Page 1

E-revija | September 2018

SLOVENCI PO SVETU

Slovenci z Nizozemske pri rojakih v New Yorku KULTURA

5. Regionalna likovna kolonija »Slovenci v Tuzli 2018« NOVICE

Minister za zamejce, smučar in kajakaš 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

NOVICE

MINISTER ZA ZAMEJCE, SMUČAR IN KAJAKAŠ 4

KULTURA

SLOVENCI PO SVETU

5. REGIONALNA LIKOVNA KOLONIJA »SLOVENCI V TUZLI 2018«

SLOVENCI Z NIZOZEMSKE PRI ROJAKIH V NEW YORKU 1

2

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

5. Regionalna likovna kolonija »Slovenci v Tuzli 2018« 26. avgusta 2018 so v Tuzli, v Hiši plamena miru (Kući plamena mira) zaprli 5. Regionalno likovno kolonijo „Slovenci v Tuzli 2018« in odprli razstavo umetniških del. V minulih dnevih je pod pokroviteljstvom in v organizaciji Zveze slovenskih združenj v BiH „Evropa zdaj« ter Slovenske skupnosti Tuzla v Hiši plamena miru potekala 5. Regionalna likovna kolonija „Slovenci v Tuzli 2018«. Zbralo se je 13 umetnikov iz regije in širše, ki so v nevsakdanjem ustvarjalnem vzdušju in ob izmenjavi izkušenj vzpostavljali stike ter ustvarjali likovna dela. Nekateri od umetnikov so bili na koloniji v Tuzli že večkrat in z velikim navdušenjem poudarjajo posebno vez z mestom, kar so prenesli tudi na svoja platna v teh dnevih. Med umetniki so bili akademski slikarji in ljubiteljski umetniki. Vsak je ustvaril eno delo po prosti izbiri in eno z motivi iz Tuzle. Osnovni cilj prireditve je širjenje kulturnega delovanja in izmenjava izkušenj z umetniki iz Bosne in Hercegovine, Slovenije in širše. Z dosedanjimi petimi izvedbami so postavljeni temelji za uspešen razvoj manifestacije, ki bo prerasla v tradicijo in simbol pomembnosti likovne umetnosti v Tuzli ter učvrstila steber sodelovanja med BiH in Republiko Slovenijo.

Na zaključku kolonije in otvoritvi razstave umetniških slik sta bila koncert Ženskega zbora „Slovenčice« in predstavitev umetnikov ter njihovih del. Mentorica letošnje likovne kolonije, profesorica Borka Jokić, je na zelo poseben način predstavila vsakega udeleženca in njegova dela, kakor tudi potek ustvarjanja in nastanka razstavljenih slik. Kot na likovni koloniji „Slovenci v Tuzli 2017« je en dan sodelovalo pri ustvarjanju likovnih del tudi šest učencev iz dveh tuzelskih osnovnih šol. Bili so zelo srečni in ponosni, da so lahko ustvarjali z odraslimi umetniki in od njih pridobivali izkušnje. Čast odpiranja likovne kolonije je pripadla umetniku Vlatku Zimmerju iz Tuzle, ki se je skupaj z mentorico Borko Jokić trudil z organizacijo letošnje kolonije. Od povabljencev je bil prisoten konzul Generalnega konzulata Republike Hrvaške v Tuzli, Josip Čular. Sponzorji letošnje likovne kolonije so Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mesto Tuzla in Federalno Ministrstvo za človekove pravice in begunce.  Asja Kavgić

