Page 1

E-revija | September 2017

NOVICE

Več kot 1500 ljudi na 29. romanju treh Slovenij SLOVENCI PO SVETU

Najmlajši v reškem Slovenskem domu Bazovica NOVICE

Rojeva se solidna zamejska banka 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

NOVICE

VEČ KOT 1500 LJUDI NA 29. ROMANJU TREH SLOVENIJ 9

NOVICE

SLOVENCI PO SVETU

ROJEVA SE SOLIDNA ZAMEJSKA BANKA

NAJMLAJŠI V REŠKEM SLOVENSKEM DOMU BAZOVICA 6

12

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Slovensko kulturno društvo Gorski Kotar praznovalo 10 let delovanja Skupaj z društvom Trbuhovica in Kmetijsko izobraževalno skupnostjo Gorski kotar so člani v soboto, 22. julija 2017, organizirali proslavo in druženje. Dogajanje je začelo že zjutraj, in sicer s pohodom okoli Prezida, po energetski stezi Trbuhovica. Za pohodnike je so pripravili tudi kosilo. Popoldne je bila slavnostna seja društva, po njej pa se je nadaljeval kulturni program. Tega so popestrili gostje iz Kulturnega umetniškega društva France Prešeren iz Vojnika ter nastop učencev dopolnilnega pouka slovenščine, Matije Ožbolta in Nives Žagar. Predsednik društva SKD Gorski kotar Damijan Malnar je imel slavnostni govor, v katerem je predstavil delovanje društva. Slavnostnega dogodka so se udeležili visoki gostje iz Slovenije in Hrvaške, med njimi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez in predsednik Hrvaške gospodarske komore-Županijske komore Rijeka Vidoje Vujić. Na slavnost pa so prišli tudi predstavniki slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem in različni drugi gostje, ki so pohvalili delo in trud Slovenskega kulturnega društva.

1


Umrl beneški kulturni delavec Vilijem Černo V rojstnem Bardu je umrl beneški kulturni in politični delavec Viljem Černo, ki bi 24. julija 2017, slavil 80 let. Pisati o njem je hvaležna in hkrati zahtevna naloga, saj pomeni povzeti povojno zgodovino kulturnega in političnega gibanja Slovencev v Furlaniji, v kateri je Černo imel vlogo protagonista, je ob njegovem ponedeljkovem jubileju, ki ga žal ne bo, zapisala Jole Namor. Bil je eden od prvih beneških otrok, ki so na pobudo Demokratične fronte Slovencev obiskali slovenske šole v Gorici in zaradi tega je bila družina podvržena hudim pritiskom, njemu pa je domači župnik celo odrekel obhajilo med glavno mašo češ, da je komunist. V resnici se je šolal pri Šolskih sestrah in živel v okolju, v katerem sta bili molitev in obiskovanje verskih obredov obvezni. Očitno pa je tudi med goriško in videmsko škofijo takrat stal berlinski zid. Bil je še dijak, ko je leta 1955 bil med ustanovitelji kulturnega društva Ivan Trinko, prvi tajnik in kasneje kakih deset let predsednik. Točno pred petdesetimi leti je dal pobudo za ustanovitev Centra za kulturne raziskave in je njegova zasluga, če so v Bardu začeli zbirati predmete iz domačega kmečkega življenja ter jih tako rešili pred uničujočo močjo potresa. Nastal je etnografski muzej, ki je danes pričevanje preteklosti, a tudi vse bolj atraktivna turistična točka v visoki Terski dolini. Odšel je velik Slovenec in plemenit človek.

 Primorski dnevnik VEČ Novi Matajur je objavil zadnji intervju z njim. Preberete ga lahko tukaj.

Dopisnik? Fotograf? Bloger?

Soustvarjaj portal www.slovenci.si in postani del globalne mreže ustvarjalnih Slovencev! 2


