Page 1

E-revija | Maj 2018

SLOVENCI PO SVETU

Najboljša do- in podiplomska dela na temo zamejstva in izseljenstva nagrajena SLOVENCI PO SVETU

Slovesno ob 20. obletnici društva Slovencev Triglav Banjaluka NOVICE

Obnovljene knjige slovenskih avtorjev iz vrhniškega Depoja Slovencem po svetu 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

SLOVENCI PO SVETU

NAJBOLJŠA DO- IN PODIPLOMSKA DELA NA TEMO ZAMEJSTVA IN IZSELJENSTVA NAGRAJENA 3

NOVICE

SLOVENCI PO SVETU

OBNOVLJENE KNJIGE SLOVENSKIH AVTORJEV IZ VRHNIŠKEGA DEPOJA SLOVENCEM PO SVETU

SLOVESNO OB 20. OBLETNICI DRUŠTVA SLOVENCEV TRIGLAV BANJALUKA 8

12

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Razstava Zorana Mušiča na Dunaju Na Dunaju, v Leopoldovem muzeju, so odprli obsežno retrospektivo slikarja in grafika Zorana Mušiča. Postavitev z naslovom Poezija tišine obsega 160 del, ki bodo predstavila vsa pomembna Mušičeva ustvarjalna obdobja. Združuje dela iz javnih in zasebnih zbirk iz Avstrije, Italije, Slovenije in Švice. Odprtja razstave se bosta udeležila slovenski minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak in državna sekretarka Damjana Pečnik. Kustosa razstave sta direktor muzeja Hans-Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Narodna galerija v Ljubljani za dunajsko razstavo posoja 15 umetnin. Zaradi občutljivosti materiala so sicer pri treh delih omejili čas razstavljanja na dva meseca. Mušičev zgodnji avtoportret, ki so ga odkupili

na dražbi v Trstu, in je ena pomembnejših umetnikovih slik, pa se bo v Narodno galerijo vrnil zgodaj jeseni. Leopoldov muzej, kjer bo Mušičeva razstava na ogled do 6. avgusta, je v dunajski Muzejski četrti, ki letno pritegne 3,8 milijona obiskovalcev.  Primorski dnevnik

Na Reki končno tudi lektorat slovenskega jezika Reki se obeta pomembna pridobitev za krepitev slovenščine: na reški Filozofski fakulteti bo jeseni vendarle odprt slovenski lektorat, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem. Sporazum je bil podpisan 23. marca 2018 na Reki, med obiskom delegacije več dekanov ljubljanske univerze skupaj z rektorjem in slovensko veleposlanico na Hrvaškem dr. Smiljano Knez. Prav ona je, upoštevaje želje slovenske skupnosti, zaslužna za uresničitev te pobude, ki je na velik posluh naletela tudi pri rektorici reške univerze, dr. Snježani Prijić-Samaržija. V pogovoru z Marjano Mirković je rektorica spregovorila tudi o stikih z Univerzo v Ljubljani.

Rektorica dr. Snježana Prijić-Samaržija. Foto: Marjana Mirković

1


Nekaj je v zraku v Galeriji Družina V Ljubljani so se z odprtjem razstave v Galeriji Družina začeli 16. Koroški kulturni dnevi (KKD). Prirejata jih Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na ogled so postavljene umetniške slike slikarja Hanzija Mlečnika iz avstrijske Koroške. Razstavo z naslovom Nekaj je v zraku je odprla veleposlanica Republike Avstrije Sigrid Berka, celotne 16. KKD pa minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Umetnik in knjigotržec O umetniku in razstavi je spregovorila Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje, slovenskega cerkvenega tednika na avstrijskem Koroškem. »Hanzi Jani Mlečnik, rojen leta 1967, živi v Celovcu in na stari kmetiji v Selah, kjer tudi ustvarja. Po maturi na Slovenski gimnaziji, eni najpomembnejših ustanov za koroške Slovenke in Slovence, je zaključil šolo za knjigotržce v St. Pöltnu. Od leta 1992 je zaposlen kot knjigotržec v Mohorjevi knjigarni – v Slovenskem knjižnem centru v Celovcu. Leta 2015 je od Društva slovenskih založnikov prejel ugledno

