio, Wisconsin, Illinois, Michigan, Pensilvanija, Minnessotta, Missouri, Indiana, Iowa in Kolorado. To pomeni 1,7 milijona kvadratnih kilometrov območja ZDA s 75 milijoni prebivalcev. Slovenska skupnost je v premierjevo čast v Narodnem domu na aveniji St. Clair priredila sprejem pred katerim so si ogledali bližnji Slovenski muzej in arhive, kjer med drugim hranijo Prešernove rokopise, na ogled pa je tudi razstava o plebiscitu.

Slovesnost pred sprejemom v Narodnem domu je vodil ustanovitelj in direktor Dvorane slavnih in muzeja polke ter predsednik lož SNPJ Clevelanda Joe Valencic. Več kot 120 zbranim so spregovorili Cerar, veleposlanik v ZDA Stanislav Vidovič in generalni konzul Rode. «Veseli me, da je slovenska skupnost v Clevelandu še vedno tako močna zastopnica slovenske kulture in identitete na drugem bregu oceana. S svojo glasno in odločno podporo je odločilno pripomogla, da sta ZDA in celotna mednarodna skupnost pred 25 leti priznali neodvisnost in samostojnost Slovenije, in še naprej ima zelo pomembno vlogo za odnose med ZDA in Slovenijo,« je v svojem nagovoru poudaril premier Cerar, ter slovenski skupnosti zaželel veliko poguma, dobre volje, uspešnega delovanja in sodelovanja ter čim več živih stikov z matično domovino. Ameriškim Slovencem so se zahvalili za vso podporo pri osamosvajanju države in kasneje ter jim zagotovili sodelovanje in pomoč države pri gospodarskem, kulturnem in drugih vrstah sodelovanja. V okviru kulturnega programa je nastopil pevski zbor Fantje na vasi, ki letos slavi 30-letnico delovanja. Med drugim so zapeli Zdravljico. Pred vrnitvijo v Slovenijo je Cerar v mestni hiši v Clevelandu obiskal župana Franka Jacksona ter mestnega svetnika slovenskega rodu Michaela Polenska.

// SLOVENCI PO SVETU

Trst septembra dihal s slovenskimi pljuči V mestnem središču Trsta je od 15. do 17. septembra potekal tretji festival Slovencev v Italiji – Slofest, ena največjih prireditev zamejskih Slovencev v tem mestu. Letošnji festival je bil v celoti namenjen slovenski kulturi v Italiji in predstavljanju vseh aktivnosti zamejcev v tej državi. Ne po naključju ga mnogi imenujejo praznik Slovencev v Italiji.   Blanka Markovič Kocen

// SLOVENCI PO SVETU Po petkovem otvoritvenem večeru na tržaškem Borznem trgu, kjer sta v čudovitem ambientu nastopila skupina VokalArt in zbor Bodeča neža, so se v soboto in nedeljo odvijale številne aktivnosti in dogodki. Nanje so organizatorji želeli povabiti tudi naključne sprehajalce, jih nagovoriti, pokazati, kaj vse zmorejo Slovenci v Italiji. Festival prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev v soorganizaciji občine Trst, avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Borzni trg kot prostor srečanj Po besedah predsednice Zveze slovenskih kulturnih društev Živke Persi gre za promocijo in tudi vabilo k spoznavanju slovenske ustvarjalnosti na Tržaškem,Goriškem in v Benečiji, za navezovanje stikov, ki naj bi pripomoglo k temu, da bi Borzni trg postal prostor srečevanja in druženja ustvarjalcev in ljubiteljev kulture vseh generacij. Živka Persi zelo pozitivno ocenjuje dogajanje na festivalu: “Kljub temu da nam vreme nagaja, je odziv občinstva izjemno dober. Samo v petek je bilo na prizoriščih več kot tisoč obiskovalcev. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo kakih 250 ljudi, ki so zasedli vsa razpoložljiva mesta v šotoru. Največ pozornosti so bili deležni gledališki dogodki v kulturnem domu, namenjeni srednješolcem. Kar 400 si jih je ogledalo tri predstave,” pravi Persijeva. “Odprtja razstave o tržaških Slovenkah se je udeležilo več kot sto ljudi, prav