// KULTURA

Poslanstvo SKA se nadaljuje Slovenska kulturna akcija SKA v Argentini deluje že od leta 1954, z letošnjim letom jo vodi nov odbor. Pogovarjali smo se s predsednikom Damijanom Ahlinom. Vse rojake po svetu, še najbolj pa tiste, ki so ji bili najbolj blizu, je konec lanskega leta presenetila novica, da je umrla dr. Katica Cukjati. Bila je pomembna kulturna delavka, eden pomembnih stebrov slovenske skupnosti v Argentini in tudi predsednica Slovenske kulturne akcije SKA. Gojila stike s slovenskimi kulturniki po vsem svetu, saj SKA že od vsega začetka 20. februarja leta 1954povezuje slovenske kulturnike, ki so morali po drugi svetovni vojni v svet - zato tudi ni bila deležna odobravanja oblasti v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Ustanovitelji in prvi predstavniki Zorko Simčič, Tine Debeljak, Ruda Jurčec, Ladislav Lenček ... so bili visoko v kulturni eliti. SKA je vedno predstavljala široko kulturno paleto, s poudarkom na kakovosti del. To je velik izziv za novo vodstvo organizacije, saj je pri mladih kulturnih ustvarjalcih opaziti šibkejše znanje slovenščine. Odhod dr. Katice Cukjati v večnost je bil velik prelom v dejavnosti SKA in na majskem občnem zboruorganizacije so po pregledu vseh poročil in njihovi potrditvi izbrali novo vodstvo: predsednik Damijan Ahlin; pod-

predsednik msgr. dr. Jure Rode; tajnica Teodora Geržinič; blagajničarka Marjana Pirc; urednik Meddobja Tone Mizerit. Posamezne sekcije pa vodijo: literarni odsek,Vinko Rode; likovni odsek Andrejka Dolinar; teološki odsek Franci Cukjati; zgodovinski odsek Veronika Kremžar; družbeno-politični odsek Tone Mizerit in Damijan Ahlin.  Radio Ognjišče  Matjaž Merljak

VEČ Radio Ognjišče.

Damjan Ahlin.

3


Regionalna likovna kolonija „Slovenci v Tuzli 2017“

Likovniki so se zbrali na povabilo slovenske skupnosti v Tuzli in Zveze slovenskih društev v Bosni in Hercegovini „Evropa zdaj“. Srečanje umetnikov sta podprla tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in Gradska uprava Tuzla. Četrta likovna kolonija je potekala na lepi lokaciji v centru mesta, v Hiši plamena miru v bližini znanega kompleksa slanih jezer Panonika. Letos je na njej sodelovalo 17 umetnikov, akademskih in ljubiteljskih slikarjev iz BiH,Hrvaške, Kanade in Slovenije. V Tuzli so bili: Nada Pia Bajlo – Zadar, Hrvaška; Dragan Gačnik – Zenica, BiH; Irena Hribar Schmidt – Ottawa, Kanada; Ismet Hodžić – Maribor, Slovenija; Melada Huseinagić – Tuzla, BiH; Radmila Jeremić Ćurčin – Beograd, Srbija; Borka Jokić – Tuzla, BiH, mentor kolonije; Ivan Kosmos – Split , Hrvaška; Marijana Gregl – Bikar, Sremski Karlovci, Srbija; Stanka Novković – Zagreb, Hrvaška; Zvonko Ostojić – Kakanj, BiH; Tatjana Ratković Bosnić – Banja Luka, BiH; Jelena Šehović – Sarajevo,

4


// KULTURA BiH; Nura Šehović – Sarajevo; BiH, Zlatko Šehović – Sarajevo, BiH; Metoda Turk – Šmarješke Toplice, Slovenija in Vlatko Zimmer – Tuzla, BiH. Vsi umetniki imajo za seboj dolgoletno delo na področju slikarstva. Razstavljali so na številnih razstavah in sodelovali na različnih likovnih kolonijah. Likovna kolonija je potekala med 14. in 20. avgustom. Njihova dela so si ogledali številni meščani Tuzle, ki so tudi obiskali umetnike in jih opazovali pri njihovem ustvarjanju. Kolonija se je odvijala v zelo dobrem vzdušju in je po mnenju organizatorjev dosegla svoj cilj, to pa je širjenje kulturnega delovanja in izmenjava izkušenj med umetniki slovenskega porekla iz Bosne in Hercegovine, Slovenije in širše. Vsak slikar je na koloniji ustvaril dve sliki, tako da je rezultat dela udeležencev 34 novih slik z zelo različnimi motivi in tehnikami. Vsem pa je navdih nudilo zlasti druženje in skupinsko delo. Vse slike so bile predstavljena na zaključni razstavi. Na koloniji tudi mladi umetniki V času likovne kolonije se je odvijala tudi likovna delavnica za otroke. Šest učencev osnovnih šol iz Tuzle je bilo dneva v tesnem stiku s starejšimi umetniki, opa-

