Page 1

E-revija | Julij 2018

SLOVENCI PO SVETU

Brežice letos gostile tradicionalno srečanje Dobrodošli doma KULTURA

Naša slovenska beseda v Zrenjaninu KULTURA

Tabor slovenskih pevskih zborov; zapelo več kot tisoč pevcev 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

SLOVENCI PO SVETU

BREŽICE LETOS GOSTILE TRADICIONALNO SREČANJE DOBRODOŠLI DOMA 7

KULTURA

TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV; ZAPELO VEČ KOT TISOČ PEVCEV

KULTURA

NAŠA SLOVENSKA BESEDA V ZRENJANINU 1

6

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Naša slovenska beseda v Zrenjaninu Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že 12. zapored priredilo 12. jubilejno literarno druženje »Naša slovenska beseda«, ki se je tokrat odvijalo v dvorani kinoteke »Cinema«. V dvorani kinoteke »Cinema« je že dvanajstič potekal praznik lepih besed in dobrih ljudi. Tudi tokrat so bili člani Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina gostitelji srečanja slovenskih društev iz Republike Srbije, tradicionalno pa so na manifestaciji sodelovali tudi gostje iz Slovenije. Letos so bili to učenci in učitelji iz Osnovne šole »Miroslav Vilhar« iz Postojne.

rinos pri afirmaciji društva, ter Dejan Bekić kot organizator športnih dejavnosti Društva Slovencev Planika, med katerimi je najbolj poznana nordijska hoja na izletišču Babatovo.

V revijalnem delu programa je nastopilo sedem društev: Društvo Slovencev »Sava« iz Beograda, Društvo Slovencev »Triglav« iz Subotice, Društvo Slovencev »Kula« iz Vršca, Društvo Slovencev »Kredarica« iz Novega Sada, Slovenska kulturna skupnost »France Prešeren« iz Niša, Društvo Slovencev »Logarska dolina« iz Pančeva in Društvo Slovencev »Planika« iz Zrenjanina, gosti pa so bili učenci OŠ Miroslav Vilhar iz Postojne. Vse prisotne je pozdravil predsednik DS Planika, Miloš Pešić, voditelji so bili letos učenci dopolnilnega pouka in kulture v Zrenjaninu, ki ga vodi učiteljica Milena Spremo. Miloš Pešić je razglasil »besednike« letošnje kulturne manifestacije. Laskavo nagrado sta dobila Martina Drča kot dolgoletna predsednica, ki je dala velik dop-

»Pozdravljam vas iz srca v upanju, da bo današnji skupni izlet v svet lepote in recitatorsko literarno popoldne doprineslo, da skupaj začutimo moč in toploto slovenske besede in lepoto slovenskega jezika,« je poudaril Pešić.

1


Slovence v zamejstvu in po svetu ter Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, upravo, manjšine in nacionalne skupnosti. Priznanje za svoj trud in veliki doprinos pri negovanju slovenskega jezika so dobile učiteljice Rut Zlobec, Tatjana Bukvič in Milena Spremo. Zahvalili smo se tudi Osnovni šoli Miroslav Vilhar iz Postojne za obisk ter mentorici gledališke predstave »Janko, Metka in Pavliha« Ireni Rep.

V imenu mesta Zrenjanina je prisotne pozdravil namestnik župana Dušan Radišić. »Moram poudariti, da sem bil pred nekaj dnevi na odpiranju druge po vrsti 'Žogarije', katere organizator je Slovenec, ki je medtem postal zrenjaninski zet. Imeli smo sestanek v Mestni hiši, na katerem sta bila prisotna namestnik veleposlanika v Beogradu Roman Weixler in častni konzul Slovenije v Novem Sadu, Rajko Marić, kot tudi predstavniki Društva Slovencev Planika. Prišli smo do zaključka, da mora biti naše sodelovanje v prihodnosti še čvrstejše. Predlog lokalne samouprave je, da poiščemo mesto v Sloveniji s katerim bi se pobratili, in da nas na začetku zbližajo športniki ter kulturno-umetniška društva. Mislim, da je kultura najvažnejša, nato ni težko razširiti sodelovanje tudi na druga področja,« je poudaril Radišić. V uvodnem delu so se učenci in udeleženci pouka slovenskega jezika in kulture iz Zrenjanina poklonili pisatelju, dramatiku in pesniku Ivanu Cankarju ob stoletnici njegove smrti z branjem odlomkov in citatov iz njegovih del. Gosti iz Beograda, Vršca, Gudurice, Novega Sada, Subotice, Pančeva in Kovina so se najprej predstavili s točkami najmlajših učencev v slovenskem jeziku, odrasli udeleženci pouka slovenskega jezika in kulture pa so prebrali svoje spise in pesmi. Gosti so se predstavili z gledališko predstavo »Janko, Metka in Pavliha«, za katero so nagrajeni s ploskanjem skoraj 200 gledalcev. Nastopil je tudi zbor Društva Slovencev Planika, ki se je isti konec tedna predstavil tudi na festivalu zborov »Slobodan Bursać«, ki se tradicionalno odvija v Zrenjaninu. Manifestacijo je podprl Urad Republike Slovenije za