toliko si jih je ogledalo tudi dokumentarec planinskega društva.” Novost letošnjega festivala je bilo naselje Slofest z razstavnimi šotori. “Tako so bili vsi ustvarjalci in razstavljavci na istem prostoru. V prejšnjih dveh izvedbah pa so bili šotori razpršeni po okoliških ulicah,” pravi sogovornica. “Prireditev financira Dežela Julijska krajina, v veliko podporo nam je občina Trst kot soorganizator, kar pomeni, da nam daje v brezplačno uporabo javno površino in veliko razstavnih prostorov ter dvoran. Tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je pripomogel k uspehu festivala in finančni razbremenjenosti dogodka, medtem ko so največji del stroškov prevzele JSKD in obe krovni organizaciji. Veliko je tudi manjših sponzorjev, ki so odraz gospodarstva Slovencev v Italiji,” našteva Živka Persi. Kot pomembno izpostavi, da je letošnji Slofest deželnega značaja, kar pomeni, da se odvija v vseh krajih, kjer živijo Slovenci v Italiji. Med drugim so bile obiskovalcem na voljo številne razstave, med kulturnimi dogodki na terenu je potekal sprehod po poteh Primoža Trubarja. Dogajanje je bilo posvečeno tudi ustvarjalnosti pesnikov pisateljev in modnih oblikovalcev. Razstava o tržaških Slovenkah Ksenija Majovski, knjižničarka v Narodni študijski

knjižnici, sicer tudi članica organizacijskega odbora Slofesta, je med drugim sodelovala pri pripravi razstave, posvečene slovenskim Tržačankam. “Izrabili smo priložnost 120. obletnice prve slovenske ženske revije Slovenka, ki je začela izhajati prav v Trstu na pobudo Marice Podlišek, katere 150. obletnico rojstva praznujemo prav letos,” pojasnjuje sogovornica. “Tako smo pripravili razstavo o izstopajočih tržaških Slovenkah, ki so velikokrat po krivici prezrte, čeprav bi si zaslužile ostati v slovenskem kolektivnem spominu kot ženske, ki so v narodnostnem in poklicnem smislu veliko dale tudi Slovencem.” Na razstavi vidimo portrete enajstih žensk, za vsako izbrano – izbira pa po besedah Ksenje Majovski ni bila lahka – stoji še veliko število drugih žensk, ki se ukvarjajo z literaturo, so podjetnice, operna pevka, upornica, pisateljica, športnica, zgodovinarka, ena prvih inženirk v Italiji … Česar ni v Primorskem dnevniku, se ni zgodilo Posebno pozornost so organizatorji namenili mladini in šolam, ki so se med drugim lahko udeležili predavanja o Slovencih v Italiji. Mnogi mladi so se zaustavljali tudi pred šotorom Primorskega dnevnika, osrednjega in za Slovence v Italiji nepogrešljivega tiskanega medija, o katerem nekateri pravijo: česar ni v Primorskem dnevniku, se ni zgodilo. Tudi sama sem poklepetala z Barbaro Ferluga, eno od mladih novinark, ki v tem časniku ustvarjajo mladinsko prilogo Šum.