2

priznanje za naj knjigotržca. Likovnemu izražanju se je približal kot samouk ter na številnih tečajih (upodabljanje aktov pri Fritzu Langhammerju, Friederiki Schipek, študijski tečaj na Zakynthosu). Izobraževal se je pri kiparju in restavratorju Lorenzu Tschertou, sodeloval pri Ad fontes na gori Sv. Heme, pri Slikarskem tednu v Svečah, udeležil se je mednarodne likovne delavnice v Lonjerju pri Trstu, kjer so bili umetniki iz evropskih manjšin. Svoje delo je predstavil že na več samostojnih in skupinskih razstavah.«

VEČ Več na strani druzina.si


// SLOVENCI PO SVETU

Najboljša do- in podiplomska dela na temo zamejstva in izseljenstva nagrajena Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je 18. aprila že šestnajstič podelil nagrade avtorjem najboljših diplomskih, magistrskih in doktorskih del, prispelih na natečaj, ki ga je razpisal avgusta, zaključil pa se je decembra lani. Čudoviti ambient Vile Podrožnik je vnovič potrdil pravilnost izbire in dogodku dodal patine, medtem ko je za glasbeno tančico že drugo leto zapored poskrbel Žiga Vehovec, študent Konservatorija za glasbo in balet ter fakultete za geodezijo

in gradbeništvo, ki je iz harmonike izvabil melodije, ki jih nismo vajeni, in občinstvo navdušil. Kot je v nagovoru dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, je namen natečaja spodbujati spoznavanje in obravnavo teh tem med študenti in znanstvenimi ustanovami. Po ministrovih besedah število na razpis prijavljenih del iz leta v leto narašča, saj so doslej prejeli skupno kar 304 diplomska,

3


magistrska in doktorska dela, kar pomeni približno 19 na leto. »Medsebojno poznavanje in razumevanje sta temeljna pogoja za čezmejno povezovanje in kroženje idej,« je med drugim poudaril minister. Republika Slovenija pa s tem natečajem brez dvoma izkazuje pozornost raziskovanju zamejskih in izseljenskih tem. Na področju izseljenstva je prvo nagrado prejela Mojca Ilc Klun za doktorsko disertacijo Slovensko izseljenstvo in diaspora v procesu geografskega izobraževanja, ki jo je napisala na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, pod mentorstvom izred. prof. Tatjane Resnik Planinc. V disertaciji obravnava prisotnost različnih tematik slovenskega izseljenstva, migracij in di-

4

aspor v slovenskem izobraževalnem sistemu na nivoju osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Kot je povedala v pogovoru za spletni portal Slovenci.si, so temeljne ugotovitve njenega doktorskega dela, da je tematika slovenskega izseljenstva in diaspora iz učnih načrtov v slovenskem izobraževalnem sistemu bolj ali manj izpuščena. »Teme slovenskega izseljenstva so trenutno spregledane,« dodaja. Po njenih ugotovitvah je nekaj o slovenskem izseljenstvu sicer zapisano v učbenikih, kar izpostavlja pomen slovenskega izseljenstva, ki pa ga vidijo predvsem avtorji in uredniki ali recenzenti učbenikov, » … medtem ko je treba te vsebine zagotovo spraviti tudi v učne načrte, ki so uradni, ku-