2

Udeleženci - otroci iz vseh omenjenih srbskih mest so primer, kako se z osebnim naporom in trudom lahko doprinese k boljšemu svetu. Dan za lepoto in življensko toplino izgovorjene besede so udeleženci zaključili s skupnim druženjem. Po druženju so se gostitelji poslovili od gostov v prepričanju, da so tudi letos dodali del mozaika, posvečenega negovanju maternega jezika tukajšnje slovenske manjšine.  Društvo Slovenaca »Planika« Zrenjanin


// KULTURA

Tri desetletja delovanja Kulturnega društva člen 7 in Pavlove hiše na avstrijskem Štajerskem Kulturno društvo člen 7 in Pavlova hiša letos obeležujeta 30. obletnico delovanja. Osrednja slovesnost je bila v soboti, 30. junija, v Pavlovi hiši, slavnostni govornik je bil novinar in pisatelj Mathias Grilj. Društvo je zastopniška organizacija Slovencev, ki živijo na avstrijskem Štajerskem, zastopa jih tudi v svetu za manjšine v uradu avstrijskega kanclerja. Leta 1995 je društvo v Potrni pri Radgoni pridobilo kmečko hišo, ki so jo uradno odprli tri leta kasneje in jo poimenovali Pavlova hiša. Društvo si je kulturni dom zamislilo kot prostor, namenjen za medkulturna srečanja med Avstrijo in Slovenijo, ter kot hišo kulture za na Štajerskem živeče več- in enojezično prebivalstvo. Pavlova hiša se imenuje po Avgustu Pavlu, ki je bil rojen v Cankovi v Sloveniji, ter njegovi družini, ki je nekaj let živela v njej. Pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog Avgust Pavel je govoril tako slovensko kot madžarsko in nemško. Študiral je v Budimpešti, bil je med drugim docent na madžarski univerzi Szeged in predstojnik muzeja v Sombotelu. Predsednica Kulturnega društva člen 7 Susanne Weitlaner je v pogovoru za STA ob obletnici društva in Pavlove hiše izpostavila, da je društvo med svojim dosedanjim delovanjem zabeležilo več dosežkov, eden največjih uspehov pa je priznanje s strani Avstrije.

Društvo namreč na začetku sploh ni bilo priznano, čeprav so štajerski Slovenci omenjeni tudi v avstrijski državni pogodbi, je pojasnila. Po priznanju je bilo društvo deležno financiranja z avstrijske strani, pozitiven odnos do njega pa se je pokazal leta 2001, ko je tedanja štajerska deželna glavarka Waltraud Klasnic prvič uradno obiskala Pavlovo hišo. »To so veliki koraki, vmes pa je veliko majhnih,« je še dejala Weitlanerjeva. Glede financiranja je opozorila, da Avstrija financira delovanja društva, a so že 25 let sredstva za manjšine ostala na isti ravni, tako da bi bilo nujno, da bi se podvojila, kar je društvo že večkrat zahtevalo. Slovenija delovanje društva financira prek razpisov urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, društvo pa lahko na obseg sredstev vpliva s pripravo dobrega programa, je pojasnila predsednica Kulturnega društva člen 7.