zovali so jih pri ustvarjanju in učili se od njih, vse to pod strokovnim vodstvom mentorice kolonije, slikarke Borke Jokić. Tudi njihove slike so bile predstavljene na zaključni razstavi. Na otvoritvi razstave je nastopil Ženski pevski zbor Slovenske skupnosti Tuzla »Slovenčice«, ki so pod vodstvom dirigentke profesorice Lejle Mulaosmanović in ob spremljavi Mirele Ibrahimović Mehanović na harmoniki meščanom Tuzle, gostom in udeležencem likovne kolonije predstavile delček bogate zakladnice slovenskih pesmi. Razstavo je odprl župan mesta Jasmin Imamović. Udeleženci kolonije so iz Tuzle odšli zadovoljni, polni vtisov in bogatejši za nova spoznanja. Dogovorili so se tudi, da se spet vidijo naslednje leto. Organizatorji so zato zadovoljni in vse bliže cilju, da bi likovna kolonija postala tradicionalni kulturni dogodek, ki bi povezoval Slovence v Tuzli, v Bosni in Hercegovini, v regiji in v svetu.  Dragica Tešić, predsednica Slovenske skupnosti Tuzla  Ljubiša Tešić

5


// SLOVENCI PO SVETU

Najmlajši v reškem Slovenskem domu Bazovica Projekt “Poletje v Bazovici” je organizirala slovenska zamejska organizacija na Hrvaškem, Društvo za razvoj civilne družbe „EU korak“, s ciljem spoznati najmlajše s slovenskim jezikom, kulturo, običaji in tradicijo, pri tem spomniti njihove starše in stare starše na slovenske korenine, ki se v današnjem času vse bolj pozabljajo. in tudi predstaviti delovanje slovenske manjšine na Hrvaškem.   Sandra Grudenić

6


// SLOVENCI PO SVETU Poletni celodnevni športno-kreativni teden za najmlajše so uspešno izpeljali v času od 24. do 28. julija 2017 v prostorih Slovenskega doma „Bazovica“ na Reki. Udeležilo se ga je 13 otrok v starosti od 5 do 9 let. Na pomoč pri izvajanju programa sta prišla zelo simpatična volonterja iz Murske Sobote, Tadeja in Patrik. Program je bil zastavljen v petih sklopih: spoznavni dan, športni dan, dan zdrave hrane, kulturni in glasbeni dan. Otroci so se učili skozi risanje, pisanje, igro in pogovor, ne da bi otroci občutili neko prisilo. Cel dan so udeleženci bili dvojezični, slovensko in hrvaško govoreči, z večkratnim ponavljanjem v slovenščini. Vsako jutro se je začelo z razgibavanjem na igrišču v vrtu. Po zajtrku so otroci aktivno delali – risali, izdelovali plakate na temo športa, prometa, morja in živali, spoznavali barve, like in se učili slovenskih besed. Naučili so se predstaviti in povedati nekaj o sebi. Igrali so se z različnimi didaktičnimi igračami. V popoldnevnih urah so otroci počivali, najmlajši zatisnili oči, gledali film Kekec in Sreča na vrvici ter brali pravljice v slovenščini. Naučili so se tudi zapeti Kekčevo pesem, si izdelali kapico in rekvizite za nastop.

v slovenskem jeziku nato pa so skupaj zapeli Kekčevo pesem. Dobili so tudi darilca in zahvalo za sodelovanje. Starši so poročali, da so vsako jutro otroci z veseljem prišli v Slovenski dom „Bazovica“. Sodelujoči so se razšli v obojestranskem upanju, da se naslednje leto spet vidimo, v večjem številu. Starši pa so izkazali tudi zanimanje za morebitno “pravo” učenje slovenskega jezika v obliki tečajev. Poletni program za otroke „Poletje v Bazovici“ sta finančno podprla Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Primorsko – goranska županija.