// SLOVENCI PO SVETU rikularni dokumenti vzgoje in izobraževanja v RS, tako v osnovnem kot srednješolskem izobraževanju«. V tem okviru lahko omenjene vsebine najdejo prostor udi v slovenskem šolstvu,« dodaja nagrajenka, ki med drugim predlaga celo prenovo učbenikov. »Tematike slovenskega izseljenstva bi bilo treba vključiti najprej v učne načrte, na podlagi katerih se pišejo tudi učbeniki, da dijaki in učenci slovenskih šol ne bi poznali samo števila slovenskih izseljencev v svetu in držav, kjer živijo, ampak bi se osredotočili tudi na kulturne in sociološke značilnosti slovenskega izseljenstva, skratka, da bi te tematike malce podrobneje spoznali,« pojasnjuje. Kot ugotavlja Mojca Ilc Klun, slovenski učenci in dijaki precej slabo poznajo slovensko izseljenstvo, zataknilo se jim je tudi pri številu le-tega. »Izvedla sem namreč raziskavo v obliki vprašalnikov med učenci osnovnih in srednjih šol. Ker tematika uradno ni vključena v učne načrte in tudi v učbenikih ni prisotna, jo učenci in dijaki zelo slabo poznajo.« Ilc Klunova bo raziskovanje, kot pravi, nadaljevala in nadgradila, saj se s tematiko izseljenstva ukvarja že od svojih srednješolskih let, ko je mesec dni preživela v Clevelandu z izseljensko družino, potem je v sklopu diplomske naloge v Clevelandu preživela še pol leta in raziskovala tematiko slovenskega izseljenstva, z doktorsko disertacijo pa preučila, kako so te vsebine prisotne v Sloveniji. »Delo je zelo sistematično in pregledno, z močno teoretsko podlago, je pa tudi poglobljeno in napisano na visokem znanstvenem nivoju. Avtorica ne ostaja le na področju geografije, zato je delo pomembno tudi za sorodne stroke. Pomemben del disertacije pa predstavljajo še konkretni predlogi za nove pristope in pedagoška orodja pri poučevanju o slovenskem izseljenstvu v šolah, na primer s smernicami sprememb učbenikov in didaktičnim kompletom, ki je že neposredno uporaben v šolah,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Dr. Alenka Čuš je za doktorsko disertacijo Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu prejela drugo nagrado. Disertacja, ki jo je napisala pod mentorstvom prof. dr. Vesne Mikolič in s so-mentorstvom prof. dr. Igorja Sakside, je končni rezultat njenega doktorskega študija na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Vitalnost slovenskih izseljenskih skupnosti v deželah priseljevanja je med osrednjimi vprašanji ohranjanja slovenske prisotnosti po svetu in navezanosti na narodne in kulturne vrednote. Doktorsko delo Alenke Čuš je

kvaliteten prispevek k poznavanju slovensko-kanadske skupnosti v Ontariu in vrednotenju ter krepitvi njene etnično-jezikovne vitalnosti. Posebna nagrada za diplomsko delo na nižji stopnji bolonjskega študija pa je v kategoriji Izseljenstvo pripadla Tjaši Leskovšek za diplomsko nalogo Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini. Ob zaključku svojega študija na pedagoški fakulteti v Ljubljani jo je napisala pod mentorstvom doc. dr. Špele Razpotnik. Ob znanem dejstvu, da se je izseljevanje iz Slovenije v zadnjih letih bistveno povečalo, je dosti manj je govora o tistih, ki se iz takega ali drugačnega razloga tudi

5


vračajo v Slovenijo. Posledično je tudi študij o povratništvu razmeroma malo – in še manj, ko govorimo o mladostnikih, pri katerih je doživljanje tako velikih osebnih sprememb nedvomno še bolj burno in tenkočutno. Avtorica je svojo študijo zasnovala na vzorcu štirih mladostnikov, ki so se pred nedavnim vrnili v Slovenijo – nekateri po krajšem, drugi po daljšem bivanju v tujini. »Že sama zamisel oziroma naslov diplome sta pohvale vredna, diplomsko delo pa morda lahko služi kot idejna odskočna deska, inspiracija za še obsežnejšo raziskavo,« je zapisano v obrazložitvi.

6

Prvo nagrado v kategoriji Zamejstvo je prejela Neža Kravos za magistrsko nalogo Idejni načrt prenove in dozidave Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Magistrsko delo je celovit in popoln arhitekturni načrt obnove enega zelo pomembnih stavb za slovensko skupnost v Italiji: to je Narodni dom pri Svetem Ivanu v tržaški mestni četrti, ki ima velik zgodovinski, kulturni in simbolni pomen. Stavba je že 55 let zapuščena, slovenske organizacije pa si že vrsto let prizadevajo, da bi bila zagotovljena potrebna sredstva za njeno obnovitev.