3


Društvo namerava tudi v prihodnje krepiti čezmejno sodelovanje in si prizadevati za razvoj pouka slovenščine na avstrijskem Štajerskem, da bi bil ta vsaj primerljiv s poukom nemščine v Sloveniji. Ob tem je Weitlanerjeva pojasnila, da obstaja interes za otroški vrtec v Gradcu, tako da si društvo prizadeva najti vrtec, ki bi bil pripravljen vključiti slovenščino v svoj program, in šolo, ki bi bila pripravljena slovenščino ponuditi kot obvezni izbirni predmet. Med načrti društva je tudi razširitev Pavlove hiše za dodatne dejavnosti, za kar pa bi potrebovali dodatna finančna sredstva. Kar zadeva položaj štajerskih Slovencev, so se razmere v zadnjih treh desetletjih spremenile v smeri spoštovanja slovenske zgodovine na avstrijskem Štajerskem, medtem ko dvojezičnih krajevnih napisov ni. Eden od razlogov je, da ni potrebnega zahtevanega deleža prebivalcev.

Glede same uporabe slovenščine na uradih pa Weitlanerjeva pravi, da posamezniki tega ne izkoristijo ali ne zahtevajo, ker običajno govorijo narečno slovenščino, pri uradnih zadevah pa se bolje znajdejo v nemškem jeziku. Po zadnjem ljudskem štetju leta 2001, ko so tudi povpraševali po jeziku, je bilo na avstrijskem Štajerskem okoli 2200 štajerskih Slovencev, vendar ni razvidno, ali gre za avtohtone štajerske Slovence ali priseljene Slovence. Je bil pa takrat opazen pozitiven trend, saj je več ljudi označilo slovenščino kot svoj občevalni jezik kot desetletje prej. Priseljenih Slovencev je zdaj zagotovo še več, kar zadeva avtohtone štajerske Slovence pa so bili podvrženi asimilaciji, tudi zaradi tega, ker v preteklosti, slovenščina ni bila zaželen jezik. A v zadnjih letih se je zgodil preobrat in znanje slovenščine postaja vedno bolj koristno, je še povedala predsednica društva.  Maja Lazar Jančič, STA

Slovenski zbor iz Makedonije na Dunaju in v Prekmurju Na pobudo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca je pevski zbor SZ Triglav iz Bitole v Makedoniji 15. junija 2018 nastopil v prostorih kulturnega društva Korotan na Dunaju. Pod vodstvom zborovodkinje Marine Korunovske je zbor predstavil občinstvu slovenske in makedonske pesmi. Med občinstvom so bili višji svetovalec v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjan Cukrov ter predstavniki veleposlaništva Makedonije v Avstriji na čelu z namestnikom veleposlanice Osvitom Rosoklijo. Po nastopu so se gosti in pevci zbrali ob pogostitvi, ki so jo pripravili domačini. Naslednji dan, 16. junija, je zbor odpotoval v Markovce. Tja ga je povabilo Kulturno društvo Alojz Štrafela, katerega člani so bili pred nekaj leti gosti v Bitoli. Kot gostje župana občine Markovci Milana Gabrovca so pevci iz Bitole nastopili v poročni dvorani. S pesmijo in recitacijo so nekaj dni vnaprej proslavili dan državnosti. Po nastopu je stekel sproščen pogovor ob polnih mizah

4

dobrot, ki so jih pripravili domačini. Ko so se v kletnih prostorih občinske stavbe pripravljali na nastop, jih je prijetno presenetilo povabilo meščana. Povabil jih je namreč, da pred cerkvijo zapojejo na poroki. Mladoporočencem in pevcem bo ta trenutek dolgo ostal v spominu, saj nihče ne ostane ravnodušen, ko se poje »Dan ljubezni«.


// KULTURA

Lektorat slovenskega jezika in Martin Krpan v Cordobi S programom Slovenščine na tujih univerzah, ki ga izvaja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, financira pa ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, se našega jezika po svetu vsako leto uči več kot 2.500 študentov. Prejšnji teden je zaznamovalo svečano odprtje že tretjega slovenističnega središča v Argentini. Po lektoratih v Buenos Airesu in La Plati, oba delujeta že več kot desetletje, je slovenščina na univerzi od letos navzoča še v drugem največjem argentinskem mestu, Cordobi. Na pobudo Veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu so se v letu 2017 začeli pogovori o možnostih umestitve tečaja slovenskega jezika na univerze v več argentinskih mestih. V Cordobi se je odzvala Katoliška univerza, ki je s svojimi več kot 10 tisoč študenti druga največja v tem mestu. Le leto pozneje je pogodba o sodelovanju z ljubljansko univerzo in Centrom za slovenščino zaživela. V novem študijskem letu so v brezplačni tečaj že vpisali prve študente. Po tem, ko so študenti že vse od marca že usvajali prve lekcije v našem jeziku, so pretekli teden v prostorih univerze pripravili še slavnostno odprtje lektorata. Ob tej priložnosti je študente in goste nagovorila prorektorica