1


// SLOVENCI PO SVETU

Slovenci z Nizozemske pri rojakih v New Yorku »Vsak je dobrodošel!« zagotavlja ‘padre’, p. Krizolog na spletni strani slovenske župnije v New Yorku. Da je to res, smo se prepričali vroče avgustovske nedelje, ko smo se, slovenski turisti iz Nizozemske, rojakom pridružili pri slovenski maši na Manhattnu. Lepo urejena cerkev Sv. Cirila in Metoda je že od julija 1916 živo versko in kulturno središče za Slovence, ki jih je življenjska usoda pripeljala v te daljne kraje. Sedanji rodovi lahko le slutimo, kaj je izseljencem v prejšnjem stoletju po naporni poti prek velike luže pomenil ta varni pristan sredi milijonske množice. Nekateri so se naselili v bližini in so zvesto pomagali graditi župnijsko skupnost, druge je pot za kruhom gnala naprej na zahod. O eni takih usod govori knjiga »Iz Slovenije, z upanjem« rojakinje Marie-Louise Videc iz Nizozemske. Tokrat smo združili prijetno s koristnim: počitnice v New Yorku, z obiskom slovenske maše. Hkrati je bila to priložnost prijaznemu Martinu ...., znanemu p. Krizologu predstaviti omenjeno knjigo, ki opisuje pomembno vlogo njegovih predhodnikov pri sprejemu in pomoči novoprišlekom iz domovine. Kako se je vloga slovenskega dušnega pastirja od takrat spremenila? Množičnega priseljevanja iz Slovenije ni več, tudi župljani so si povečini svoje domove ustvarili daleč od mestnega hrupa na Manhattnu. Kakorkoli daleč že, še vedno radi prihajajo k nedeljskim mašam, po katerih se srečajo in ob domačih dobrotah po slo-

2

vensko in po angleško poklepetajo. Mesečno skupaj s p. Krizologom prirejajo kulturne prireditve in skupaj praznujejo slovenske praznike. V preteklih desetletjih je vrata morala zapreti vrsta tako imenovanih etničnih cerkva v New Yorku, slovenščina pa je še vedno del družine 42 jezikov, v katerih so maše v tem milijonskem velemestu. Dandanašnji so obiski domovine bolj pogosti, vse več je stikov med rojaki, ki bivajo izven Slovenije. To velja tudi za New York - Slovenci iz vsega sveta najdejo pot do slovenske cerkve in izkoristijo priložnost za obisk slovenske maše. V nedeljo, 8. avgusta, so imeli dvojne obiske: poleg slovenskega turističnega obiska iz Nizozemske sta bila pri maši tudi simpatična mladeniča iz Argentine, ki ju je pripeljala teta, pri kateri sta bila na počitnicah. Od kjerkoli že, katerekoli generacije že - pri maši in pri srečanju po njej je bilo vzdušje kot v Sloveniji. Ob kavici in češnjevem zavitku .. spoznali zanimive usode... skupne znance... Če boste imeli priložnost: pojdite k slovenski maši. Pa ne le v New York, tudi drugod po svetu se Slovenci zbiramo in bomo veseli obiska rojakov. Kar pobrskajte po internetu!

 Metka Dijkstra-Murko


// SLOVENCI PO SVETU

Moja hiša je tvoj dom – počitnice v zidanici Maksa Pleteršnika v Pišecah Pišece se nahajajo v okolici Brežic, na prijaznih posavskih gričkih. Naselje je obdano z vinogradi in sadovnjaki, nad njim pa so gozdovi, iz katerih tudi v največji poletni vročini pihlja svež zrak. Med najbolj znanimi Pišečani je bil jezikoslovec Maks Pleteršnik, ki je konec 19. stoletja na svoji domačiji napisal dragocen, še vedno uporaben Slovensko-nemški slovar, njegova rojstna hiša pa je postala kulturni spomenik. Nad Pleteršnikovo domačijo se v zelenju nahaja zidanica, ki je za marsikaterega Slovenca v tujini, zahvaljujoč podjetnim domačinom in podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, postala poletni dom. Na pobudo Rut Zlobec, učiteljice slovenščine v OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah, ki že vrsto let poučuje tudi v okviru dopolnilnega pouka slovenščine v Srbiji in Martina Dušiča, predsednika Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik, je v sodelovanju z društvi, šolo in Občino Brežice uresničen projekt Moja hiša je tvoj dom, namenjen Slovencem v tujini, katerega pomen je prepoznal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter ga finančno podprl. V Pleteršnikovi zidanici v poletnih mesecih bivajo slovenske družine, ki v Sloveniji nimajo več sorodnikov, a si želijo ohraniti slovenski jezik in biti v stiku s sloven-