// SLOVENCI PO SVETU

»Moja naloga je sestavljena iz treh delov. Prvi je zgodovinski in družbeni oris Trsta, svetega Ivana in tudi tukajšnje slovenske skupnosti, ki je bila predvsem na območju sv. Ivana skozi vso zgodovino izjemno aktivna. Nato se naloga razvije v analizo, kaj je slovenska skupnost v Trstu danes in kakšne so njene potrebe, do same analize lokacije, vsebinske ter arhitekturne analize, kaj ta lokacija ponuja. Pod analize sodi tudi neka zakonska podlaga, kaj se na tej parceli Narodnega doma, ki je simbolična in za Slovence zelo pomembna stavba, sploh lahko naredi, kakšne do možnosti … » je v pogovoru za portal Slovenci.si pojasnila Kravosova. »Sočasno je potekala tudi analiza potreb ustanov, ki že po deželnem načrtu nameravajo dobiti ta prostor oz. prostore v stavbi. Znotraj teh omejitev sem zasnovala svojo nalogo,« dodaja mlada Tržačanka. Zadnji del je izključno arhitekturni, gre za načrte za prenovo in ves grafični material s prikazi, fotomaterialom in vizualizacijami. O namenu magistrske naloge avtorica pove: »Namen je bil predvsem ovrednotiti to stavbo, tako z arhitekturnega kot tudi z družbenega vidika. Sicer sem se do zadnjega spraševala, ali mi je to uspelo. Nagrada mi pomeni potrditev, kar me zelo veseli.« In kako sicer gleda na življenje Slovencev na Tržaškem? »Mislim, da je življenje Slovencev v primerjavi z nekaterimi drugimi manjšinami na zelo dobri ravni. Imamo kopico društev, ustanov, slovenske šole, ki so financirane s strani države … Smo torej precej privilegirana manjšina, česar pa velikokrat ne znamo dovolj dobro izrabiti oz. ne znamo ceniti in se kot manjšina razvijati in rasti. Ujeti smo v nekih ustaljenih kalupih, iz katerih ne znamo izstopiti. O tem, ali bo svojo magistrsko nalogo nadgradila v doktorsko disertacijo, Neža Kravos še razmišlja. Miha Zobec je za doktorsko disertacijo Prizadevanja slovenske manjšine v Italiji za dosego zakonske zaščite 1975–2009 prejel drugo, Danijel Wutti pa za doktorsko disertacijo Identität, Trauma, Gedächtnis (Identiteta, travma, spomin) tretjo nagrado v kategoriji Zamejstvo. Doktorska disertacija Mihe Zobca je nastajala pod mentorstvom red. prof. dr. Matjaža Klemenčiča in izr. prof. dr. Alekseja Kalca. Naloga prinaša poglobljen zgodovinski vpogled v prizadevanja slovenske manjšine v Italiji za dosego zakonske zaščite, in sicer na celotnem ozemlju ob vzhodnem robu Republike Italije, tj. na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Gre za celovit, podroben in natančen opis prizadevanj, ustrezno umeščenih v siceršnji zgodovinski kontekst, ki so privedla do konkretizacije 6. člena italijanske ustave, po kate-

rem naj bi bile slovenski skupnosti v Italiji zagotovljene ustrezne manjšinske pravice. Kumulativno doktorsko disertacijo Daniela Wuttija pa sestavlja sedem znanstvenih prispevkov v nemškem jeziku in eden v angleškem jeziku, ki jih je avtor objavil v različnih uglednih znanstvenih revijah in zbornikih med leti 2013 in 2017. Avtor v prispevkih raziskuje transgeneracijske prenose psihičnih travm iz časa druge svetovne vojne na dvojezičnem območju na avstrijskem Koroškem. Posebej naslavlja tematike, kot so težnje asimilacije in protislovenski pritisk na koroške Slovence, pomen spominske kulture z vso specifično dinamiko na Koroškem. »S svojo inovativnostjo, empiričnimi raziskavami in širino predstavlja doktorsko delo Daniela Wuttija pomemben prispevek k znanstvenemu proučevanju etničnih vsebin na dvojezičnem področju avstrijske Koroške,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Učna igra pri učenju slovenščine na predšolski stopnji v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji pa je naslov diplomskega dela na nižji stopnji bolonjskega študija Martine Šolc, ki je zanj prejela posebno nagrado. Diplomantka Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je v svoji nalogi pod mentorstvom izr. prof. dr. Majde Kavčič Baša obravnavala težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji pri poučevanju slovenščine v manjšinskih vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Diplomsko delo, ki ga med drugim odlikuje visoka uporabnost, znatno presega zahteve prvostopenjskega študija. Slovesnost v Vili Podrožnik, ki je prav tako presegla okvir klasičnih podelitev nagrad, se je iztekla s skupinskim fotografiranjem in druženjem nagrajencev, njihovih vsekakor zaslužnih staršev ter predstavnikov države, Urada in novinarjev.  Blanka Markovič Kocen