Olga Bonetti, častni govor pa je pripadel veleposlanici RS Jadranki Šturm Kocjan. Odprtje so obarvali literarno. Sledila je predstavitev prevoda Levstikovega Martina Krpana v španščino oziroma kastiljščino. Odmevni projekt, knjiga z legendarnimi ilustracijami Toneta Kralja, je plod pobude veleposlaništva in sodelovanja Centra za slovenščino ter založbe Bärenhaus, ta je prevod izdala novembra lani. Spremno besedo je prispeval pisatelj Boris Pahor. V Cordobi je gostom knjigo doživeto približala njena prevajalka Florencia Ferre. Predvajali so tudi animirani film o Martinu Krpanu, ki ga je lani ustvarila produkcija Strup, in tako navdušenim udeležencem zgodbo o slovenskem superjunaku iz 19. stoletja predstavili še nekoliko drugače. Druženje se je sklenilo s klepetom o Sloveniji, zdravico s slovenskim vinom in dobrotami. Manjkala ni niti degustacija slovenskega medu, s katero so na veleposlaništvu pospremili 20. maj, na slovensko pobudo letos prvič svetovni dan čebel.  Maja Kračun

5


Tabor slovenskih pevskih zborov; zapelo več kot tisoč pevcev V Šentvidu pri Stični se je v nedeljo, 17. junija 2018, s koncertom združenih pevskih zborov zaključil 49. Tabor slovenskih pevskih zborov. Pod vodstvom dirigenta Igorja Švare je zapelo več kot 100 pevskih zborov iz Slovenije, zamejstva in držav nekdanje skupne države. Moški, ženski in mešani združeni zbori so zapeli 22 pesmi na tematiko kresovanja, saj je bilo tokratno geslo največjega pevskega druženja pri nas O kresi se dan obesi. V programu, ki ga je vodila Anica Volkar, so sodelovali tudi: Godba Stična, Folklorna skupina Vidovo in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, ki je na letošnjem državnem tekmovanju v Zagorju prejel zlato priznanje. Novi predsednik upravnega odbora tega dogodka Matej Šteh se je najprej zahvalil svojemu predhodniku Jerneju Lampretu, ki je bil prvi mož organizacijskega odbora več kot 30 let. Ob tem so pevci bučno zaploskali, nekaj trenutkov kasneje pa še enkrat, saj so mu skupaj voščili ob skorajšnjem okroglem jubileju. Šteh je obljubil, da bodo nadaljevali s tradicijo prepevanja slovenskih pesmi na največjem zborovskem odru pri nas.

6

Letošnji slavnostni govornik je bil skladatelj, pedagog in dirigent Tomaž Habe, ki je poudaril, da je petje »zatočišče veselja, poziv k prijateljstvu, solidarnosti in ljubezni«. Med drugim je povedal, da statistika pravi, da v Sloveniji v zborih poje od 3 do 5 odstotkov prebivalcev. »Kar pomeni od 60 do 100.000 pevcev. Seveda nas krasi tudi kakovost, saj smo v evropskih merilih po številu prebivalcev najuspešnejši na zborovskih tekmovanjih v zadnjih 15 letih.« Letošnji Tabor je ponudil tudi bogat spremljevalni program, saj je bilo mogoče na stojnicah kupiti različne izdelke, ki so nastali kot plod znanja in spretnosti domačinov ter okoličanov, poseben program je bil namenjen tudi otrokom.  Janja Ambrožič