sko kulturo ter slovenskim vsakdanom. V Pišecah jih pričakajo nadvse prijazni domačini, ki poskrbijo za prijetno in brezskrbno bivanje, ter zelo profesionalno in vsaki družini prilagojeno predstavijo Pišece in Maksa Pleteršnika. Kdor pride enkrat in se naužije pišečkega zraka, nestrpno pričakuje priložnost, da ponovno zasliši petje številnih ptic nad Pleteršnikovo zidanico in si privošči oddih v prijaznem in prijetnem okolju. Skozi Pišece goste popelje gospa Ana Iljaž iz Turističnega društva, ki v senci ob izviru Gabernice zelo slikovito razloži zgodovino samega kraja, predstavi pišečko marelico in osupljive usode rodbine Moškon, ki je živela na Pišečkem gradu, obdanem z eksotičnimi drevesi, a danes žal neizkoriščenim, kljub velikim potencialom. Iz Pišec vodi kar nekaj učnih poti, na katerih izvemo nadvse zanimive in nepričakovane reči o rastlinah, živalih in izvirih v tem kraju. Rodovitna narava in bogata kulturna zgodovina sta neusahljivi vir zanimivih zgodb, ki jim obiskovalci Pišec z zanimanjem prisluhnejo. Pleteršnikovo domačijo, delo Maksa Pleteršnika, njegovo življenje in pomen za slovensko jezikoslovje predstavi Martin Dušič, dolgoletni ravnatelj Pišeške osnovne šole, pobudnik prenove Pleteršnikove domačije, z Rut Zlobec duša in srce projekta Moja hiša je tvoj

3


dom. Poleg Pleteršnikovih dnevov, v okviru katerih se na znanstvenem srečanju vsako jesen zberejo vodilni slovenisti, domačija gosti različne prireditve in strokovne obiske, ki se skoraj vedno končajo s pokušino znanega pišeškega ajdovega kolača, kupico domačega vina in pesmijo Pleteršnikovih pevcev ter znanega Lojzeta Ogorevca. Za družine z otroci je poskrbljeno, da se spoznajo z vrstniki in obiskujejo bodisi šolski pouk bodisi se priključijo skupinam v vrtcu. Vsi, ki imamo srečo, da lahko bivamo v Pleteršnikovi zidanici, smo pogosto vabljeni na domače zabave prijaznih Pišečanov, kjer se res počutimo doma. Med počitnicami v Pišecah obstaja možnost obiska številnih toplic v okolici, zanimivih mest, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ampak ponavadi za to zmanjka časa, saj je v Pišecah toliko opravka, da človek komaj ujame čas za sprostitev v neverjetni senci češnje nad zidanico, nad mojim domom.  Maja Đukanović, Društvo Slovencev Sava - Beograd

Minister za zamejce, smučar in kajakaš Peter Jožef Česnik, ki je bil na listi Stranke Alenke Bratušek s 73 leti izvoljen v državni zbor kot najstarejši poslanec, bo, kot znano, novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Česnik se je rodil leta 1945 v Ljubljani, leta 1967 pa se je izselil v Avstralijo, kjer je preživel 36 let. Pod okriljem Slovenske izseljenske matice je tako večkrat pripravil pohode izseljencev na Triglav. Kot tajnik avstralske smučarske zveze letalcev pa je organiziral smučarske izlete v Slovenijo in tudi drugače promoviral matično domovino. V Avstraliji je bil tudi tajnik lokalnega kajakaškega kluba in leta 1998, pred olimpijskimi igrami v Sydneyju leta 2000, je uredil potrebne logistične priprave za udeležbo slovenskih kajakašev in veslačev na tekmovanje. Že 20 let je prostovoljec pri Kajakaški zvezi Slovenije in med drugim tudi gospodar Kajak kanu kluba Ljubljana. Kot so še zapisali v njegovi stranki, se Česnik ravna po avstralskem načelu Ljubeznivost je nalezljiva.