“Prvotni namen udeležbe Primorskega dnevnika na Slofestu je promocija časopisa med Slovenci v Italiji, ki se lahko včlanijo v zadrugo Primorski dnevnik, torej postanejo solastniki, ali pa se nanj samo naročijo, drugi namen pa je predstavitev italijanskemu občinstvu.” Primorski dnevnik po besedah mlade sogovornice prinaša pretežno lokalne novice, nekaj seveda tudi svetovnih. “Pišemo o vseh dogodkih, ki se zgodijo pri nas. Če ni v Primorskem dnevniku, se ni zgodilo,” hudomušno pripomni. Obisk šotora Primorskega dnevnika je bil odličen, kot je bilo opaziti, predvsem s strani mladih. “Pridejo pa tudi Italijani, ki smo jih povprašale, ali bi imeli vsebine prevedene tudi v italijanščino. Zaenkrat kaže, da bi jih to zanimalo.” Hodalič in Podrecca kot pika na i Letošnja posebna gosta festivala sta bila fotograf Arne Hodalič in arhitekt Boris Podrecca. Hodalič je vodil predavanje z naslovom Potovanje v skriti svet fotografije, Podrecca pa bo orisal tržaško prisotnost različnih kultur. Festival je bil sestavljen iz 40 dogodkov, med njimi jih je bilo osem pred osrednjim dogajanjem v Trstu, več kot 30 pa se jih je odvijalo na Borznem trgu.

// NOVICE

Slovenci na obisku v Silicijevi dolini Slovenska delegacija, katere član je tudi državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Aleš Cantarutti, Tadej Slapnik iz kabineta vlade in Maja Tomanovič Vidovič iz Slovensko podjetniškega sklada, se je odpravila v Združene države Amerike, kjer so se udeležili dogodka za zagonska podjetja, v Silicon Valley, San Francisco. Obiskali bodo ABC Silicon Valley, Stormborn, EDG Workshop, Stanford Univerzo … Start-upi slovenskih ustanoviteljev so, po podatkih skupnosti Silicijevi vrtički, v letu 2016 doma in v tujini uspeli zbrati 95,7 milijona dolarjev investicij. To je sicer manj od rekordnih 131,7 milijona dolarjev v letu 2015, a več od 67,3 milijona dolarjev sredstev v letu 2014. Start-upi so od leta 2005 zbrali skupno 350 milijonov dolarjev v okviru ca. 400 investicij. “V Sloveniji se zavedamo, da so start-up in scale-up podjetja ključnega pomena

za rast gospodarstva in nova delovna mesta ter da v svoji razvojnih fazah potrebujejo različne oblike pomoči, od finančnih spodbud do vseh oblik svetovanja,” je ob odhodu poudaril državni sekretar Aleš Cantarutti.

VEČ Preberite več na svetkapitala.si.

Predsednik državnega zbora obiskal društvo Slovencev v Črni Gori Predsednik državnega zbora Milan Brglez se je v ponedeljek, 11. septembra 2017, v okviru uradnega obiska v Črni Gori, srečal tudi s predstavniki Slovencev v tej državi. Obiskal je Društvo Slovencev Vida Matjan v Podgorici. Prisotni so bili še veleposlanik Republike Slovenije v Črni Gori Mitja Močnik in predstavniki slovenskega poslovnega kluba.

Obisk v Podgorici je bil sicer namenjen predvsem dvostranskih odnosov, zlasti na parlamentarni ravni, ter izmenjavi pogledov na nekatere ključne notranjepolitične in druge aktualne teme. V slovenski delegaciji sta še poslanca Tomaž Lisec (SDS) in Uroš Prikl (DeSUS). Iz Črne Gore so predstavniki parlamenta odšli še v Makedonijo, kjer so obisk prav tako zaključili s srečanjem s Slovenci, živečimi v tej državi.