// SLOVENCI PO SVETU

7


Brežice letos gostile tradicionalno srečanje Dobrodošli doma  Blanka Markovič Kocen Tradicionalno srečanje Dobrodošli doma, ki ga Urad Vlade Republike Slovenije letos pripravlja že osmič, je namenjeno druženju Slovencev iz sveta in zamejstva z rojaki matične domovine in vsako leto poteka v drugem mestu. Letošnji gostitelj je bila Občina Brežice. Da bi Slovencem, ki živijo zunaj meja matične domovine, pokazali čim več, so prireditelji poleg Brežic vključili še šest drugih krajev, od Čateža ob Savi, Jesenic na Dolenjskem, Bizeljskega, Dobove, Pišec. Goste so seznanili z lokalnimi turističnimi znamenitostmi in kulturnim delovanjem. Vrhunec je bil popoldanski nastop vseh sodelujočih na dvorišču gradu Brežice. Letošnje srečanje je privabilo skoraj 400 nastopajočih, ki so se predstavili s svojimi zbori, folklornimi in gledališkimi skupinami, in približno toliko obiskovalcev, ki so se na ta dan združili v slovenski pesmi in besedi. Srečanje Dobrodošli doma je posebno tudi zato, ker opozarja na kulturno dediščino in izročilo, predstavlja kulinariko in skozi različne dejavnosti utrjuje vezi med obiskovalci ter ohranja slovensko identiteto.

8


// SLOVENCI PO SVETU

Na programu srečanja so med drugim predstavitev izbranih nagrajenih del nagradnega natečaja omenjenega urada za diplomska, magistrska in doktorska dela. Osrednja prireditev srečanja je popoldne potekala v atriju brežiškega gradu, kjer je zbrane med drugimi nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki opravlja tekoče posle. Letošnjemu srečanju je pripisal posebno vrednost, ker sovpada s stoletnico Cankarjeve smrti in letom evropske kulturne dediščine, rojakom iz sveta in zamejstva pa se je vnovič zahvalil za njihov neprecenljiv doprinos pri osamosvajanju Slovenije. »Slovenija je z vsemi vami mnogo večja kot sicer,« je dejal minister in dodal, da nas Slovence v matični domovini prizadevanja in ponos Slovencev v zamejstvu in tujini navdajajo z voljo in upanjem ter pozitivno energijo. »Vesel in zadovoljen sem, da je dogodek Dobrodošli doma v Brežicah uspel, zelo ponosen sem, da poteka v več krajih. Mislim, da s tem širimo kulturo, identiteto in slovenski jezik širimo,« je v kratkem pogovoru za spletni portal Slovenci.si dejal minister. Po njegovem mnenju je zaključni dogodek pokazal, kako pomembno je druženje Slovencev, tako iz Slovenije kot tudi iz zamejstva in sveta. Vsak dogodek je bil po svoje specifičen, meni minister, v čigar mandatu so se zvrstila štiri srečanja Dobrodošli doma. »Prav je, da dogodek selimo, ker mu vsak kraj daje lastno identiteto. S tem dogodku dajemo dimenzijo različnosti in skupni imenovalec slovenstva, slovenskega jezika, identitete in povezovanja.« Kaj bo svetoval svojemu nasledniku? »Sporočilo, naj

gradijo ta dogodek naprej, bom predal tudi nasledniku. To je dan Slovencev v Sloveniji in tujini.« Popoldne je na široko odprl vrata tudi Posavski muzej Brežice, obiskovalci so si do polnoči lahko ogledovali tri razstave: Besede in podobe – Lepljenka, ki je nastala v sodelovanju z brežiško izpostavo JSKD, razstavo Iz mnogih dežel: ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča v organizaciji NUK-a in Rojstvo novih domovin, ki je nastala v sodelovanju z Rafaelovo družbo. »Sami pa smo skupaj s KD Kapele in Vinogradniškim društvom Pišece pripravili tudi tematsko razstavo o etnografskih filmih, življenju po 2. svetovni vojni, o danes manj znanih kmečkih opravilih, ki so številnim še vedno blizu,« je pojasnila Alenka Černelič Krošelj, v. d. direktorice Posavskega muzeja Brežice, gostiteljica slovesnega dela prireditve. V čudoviti Viteški dvorani smo zvečer prisluhnili učencem Glasbene šole Brežice, ki so pripravili koncert skupaj z vrstniki iz Glasbene šole Samobor, kjer deluje prof. Goran Gorše, ki poučuje tudi na brežiški glasbeni šoli, hkrati pa je tudi predstavnik slovenske manjšine v skupščini mesta Samobor, je še povedala Černelič Krošljeva. Z izjemnim muziciranjem in pestrim repertoarjem so navdušili publiko. Poletni večer se je prevesil noč s predvajanjem vinogradniškega etnografskega filma Od kola do vina o tem, kako je treba za vinograd skrbeti vse leto, ki ga je pripravilo vinogradniško društvo in snemalec Davor Lipej. »Veseli smo obiskovalcev, kot muzej, ki deluje na regionalnem območju, pa si želimo še širše prepoznavnosti v Sloveniji in svetu,« je poudarila sogovornica.