7


Slovesno ob 20. obletnici društva Slovencev Triglav Banjaluka Društvo Slovencev Triglav RS Banjaluka praznuje letos dve desetletji uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti je župan mesta Banjaluka Igor Radojičić v petek, 13. aprila 2018, sprejel delegacijo iz Republike Slovenije. Osrednja tema pogovora je bilo sodelovanje na različnih področjih. Župan je izpostavil dobro sodelovanje na področju turizma in gospodarstva ter pohvalil povezovanje z lokalnimi skupnostmi, predvsem z Ljubljano, Mariborom, Novim mestom in Kranjem, s katerim je mesto Banja Luka tudi pobrateno. Zelo pomembno je tudi povezovanje na kulturni in izobraževalni ravni. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je na slovesni prireditvi predsednici društva Mariji Grbić izročil priznanje ter zahvalo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za neprecenljiv prispevek Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka k ohranjanju slovenske identitete v Republiki Srbski. Društvo je prejelo priznanje za dvajsetletno predano in ustvarjalno delo izven meja Slovenije tudi od Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Slovenske izseljenske matice. Zahvale Društva Triglav za pomoč pri razvoju so prejeli: mesto Banja Luka, Ministrstvo za izobraževanje in kulturo Republike Srbske, Kulturni center Banski dvor, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

8

Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Za posebne zasluge pri delu in organizaciji sta zahvalo prejela predsednica Društva Triglav Marija Grbić in Stanko Prosen. Dogodka, ki so ga organizatorji popestrili z filmskim pregledom dvajsetletnega dela Društva in lepim kulturnim programom v katerem so sodelovali MePZ Davorin Jenko, folklorna skupina, otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, ter pevka Laura Zober in pianist prof. Dejan Janković, so se poleg že omenjenih gostov udeležili tudi veleposlanica Republike Slovenije v BiH Zorica Bukinac, sekretar Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjan Cukrov ter konzul Konzularne pisarne Republike Slovenije v Banja Luki Marjan Ristič.

Slovesen dogodek in priznanja bodo lepa popotnica društvu za nadaljnje uspešno delo.


// SLOVENCI PO SVETU

Brali smo s Slovenijo - v Srbiji Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noči knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v različnih delavnicah.

»A obljubite, da se vidimo naslednje leto?« - Nikola, Kovin

Častna pokroviteljica srečanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparič, ki je učence navduševala v treh delavnicah, častni gost srečanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza. Z učenci se je pogovarjal, izvedel literarno-gledališko delavnico in nepozaben nastop. Projekt sta podprla Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Bralna značka Slovenije.

»Knjige so hrana za misli in omogočajo domišljiji, da se razvija.«

»Najbolj mi je bilo všeč, ko sem brala kužku. Mahal je z repom.« - Lana, Niš

- Vuk, Ruma

Mladi udeleženci so povedali: »Knjige so hrana za misli in omogočajo domišljiji, da se razvija.« - Vuk, Ruma »Vsaka knjiga je nova avantura.« - Andrej, Beograd »Najbolj mi je bila všeč delavnica, v kateri smo slikali na steno in ustvarili mural.« - Matej, Novi Sad »Vse mi je bilo všeč.« - Anja, Gudurica

9


Bralna značka v Pragi V torek, 10. aprila so se učenci in njihovi starši v okviru dopolnilnega pouka slovenščine v Pragi srečali s predstavnico Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS gospo Tilko Jamnik na bralni delavnici. Dopolnilni pouk slovenščine v Pragi redno obiskuje deset otrok v starosti od 5 do 11 let. Srečujemo se ob torkih popoldne v dveh starostno ločenih skupinah. Ob pouku poteka tudi knjižna izposoja in posebej mlajši otroci si redno izposojajo knjige s šolskih knjižnih polic, ki se v zadnjih letih s podporo Slovenskega veleposlaništva v Pragi, Društva Bralna značka Slovenije -ZPMS in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije postopoma širijo.