Na Reki se je zaključila mednarodna konferenca za mladinske zamejske organizacije V petek, 29. septembra in v soboto, 30. septembra 2017, je v Slovenskem domu Kulturno prosvetnega društva Bazovica na Reki potekala mednarodna konferenca za mladinske zamejske organizacije, ki sta jo organizirala Mladinski svet Slovenije in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju s slovensko skupnostjo na Reki (KPD Bazovica in Društvo EU Korak). Konference so se udeležila mladinska društva in organizacije iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Gre za drugo tovrstno konferenco v okviru programa »Povezujemo«, ki je prejšnje leto potekala v Monoštru na Madžarskem. Osrednja tema srečanja je bila komuniciranje in informiranje, zato so udeleženci pod strokovnim vodstvom trenerk Nine Milenković Kikelj in Urške Simonišek skozi interaktivno delo v manjših skupinah identificirali izzive, s katerimi se organizacije soočajo pri komuniciranju in informiranju znotraj organizacij in navzven z mladimi, drugimi organizacijami in institucijami. Prvi dan je tako potekal v luči medsebojnega spoznavanja, priprave pregleda stanja na določenem področju, dela na študijskih primerih in pogovora s strokovnjakom s

področja komuniciranja Sebastjanom Jeretičem. Drugi dan konference je bil posvečen iskanju rešitev za identificirane izzive in pripravi zaključnih priporočil. Po dvodnevnem intenzivnem delu so mladi na zaključku konference ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu predstavili štiri ideje za konkretne kratkoročno izvedljive projekte, ki bi dolgoročno prispevali k večjemu povezovanju mladine med seboj in z matično domovino, privabili mlade, da se aktivno vključujejo v delovanje slovenskih zamejskih organizacij, spodbudili kroženje možganov, zagotavljali kontinuiteto takšnih dogodkov, kot je bil ta na Reki in vzpostavili sistem prenosa in sprejemanja odgovornosti znotraj organizacij med starejšimi in mlajšimi člani. Minister G. Žmavc je pobude mladih podprl, izkazal je podporo projektom, kot je bila ta konference in podobnim prek katerih se krepi povezovanje mladih ter povabil, da se za takšne namene izkoristijo tudi drugi slovenski domovi in kulturni centri v zamejstvu. Udeleženci so izkazali željo po nadaljevanju takšnih dogodkov in druženj tudi v prihodnje.

// NOVICE

Uspešna predstavitev Slovenije na festivalu ambasad na Nizozemskem Na sončno soboto, 2. septembra 2017, je Veleposlaništvo Republike Slovenije na Nizozemskem v sodelovanju z različnimi podjetji in prostovoljci spet uspešno predstavljalo lepote in dobrote naše domovine na Festivalu ambasad v zelenem drevoredu v Haagu na Nizozemskem. Obiskovalci slovenskega paviljona so imeli priložnost izdelati belokranjske pisanice v sklopu delavnice, ki sta jo vodila Tončka Jankovič in Boris Grabrijan iz Krajinskega parka Kolpa. Mesta za mizo so bila stalno zasedena in tako otroci kot odrasli so navdušeno pisali pisanice in jih ponosni odnesli domov. Na Nizozemskem živeči Slovenci, člani Združenja in ostali prostovoljci so obiskovalce navduševali nad lepotami Slovenije. Aktivne članice Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem, Mojca, Neja in Jana, so posebej za to priložnost spekle slastno orehovo in pehtranovo potico ter gibanico. Mimoidoči so bili nad njimi popolnoma navdušeni in slovenske dobrote so šle kot za med, predvsem zaradi navdušenih prodajalk Eve in Zoje.

V paviljonu je potekala degustacija slovenskih oranžnih vin, ki jo je vodila Marijana Siljeg iz podjetja The Orange Wine Club. Obiskovalci so okušali vina slovenskih vinarjev, ki jih je mogoče kupiti tudi na Nizozemskem. Festival poleg turistične in kulinarične ponudbe posveča posebno pozornost tudi kulturnim točkam. Na klasičnem odru Festivala je poleg številnih pevcev in glasbenikov s celega sveta nastopila tudi slovenska mezzosopranistka Barbara Koželj, ki je v svojem programu zapela nekaj slovenskih narodnih. Festival je v enem dnevu obiskalo okrog 40.000 obiskovalcev in slovenski paviljon je bil zelo dobro obiskan.