9


Ob robu kulturnih prireditev so predstavniki Komunale Vrhnika rojakom simbolično predali knjige slovenskih avtorjev. »V Cankarjevem letu smo se odločili za zbiranje knjig s posebnim namenom , ki je bil prikladen za rojake. Zbiramo namreč slovenske avtorje, od Otona Župančiča do Ferija Lainščka in seveda Ivana Cankarja. Ljudje, ki so šli v svet, naj berejo slovenske knjige,« je povedala Breda Kovač Babnik iz Komunale Vrhnika. Po njenih besedah so do sobote zbrali 4450 knjig, a vse kaže, da bo knjig še več. »Danes jih predajamo samo simbolno, na slovesnem dohodku v Kostanjevici pa jih bomo podarili Slovencem v Porabju,« je povedala sogovornica. O vtisih o prireditvi in o Sloveniji smo povprašali tudi nekatere naključno izbrane udeležence. Katarina Obranović, ki se je pred enajstimi leti preselila v Veliko Britanijo, je redna gostja srečanj Dobrodošli doma. Letošnje se ji je zdelo nekoliko razdrobljeno, zato se je med številnimi dogodki težko znašla. Sicer pa se teh srečanj rada udeležuje, saj, kot pravi, Slovence iz sveta in zamejstva povezujejo. »Politično stanje Slovenije je bolj žalostno, vendar v prihodnost svoje domovine gledam pozitivno. Veliko je manjših skupin, ki delajo za Slovence, tudi sami v Angliji skušamo organizirati dogodke, predstavljati ljudi, a mislim, da bo treba marsikaj spremeniti v temeljih,« je strnila vtise o Sloveniji. Zvonko Vidaković je prišel iz Subotice, iz Vojvodine. Bil že na nekaterih drugih srečanjih, je član Društva Slo-

10

vencev Triglav iz Subotice. Kot pravi, ima sorodnike v Mariboru. »Letošnji vtisi prekrasni. Veseli me, da sem zares doživel, videl Slovenijo – malo državo, toliko lepega. Bili smo v dolini Vintgar, na morju, v jamah … Navdušujoče!« pravi. V Sloveniji je ostal dva dni, potem pa se je s čudovitimi vtisi vrnil domov.


// SLOVENCI PO SVETU

Marjan in Fanika Herceg sta Slovenca iz Berlina. Trenutno sta na dopustu v Sloveniji in sta se udeležila tudi srečanja v Brežicah. »Slovenija je še vedno naša domovina,« pravi Marjan, Fanika pa dodaja, da prihajata v Slovenijo enkrat na leto in tu preživita nekaj mesecev v svoji hiši, kjer, kot pravita, uživala življenje, ki je v Sloveniji dosti bolj sproščeno kot v Nemčiji.

11


V Tuzli koncert ob dnevu državnosti V Tuzli so v soboto, 2. junija 2018, s svečanim koncertom obeležili največji slovenski praznik, dan državnosti Republike Slovenije. Dogodek je priredila Slovenska skupnost Tuzla, prisostvovali pa so mu številni poslušalci vseh generacij. V Ateljeju »Ismet Mujezinović«, kjer je potekal svečani koncert, sta se ta večer ponosno vili dve zastavi – Republike Slovenije ter Bosne in Hercegovine - kot potrditev prijateljstva in sodelovanja Slovenske skupnosti Tuzla s svojo matično domovino. Program se je začel s himno BiH, potem pa je Ženski pevski zbor Slovenčice zanosno zapel Zdravljico. V nadaljevanju je v imenu Slovenske skupnosti Tuzla predsednica, gospa Dragica Tešić, pozdravila številno občinstvo in pri tem povedala tudi nekoliko besed o dogodkih, povezanih z nastajanjem samostojne slovenske države, kakor tudi o želji Skupnosti, da ta pomemben dan vsako leto dostojno obeleži. Poudarila je pomembno vlogo Skupnosti pri povezovanju Tuzle, v BiH, z matično domovino Slovenijo. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Sarajevu Aljaž Zupan, ki je pozdravil vse prisotne, posebej pa še člane Slovenske skupnosti Tuzla in goste iz Slovenije iz občine Miren.