4


// NOVICE

Od devetega septembra vlak Videm-TrstLjubljana V nedeljo, 9. septembra bo potniški vlak znova povezoval Ljubljano in Trst oziroma Videm. To je na včerajšnji seji potrdila deželna vlada, ki je dejansko neke vrste politični pokrovitelj dogovora med Slovenskimi železnicami (SŽ) in italijansko železniško družbo Trenitalia. Mednarodni vlak Ljubljana-Benetke so ukinili decembra 2011 (SŽ so takrat ocenile, da je poveza finančno gledano popolnoma nerentabilna), dve leti kasneje pa so uvedli aktualno čezmejno povezavo med Sežano in Opčinami. Na sodobnih električnih vlakih Etr 563, ki so v lasti deželne uprave, bo prostor za 272 potnikov in za trideset koles. Za vozovnico iz Trsta do Ljubljane bo treba plačati osem evrov, iz Vidma do glavnega mesta Slovenije 15,60 evra, iz Ljubljane do Ronk pa 11,60 evra. Vozovnica iz Trsta oziroma Opčin do Sežane bo stala dva evra, drugače bodo v veljavi cene vozovnic notranjega železniškega prometa v Sloveniji in Italiji. Železniška povezava Ljubljana-Videm-Trst je sad dolgotrajnih in precej zahtevnih političnih, predvsem pa tehničnih pogovorov med Deželo FJK, SŽ in Trenitalia. Lani je kazalo, da bo vlak med Ljubljano in Trstom začel voziti že v začetku tega leta, zataknilo pa se je pri

homologacijah elektromotornih potniških garnitur italijanskega prevoznika na slovenski železnici. Pomočnik direktorja SŽ Miloš Rovšnik je za Radio Koper februarja povedal, da si v Ljubljani nadejajo 9. september kot začetek redne vožnje, kar se bo torej res zgodilo. Odbornik za prevoze in infrastrukture Graziano Pizzimenti je povedal, da si v Furlaniji-Julijski krajini veliko obetajo od nove železniške povezave s Slovenijo, kot strateško pa je izpostavil dejstvo, da bo mednarodni vlak ustavil tudi na letališču v Ronkah, ki naj bi postalo tudi zaradi vlaka bolj privlačno za slovenske potnike. Po odprtju tamkajšnjega novega intermodalnega-potniškega centra tam danes ustavlja kar 54 vlakov, v FJK pa si obetajo, da bodo novi vlaki spodbudili porast turizma, začenši z ljubitelji kolesarjenja. S tem v zvezi izpostavljajo kolesarsko stezo Alpe Adria, za podaljšanje katere bo Dežela v kratkem namenila nova finančna sredstva. Vlak Ljubljana-Trst-Videm bo po načrtih FJK tudi »nadgradil« kolesarsko-turistični vlaK MiCoTra, ki od začetka junija povezuje avstrijski Beljak z Ronkami in s Trstom.  Primorski dnevnik

5


Okrogla miza “Diaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih” na Blejskem strateškem forumu 2018 V okviru letošnjega blejskega strateškega foruma sodeluje tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki prireja okroglo mizo z naslovom »Diaspora kot most v sodobnih mednarodnih odnosih« z izjemno mednarodno udeležbo.

Prenos okrogle mize iz Arnoldove dvorane hotela RIKLI BALANCE na Bledu boste lahko spremljali v neposrednem prenosu v ponedeljek, 10.septembra od 9.0011.00. Okroglo mizo bo vodil Igor E. Bergant, sodelujejo pa : • • • • • •

6

Gorazd Žmavc, Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dr. Aleksandra Pivec, Državna sekretarka na Uadu za SLovence v zamejstvu in po svetu, Terens Spenser Nikolaos Quick, Namestnik ministra za zunanje zadeve Grčije Aramayis Grigoryan, Namestnik ministra za diasporo, Armenija, José Luís Carneiro, Državni sekretar za portugalske skupnosti po svetu, Portugalska, dr. Raymond Xerri, predsednik mednarodne nevladne organizacije Evropejci po svetu,

• • •

John Doma, Častni konzul Republike Slovenije in poslovnež v Torontu, Kanada, Blaž Tomc Zidar, Član upravnega odbora Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), dr. Zvone Žigon, Svetovalec na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.


// NOVICE

17. nagradni natečaj UVZS Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVII. nagradni natečaj za za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplom-

ska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnjaščini oz. bosanščini, srbščini (latinica), italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. V primeru, da delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku (60 do 150 vrstic). Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2017 do 31. 10. 2018. Nagrajena bodo tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov, drugi nagradi v višini 600 evrov in tretji nagradi v višini 400 evrov. VEČ Podrobnosti so na voljo TUKAJ

Štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2018/2019 Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je 8. 8. 2018 objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2018/2019. Rok prijave je do vključno 1. 10. 2018.

7

VEČ Podrobnosti so na voljo TUKAJ

E-revija Moja Slovenija september 2018  
E-revija Moja Slovenija september 2018  
Advertisement