Zadnji dan sta prišli gospe iz folklornega društva Bazovica, ki sta predstavili narodno nošnjo, povedali kakšne plese se pleše, … Otroci so bili navdušeni. Ob zaključku so na prireditev povabili starše, stare starše in vse ostale na sladkanje s potico, marmornim kolačem in jabolčno pito. Otroci so se posamično predstavili na odru

7


Delavnica naj bi spet bila meddržavna Državna sekretarka Republike Slovenije Martina Vuk, ki je pristojna tudi za socialne zadeve in enake možnosti, je bila na Koroškem in obiskala delavnico Florijan v Globasnici. Delavnica naj bi v prihodnje sprejela spet kliente iz Slovenije. Kljub dogovoru prekinili projekt Pred petimi leti je koroška Caritas slovesno odprla delavnico Florijan v Globasnici. Varstveno-delovni center je postal prvi primer meddržavnega regionalnega sodelovanja na področju oskrbe ljudi z motnjami v duševnem in/ali telesnem razvoju. Delavnica nudi kognitivno in večkratno prizadetim odraslim smiselno zaposlovanje, prostora ima za 24 ljudi. Projektni partner iz Slovenije je bil Center za usposabljanje, delo in varstvo ljudi z motnjami v duševnem in/ali telesnem razvoju v Črni na Koroškem. V delavnici so začeli skupaj ustvarjati, se učiti in spoštovati klienti iz Koroške in Slovenije. Kljub pisnemu dogovoru med Koroško in Slovenijo se je že kmalu začelo zatikati pri financah, Slovenija ni več plačevala svojega deleža, klienti iz Črne na Koroškem niso mogli več prihajati v Globasnico. Vuk: „Na obeh straneh želimo najti rešitev“ Državna sekretarka na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je bila

8

avgusta na delovnem obisku na Koroškem. Ogledala si je tudi delavnico Florijan v Globasnici, s ciljem, da projekt ponovno postane čezmejni, kakor je že bil, je dejala državna sekretarka. Prettner: „Smo v intenzivnih pogajanjih“ Koroška deželna svetnica za socialne zadeve, namestnica deželnega glavarja Beate Prettner (SPÖ) je podkrepila prizadevanja, da bi obudili delavnico Florijan v Globasnici kot skupni projekt med Koroško in Slovenijo. Do konca leta pričakujejo rešitev Delavnica Florijan naj bi v prihodnje domovala tudi kliente iz Črne na Koroškem, začetek leta 2018 naj bi delavnica bila spet meddržavna. Državna sekretarka Martina Vuk je bila v torek na povabilo deželne svetnice za socialne zadeve Beate Prettner na delovnem obisku na Koroškem. Namen obiska je bil v praksi spoznati, kako na Koroškem delajo tako z odraslimi z motnjami v duševnem in ali telesnem razvoju kot tudi s starejšimi ljudmi. Vukovo zanima predvsem dolgotrajna oskrba, ki jo ima Avstrija, zato si je poleg delavnice Florijan v Globasnici ogledala še dom za ostarele v Borovljah.  SVSD RTV Slovenija  ktn.gv.at


// NOVICE

9


Več kot 1500 ljudi na 29. romanju treh Slovenij Na Svetih Višarjah nad Trbižem je bilo v nedeljo, 7. avgusta 2017, 29. romanje treh Slovenij, ki se ga je v sončnem vremenu udeležilo več kot 1500 ljudi. Romanje, ki ga prirejata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, sta s pridigo in predavanjem letos obogatila ljubljanski nadškof Stanislav Zore ter pravnik in politolog Andrej Fink.   STA

10


// NOVICE Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janez Pucelj je izpostavil predvsem pomen vseslovenskega romanja v božjepotno cerkev Višarske Matere Božje, ki jo krasijo poslikave Toneta Kralja. Osrednji govornik Andrej Fink, ki se je nedavno preselil iz Argentine v Slovenijo, je v predavanje z naslovom Upanje v večno Slovenijo izpostavil pomen druženja na Svetih Višarjah, saj se »danes srečujemo bolj prepoznavno, saj smo suvereni, mednarodno priznani«. Dejal je, da bi vse tri Slovenije - matična, zamejska in zdomska – morale biti eno, »ker je znano, da marsikdaj v matični Sloveniji niti na državni ravni, niti na ravni ljudstva ni posluha za to, kar se dogaja med Slovenci, ki so od Ljubljane oddaljeni samo dobro uro vožnje z avtomobilom za severno ali zahodno mejo.« Dejal je tudi, da so dolga desetletja »uradnega domačega enoumja povzročila, da so meddržavne meje postale tudi notranje meje v narodu«. Po letu 1991 se je spremenilo na bolje, meni, a dodal, da »Slovenci v matici še vedno živijo nekako preveč mirni v svojem malem in lepem vrtičku, ne zavedajo se pa kako osrečujoča je povezava z rojaki, ki živijo samo nekoliko čez nekdanjo mejo«. Dejal je, da so Slovenci tesno povezani z domovino, četudi živijo raztreseni po vsem svetu, kajti »vedno smo iskali oporne točke v slovenskem duhovnem svetu«. Meni, da je na novo treba povezati preteklost s sedanjostjo, ki je uprta v prihodnost. »Če nam pa Slovenija, taka kot je danes ni všeč, je naša naloga da jo dokončno spremenimo,« je dejal.