12

V polni dvorani Ateljea »Ismet Mujezinović«, so občinstvo navdušili domači Ženski zbor »Slovenčice« in gosti letošnjega koncerta, Vokalna skupina Chorus'97 Miren iz Slovenije. Ženski pevski zbor » Slovenčice« se je, pod vodstvom zborovodkinje Lejle Mulaosmanović, tuzlanski publiki predstavil z izvajanjem spleta bosanskih narodnih Oj Vrbasu, Sve ptičice pripivaše, Falila se zelenika jabuka v obdelavi Esada Arnautovića, ter s slovenskima pesmima Marko skače in Zabučale gore. Kot solistka je nastopila sopranistka Mirela Ibrahimović Mehanović. S posebnim aplavzom je bil nagrajen nastop Nine Ratajc, učenke dopolnilnega pouka iz slovenskega jezika in kulture, ki ga vodi učiteljica Slavica Pavlović, z recitacijo pesmi Mileta Klopčiča „Mery se predstavi“. S svojim nastopom je program polepšala in obogatila Vokalna skupina „CHORUS 97“ Miren pod umetniškim vodstvom Vladimirja Čadeža ob korepeticiji Ane Zalar. Navdihnjeno so zapeli kompozicije Slovenec sem, Domovini, Oj Triglav moj dom, Pobratimija, O kresu, Vasovalec, Je vpihnila luč, Ti puob'č ja'k ne lumpej, Mandolina in Poletna noč. Te znane slovenske pesmi so napajale duše slovenskega naroda, ki živi v Tuzli. Občinstvo, navdušeno nad njihovim petjem, je z gromovitim ploskanjem, po končanem uradnem delu svečanega koncerta, na bis vrnila Vokalno skupino, ki je tuzlansko publiko počastila z izvajanjem še dveh kompozicij.


// SLOVENCI PO SVETU

Po svečanem koncertu, se je druženje članov Slovenske skupnosti Tuzla in članic Ženskega zbora „Slovenčice“, skupaj z gosti iz Mirna nadaljevalo ob večerji v vrtu bližnje restavracije. Izmenjali so izkušnje v dosedanjem delu in se dogovorili za prihodnje sodelovanje. Poslovili smo se od gostov z najboljšimi željami za njihov uspešen nastop naslednjega dne, na Internacionalnem zborovskem šampionatu, ki je bil organiziran v Tuzli in katerega so se tudi oni, med mnogimi drugimi zbori, udeležili.

Svečani koncert, posvečen dnevu državnosti Republike Slovenije, je bil organiziran ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

13


Film o Antonu Dvoršaku in njegovi šoli v Riu de Janeiru Tridesetletna Erika Dvoršak iz Ria de Janeira snema kratek film o svojem dedu Antonu Dvoršaku in šoli, ki jo je ta začel graditi v Braziliji. Erika deda ni poznala, saj je umrl pri komaj 33 letih. Vedela je, da je po njem poimenovana šola, vendar te do začetka snemanja filma ni nikoli obiskala. Zgodovina družine je bila zanjo vedno nekoliko skrivnostna, saj je sama govorila samo portugalsko, njena babica pa le slovensko. Radovednost je Eriko pripeljala do tega, da se je pred štirimi začela učiti slovenščino in da jo zdaj popolnoma tekoče govori. Tako je lahko tudi od babice izvedela, kako je nastala šola. Avtorica napoveduje, da bo nastala zelo ganljiva zgodba o zelo posebnem človeku, ki je prišel v Brazilijo brez česarkoli in naredil nekaj dobrega, kar obstaja še zdaj.Občinstvo, navdušeno nad njihovim petjem, je z gromovitim ploskanjem, po končanem uradnem delu svečanega koncerta, na bis vrnila Vokalno skupino, ki je tuzlansko publiko počastila z izvajanjem še dveh kompozicij. Erika svoj film predstavi TUKAJ.