10

Gospa Tilka Jamnik nam je predstavila izbor kvalitetne otroške in mladinske literature, ki je izšla v minulem letu. Otroci in njihovi starši so med predstavljenimi knjigami izbrali tisto, katere predstavitev se jim je zdela zanimiva, se z njo pobliže seznanili in svoje poglede nanjo predstavili še ostalim članom skupine. Mlajša skupina je ob tem reševala še naloge iz Cicibana, starejši učenci pa so v Igrarijah sestavljali pesmi. Popoldne je vsem udeležencem srečanja poteklo v prijetnem in delovnem razpoloženju.


// SLOVENCI PO SVETU

Slovenec najboljši študent v Srbiji Član Društva Slovencev Emona iz Rume v Srbiji in učenec dopolnilnega pouka slovenščine Miroslav Strniša je bil letos že drugič nagrajen kot najboljši študent visokih šol za strokovne študije v Srbiji. Miroslav je bil najboljši učenec že v srednji šoli v Sremski Mitrovici. Štipendije in nagrade mu omogočajo, da že od svojega 16. leta skrbi sam zase in živi kot podnajemnik.

Miroslav Strniša s predsednikom DS Emona Zoranom Jovičićem in mlajšim bratom Danijelom.

Miroslav Strniša z ravnateljico visoke šole Sirmium v srbski narodni skupščini ob letošnji razglasitvi..

Članek iz časopisa Sremske novine. Foto: DS Emona

11


// NOVICE

Obnovljene knjige slovenskih avtorjev iz vrhniškega Depoja Slovencem po svetu V začetku tega tedna je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., premierno predstavilo predstavitveni film, namenjen osveščanju uporabnikov o pomembnosti javne gospodarske službe in varstva okolja. S tem področjem se namreč sreča prav vsak občan ... Priložnostne prireditve ob predstavitvi filma sta se udeležili tudi evropska poslanka Tanja Fajon, in mag. Andrejka Majhen, vodja kabineta Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Podprli sta akcijo zbiranja slovenskih knjig slovenskih avtorjev. Med odpadki se namreč znajdejo tudi knjige, ki jih v procesu ločevanja očistijo in ponudijo bralcem. V Komunalnem podjetju Vrhnika so v Cankarjevem letu prišli na idejo, da bi zbirali knjige slovenskih avtorjev, ki bi jih Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu podaril Slovencem, ki živijo onkraj meja Slovenije. Urad je idejo podprl, sekretarka v uradu, Andrejka Majhen: »V stiku s Slovenci po svetu vedno znova ugotavljamo, da si človek, ki živi v tujini, želi stikov z matično domovino. Zbiranje knjig ni naša osnovna dejavnost, vsekakor pa s

12

prebiranjem knjig slovenskih avtorjev ohranjamo identiteto slovenstva pri Slovencih izven meja domovine, kljub temu, da se vsi lepi občutki Slovenstva pričnejo doma. Slovence po svetu ne povezuje samo kulturna dediščina, folklora, temveč tudi zdravo, čisto in varno okolje, zelena domovina in slovenska beseda. Pobuda Komunalnega podjetja Vrhnika, da bi zbrane knjige slovenskih avtorjev predali Slovencem po svetu nam je bila izziv. Prejete knjige bomo na letnem srečanju v Brežicah poklonili enemu izmed slovenskih središč, kjer bodo na voljo bralcem.« Majhnova si želi, da bi to postala trajna akcija, posebne pozornosti pa je seveda deležna v letošnjem letu evropske kulturne dediščine in Cankarjevem letu. Foto: Komunalno podjetje Vrhnika