Zaključil je z mislijo, da so Slovenci na Svetih Višarjah zbrani »v duhu zvestega slovenstva, nekdaj imenovanega višarskega slovenstva, in v duhu pristnega evropejstva! Naj bo trojna Slovenija vsem in za vse, kjerkoli nam je dano živeti, primeren in prijeten krov in zatočišče«. Ljubljanski nadškof se je po pozdravu rektorja svetovišerske božjepotne cerkve Petra Laha vodil somaševanje z izseljenskimi duhovniki, navezal na današnji evangelij in med pridigo poudaril, »da smo se na Svetih Višarjah zbrali odprtih src in odprtih ušes, da bi nas Jezus spreobrnil.« Vse prisotne vernike je povabil k poenotenju svojega življenja, k globljemu razmisleku, spreobrnjenju in življenju slovenstva, krščanstva, slovenskega jezika in kulture v polnosti. »Povsod bomo tako Slovenci živeli iz istih korenin, v vseh treh Slovenijah, ne bomo zaprti v domačijskost, ampak bomo rasli v srečevanju, drug drugega bomo bogatili in plemenitili, s Svetih Višarij bomo odnesli v svet samo najlepše, da bomo druge plemenitili in obogatili z dobroto in plemenitostjo srca, kajti pod plaščem Višarske Matere Božje je prostor za vse slovenske ljudi!,« je dejal. Slovensko in evropsko himno je zaigral Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov, medtem ko je med mašo pel mešani pevski zbor Zarja. Med številnimi uglednimi osebnostmi, ki so se udeležili romanja, je Zvone Žigon predstavljal urad za Slovence po svetu in v zamejstvu, medtem ko je vsakoletni gost romanja evropski poslanec Lojze Peterle dejal, da si želi, da bi »vse tri Slovenije v prihodnje polnokrvno živele in narediti moramo vse, da bodo živele!«

11


Rojeva se solidna zamejska banka

V petek, 1., in v nedeljo, 3. septembra, sta v Kulturnem domu v Gorici in v dvorani visoke šole Sissa pod Obeliskom potekala izredna občna zbora Zadružne banke Doberdob in Sovodnje ter Zadružne kraške banke, na katerih so člani odločali o združitvi obeh bančnih zavodov. V vodstvih obeh bank si od tega koraka obetajo izboljšanje delovanja in zasledovanja dosedanjih ciljev ter seveda boljše kljubovanje izzivom. Nova združena slovenska banka bo sicer v deželnem merilu še vedno srednje-majhen zavod, a velikost ni pomembna, pomembno je učinkovito delovanje na tržišču. O tem sta prepričana predsednika uprav obeh bank Adriano Kovačič (ZKB) in Robert Devetta (ZB Doberdob in Sovodnje), ki sta pred občnima zboroma pričakovanja razkrila v pogovoru za Primorski dnevnik. Adriano Kovačič: »Naši dve slovenski zadružni banki sta se odločili za strateški projekt združitve, ki nima kratkoročnih, ampak predvsem srednje in dolgoročne cilje. Najvažnejše je, da bomo skupaj oblikovali močnejšo in bolj solidno banko. Združeni bomo bolje razvijali našo dejavnost na ozemlju tržaške in goriške pokrajine ter tudi bolje kljubovali novim izzivom: ne smemo pozabiti na vse spremembe, ki nam jih narekuje monetarna politika Evropske centralne banke, niti na tehnološke spremembe, ki so zelo spremenile naše navade. Zato

12

mislim, da bomo združeni hitreje dosegali višje in bolj ambiciozne cilje od tistih, ki bi jih zadrugi dosegli ločeno.« Robert Devetta: »Ta združitev je tudi sad spremembe na celotnem tržišču in ker se situacija na tržišču spreminja, se mora prilagajati tudi strategija bank. Obeti od te združitve so, da bomo lahko bolje zasledovali tiste cilje, ki smo jih že do sedaj iskali in zasledovali, torej ponujanje kvalitetne usluge našim članom. Ne smemo pozabiti, da smo zadruga in da naš cilj ni goli dobiček ter da v sklopu tega lahko pomagamo k razvoju kulturne in športne dejavnosti na ozemlju, kjer obratujemo. Jasno, združitev je izredna operacija, ki zahteva dodaten trud, prinaša tudi nevšečnosti, vendar zgodovina dokazuje, da je pozitivnih posledic več od nevšečnosti, saj tudi bodisi mi kot ZKB imamo za seboj že eno združitev.«  Primorske novice  Bumbaca