14


// SLOVENCI PO SVETU

Mladi zamejci tokrat “pletli” Mrežo Alpe Jadran v Trstu V petek 15. in v soboto, 16.06.2018 je potekal drugi sklop izobraževalnih predavanj za mlade, študente, podjetnike in voditelje pod nazivom »Mreža Alpe Jadran« ali na kratko MAJ. Ciklus predavanj je organiziran s strani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta (SDGZ), Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ), Razvojne agencije Slovenska krajina iz Monoštra (RASK) in Društva za razvoj civilne družbe iz Reke (EU-KORAK) ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS). Drugo srečanje je organiziralo SDGZ v Trstu. Udeležilo se ga je 30 mladih zamejcev iz Italije, Hrvaške, Madžarske ter Avstrije. Tokratna tema programa je bila »Vloga znanja in človeškega kapitala«. O vlogi »Znanja skozi zgodovino« je predaval mladi zgodovinar Štefan Čok, nadaljeval pa je inženir Diego Bravar, eden izmed pobudnikov za Trst mesto znanosti ESOF 2020 na temo »Od znanja do inovativnega podjetništva«. Sledila je diskusija, ki so se je udeležili: Vojko Volk, Generalni konzul RS v Trstu; Tatjana Rojc, senatorka v italijanskem parlamentu ter Igor Gabrovec, svetnik v deželnem svetu Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine. O potrebah in izzivih podjetnikov v regiji so ob okrogli mizi z udeleženci spregovorili podjetniki: vinogradnica Nataša Černic, naturopatinja Erika Brajnik ter informatika Uroš Grilanc in Mitja Petelin. Kot primer dobre prakse so si ogledali pospeševalnik Sinhrotron in pršutarno ter vinsko klet podjetja Bajta.

programa prof. dr. Vlado Dimovski, ki je mladim podal nalogo, da so razmislili o tem kako bi s svojimi potenciali oz. znanjem lahko koristili podjetjem, ki so si jih ogledali. Udeleženci so se razšli z obilico novega znanja, naslednja srečanja pa bodo sledila septembra in oktobra na Reki, v Monoštru in v Ljubljani.  dr.Borut Sardoč, SDGZ

Pojem »Management znanja« je v soboto razjasnil vodja

15


Erasmus+ Culture Crash na Reki V času od 19. do 26. maja je na Reki potekala mednarodna mladinska izmenjava Erasmus+ Culture Crash. Izmenjave so se udeležili mladi iz petih evropskih držav, in sicer iz Hrvaške, Srbije, Grčije, Litve in Slovenije. Glavna cilja projekta sta bila ohranjanje multikulturnosti in boj proti predsodkom ter stereotipom. Udeleženci pa so imeli še edinstveno priložnost na nekoliko drugačen način spoznati pristaniško mesto. Izmenjava, ki je potekala sedem dni, je mladim ponudila in predstavila ogromno novih pogledov na multikulturno družbo. Udeleženci so vsak dan imeli različne naloge in delavnice skozi katere so pridobivali nova znanja in kompetence. Na delavnicah so krepili občutek pripadnosti in samozavedanja mladih pripadnikov etničnih manjšin, spodbujali vrednote multikulturnosti in prispevali k spoznavanju različnih kultur in ljudi. Preko celega tedna se je pripravljala tudi javna kampanja (»public campaign«), ki je potekala zadnji dan v samem središču mesta. Cilj je bil predstaviti projekt in vsebino, ki je bila obravnavana v preteklem tednu. Mladi so na različne načine (časopis, fotografije, video, družbena omrežja) predstavili multikulturnost, strpnost in povezanost. Nosilec projekta je bila slovenska skupnost na Hrvaškem, večina delavnic pa je potekala v Slovenskem domu KPD

16

Bazovica. Organizator je bilo Društvo za razvoj civilne družbe »EU korak«, ostali partnerji pa so bili iz sodelujočih držav.  Andraž Pavlič, Kultura – Natura Slovenija

E-revija Moja Slovenija julij 2018  
E-revija Moja Slovenija julij 2018  
Advertisement