Obvestilo volilcem v tujini V Uradnem listu Republike Slovenije št. 25/18 z dne 14. 4. 2018, je objavljen Odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in v tujini bo potekalo v nedeljo, 3. 6. 2018. Za dan razpisa predčasnih volitev po tem odloku, s katerim začno teči roki za vsa volilna opravila, se šteje ponedeljek, 16. 4. 2018. Volivce obveščamo, da bodo v nedeljo, 3. 6. 2018 od 9.00 do 17.00 ure po lokalnem času, volišča odprta na naslednjih diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije: GK v Celovcu, GK v Clevelandu, GK v Münchnu, GK v Trstu, GK v Torontu, VP na Dunaju, VP v Atenah, VP v Beogradu, VP v Berlinu, VP v Bernu, VP v Bratislavi, VP v Bruslju, VP v Budimpešti, VP v Buenos Airesu, VP v Canberri, VP v Haagu, VP v Kijevu, VP v Kopenhagnu, VP v Londonu, VP v Madridu, VP v Moskvi, VP v Ottawi, VP v Parizu, VP v Podgorici, VP v Pragi, VP v Sarajevu, VP v Skopju, VP v Varšavi, VP v Washingtonu, VP v Zagrebu in VP pri Svetem sedežu. Volivci imajo od 6. 5. 2018 do 18. 5. 2018 pri kateri koli upravni enoti, diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije, možnost vpogleda v podatke v evidenci volilne pravice. Vpogled je mogoč tudi prek državnega portala e-uprava Podpora listi kandidatov V času od 16. 4. 2018 do 3. 5. 2018 lahko volivci na DKP potrdijo obrazec podpore listi kandidatov in kandidatk. Volivec lahko odda svojo podporo s podpisom na predpisanih obrazcih samo enkrat. Obrazci so objavljeni na spletni strani Državne volilne komisije. Svojo podporo listi kandidatov lahko dajo tudi volivci, ki se med potekom roka za zbiranje podpor stalno ali začasno nahajajo v tujini, če svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije. Volivec izpolnjen obrazec podpore sam pošlje predlagatelju, ki poskrbi, da se dana podpora pošlje upravni enoti. Možnosti glasovanja A. Izseljenci – volivci s stalnim naslovom v tujini, lahko volilno pravico uresničujete na naslednje načine: • • •

3. 6. 2018 na volišču diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije, po pošti, na volišču na območju Republike Slovenije (volišče OMNIA), če boste na dan glasovanja v Republiki Sloveniji in če boste obvestilo o nameri pravočasno posredovali Okrajni volilni komisiji, na območju katere boste glasovali ali Državni volilni komisiji. Zadnji rok za posredovanje tega obvestila Državni volilni komisiji je 30. 5. 2018.

Vlogo za glasovanje na volišču OMNIA lahko volivec odda preko portala e-uprava: • • • •

z digitalnim potrdilom brez digitalnega potrdila preko izpolnjenega obrazca Obr03, ki ga pošlje na DVK: po e-pošti (skenirano zaradi podpisa) na elektronski naslovgp.dvk@dvk-rs.si ali po faxu na številko 00 386 143 31 269 ali po pošti na naslov: Državna volilna komisija, Slovenska cesta 54, SI-1000 Ljubljana, Slovenije.

B. Zdomci – volivci, z začasnim naslovom v tujini ali volivci, ki ste v tujini slučajno, lahko svojo volilno pravico v tujini uresničujete na naslednje načine:

13


3. 6. 2018 na volišču diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije z odprtim voliščem, če pravočasno (to je do vključno 3. 5. 2018), Državni volilni komisiji posredujete obvestilo, da želite glasovati na DKP. po pošti iz tujine, vendar le, če na naslov Državne volilne komisije, do vključno 3. 5. 2018 posredujete obvestilo, da želite glasovati po pošti iz tujine. Vsem volivcem zdomcem, ki želijo glasovati diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije z odprtim voliščem ali po pošti iz tujine svetujemo, da obvestilo čim prej posredujejo Državni volilni komisiji. Vlogo za zgoraj navedene načine uresničevanja volilne pravice lahko volivec odda preko portala E-Uprava, ki omogoča: • • •

Oddajo vloge z digitalnim potrdilom Oddajo vloge brez digitalnega potrdila preko izpolnjenega obrazca Obr02 (objavljen v rubriki po pošti) pošlje na DVK: po e-pošti (skenirano zaradi podpisa) na elektronski naslov gp.dvk@dvk-rs.si ali po faxu na številko 00 386 143 31 269 ali po pošti na naslov: Državna volilna komisija, Slovenska cesta 54, SI-1000 Ljubljana, Slovenije.

Več informacij najdete na spletni strani državne volilne komisije: http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/volitve-v-drzavni-zbor-rs-2018

14

E-revija Moja Slovenija maj 2018  
E-revija Moja Slovenija maj 2018  
Advertisement