// NOVICE

Argentinec slovenskega rodu Andres Vombergar je novi član nogometnega kluba Olimpija Dvaindvajsetletni Andres Vombergar je do zdaj igral le za argentinske klube (River Plate, Club Atletico Ituzaingo, Fenix de Pilar, Los Andes), v Olimpijo pa je prestopil, ker je med drugim želel spoznati domovino svojih prednikov. «Zelo sem zadovoljen. Olimpija je bila moja edina želja, o ostalih ponudbah nisem niti razmišljal. Vesel sem, da se je ta zgodba končala in da lahko rečem, da sem igralec Olimpije,« je povedal Vombergar, ki bo v ljubljanski Olimpiji nosil dres s številko 29. Kdaj bo lahko zaigral za Olimpijo še ni znano, saj klub čaka na njegov certifikat iz Argentine.  STA  NK Olimpija

16. nagradni natečaj za študentska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVI. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na dosedanjih 15 natečajev je prispelo skupno 281 nalog, nagrajenih pa je bilo 92 (med njimi tudi precej iz Argentine, Nemčije, Srbije, Švice itd., predvsem pa iz Italije in Avstrije).

VEČ Razpis 16. natečaja, ki se izteka s 1. decembrom. Dodatne informacije: dr. Zvone Žigon (zvone.zigon@ gov.si)

13


Štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018 Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je danes, 29. avgusta 2017, objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2017/2018. Predmet javnega razpisa je nadaljnje prejemanje oziroma prva dodelitev štipendij Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu za študij 1. ali 2. stopnje za pridobitev javno veljavne stopnje izobrazbe v Republiki Sloveniji. Osnovna štipendija znaša 150 evrov mesečno za tiste, ki že imajo dodeljeno štipendijo in nadaljujejo študij

v višjem letniku, oziroma 200 evrov za študente, ki se bodo vpisali v 1. ali 2. letnik in štipendije še nimajo. K omenjeni vsoti se lahko dodelijo dodatki. Skupaj je na voljo 275.000 evrov. Prosilci morajo prijave do 30. septembra 2017 predložiti Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije.

VEČ Podrobnejše informacije najdete TUKAJ.

Informacije Državne volilne komisije glede postopkov volitev iz tujine Državna volilna komisija je na portalu e-uprava vzpostavila nov informacijski sistem »E-obvestila volivcev« (v nadaljevanju: e-obvestila) z namenom poenostavitve in racionalizacije postopkov posredovanja obvestil volivcev. Za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo 22. 10. 2017, lahko preko sistema e-obvestila oddajo obvestila naslednji volivci: Volivci s stalnim prebivališčem v RS, ki bodo na dan glasovanja v tujini, lahko preko sistema e-obvestila sporočijo, da bi želeli glasovati po pošti iz tujine (če imajo v tujini začasni naslov) ali da želijo glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu z odprtim voliščem. volivci, ki imajo stalni naslov v tujini in bodo na dan glasovanja v RS, lahko preko sistema e-obvestila, sporočijo, da želijo glasovati izven okraja stalnega prebivanja oziroma na t.i. volišču OMNIA v RS . Informacijski sistem e-obvestila je vključen v obstoječe ogrodje portala e-uprava in omogoča elektronski zajem vlog ter elektronsko obdelavo prejetih vlog. Sistem omogoča oddajanje vlog oziroma obvestil na dva načina in sicer: a. elektronsko z digitalnim kvalificiranim potrdilom; b. elektronsko brez digitalnega potrdila Na sistemu e-obvestila je vzpostavljen spletni pripomoček oziroma program. Program z vprašanji avtomatsko vodi volivca čez postopke, ki ustrezajo njegovim potrebam in okoliščinam ter mu pregledno prikaže seznam dejavnosti, ki jih mora volivec izvesti v posameznem primeru.

14

E-revija Moja Slovenija september 2017  
E-revija Moja Slovenija september 2017  
Advertisement