Page 1

E-revija | Maj 2017

POSLOVNO

Minister Gorazd Žmavc: Mladi zamejski start-upovci so pomembni za narodnostno zavest in samozavest SLOVENCI PO SVETU

AmeriÄ?an popisuje prednike v Beli Krajini KULTURA

NUK: Z edinstveno razstavo v praznovanje leta reformacije

1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

KULTURA

NUK: Z EDINSTVENO RAZSTAVO V PRAZNOVANJE LETA REFORMACIJE 3 POSLOVNO

MINISTER GORAZD ŽMAVC: MLADI ZAMEJSKI STARTUPOVCI SO POMEMBNI ZA NARODNOSTNO ZAVEST IN SAMOZAVEST

SLOVENCI PO SVETU

AMERIČAN POPISUJE PREDNIKE V BELI KRAJINI 9

14

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Spominska soba Huga Wolfa na Dunaju

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je odprl razstavo in sobo Huga Wolfa v slovenski hiši Korotan na Dunaju

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc, je 6. aprila 2017 na Dunaju slavnostno odprl razstavo in spominsko sobo skladatelja Huga Wolfa ob 750. obletnici Mestne občine Slovenj Gradec. Kar povezuje Dunaj in Slovenj Gradec, je življenje in delo Huga Wolfa, dunajskega skladatelja slovenskega rodu. Njemu v čast je bila v Korotanu oblikovana posebna soba, v kateri se lahko tudi prenoči in postavljena razstava ob imenitni obletnici njegovega rojstnega kraja. To je prva v nizu individualno oblikovanih sob v Korotanu, ki bodo odražale slovensko-dunajsko zgodovino. V nagovoru je minister Gorazd Žmavc izpostavil pomen slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju za Slovenijo in razvoj ter promocijo slovenstva, slovenske kulture in jezika v skupnem regijskem kulturno gospodarskem prostoru. Nadalje je izpostavil tudi pomen dela na študentskih bivalnih enotah v Korotanu in medresorskega usklajevanja ter sodelovanja med sektorji znotraj Slovenije, predvsem pa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za Kulturo, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dodal je, da je projekt tematskega opremljanja sob način, da se Slovenija povezuje z Dunajem in Avstrijo skozi zgodovinske osebnosti, ki so živele, delovale in ustvarjale na prostorih obeh držav. Sobi Huga Wolfa bo tako sledil še niz drugih tematskih zgodb z zbranimi in

pomembnimi imeni skupnega čezmejnega prostora. Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, dr. Tomaž Boh, je navzoče pozdravil v imenu ministrice dr. Maje Makovec Brenčič in dejal, da se prek takšnih projektov Slovenija povezuje z Dunajem, ki je ena izmed ključnih izobraževalnih prestolnic. V imenu Mestne občine Slovenj Gradec je navzoče pozdravil župan, Andrej Čas, predsednik Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec, Marko Košan, pa je predstavil življenje in delo Huga Wolfa ter spregovoril o razstavi. Pred uradnim začetkom kulturnega programa se je minister Gorazd Žmavc sestal s predstavniki Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) in slovenskimi študenti, ki bivajo v Korotanu. V pogovoru s študenti je poudaril kako pomembno je graditi na lastni identiteti in kulturi ter jim poslal sporočilo, da si na Uradu želimo slišati glas manjšine, zlasti pa mladih, da skupaj iščemo načine sodelovanja, saj so manjšine ambasador slovenske identitete. Za glasbeni del programa so poskrbeli mladi glasbenici Maja Kastratovik na klavirju in sopranistka Tanja Klančnik, ki sta izvedli tri Wolfova speva ter Oktet Lesna, ki je nastopil s slovenskimi narodnimi pesmi.

1


Predstava z največjim srcem in najbolj izrazito ljubeznijo do jezika

Predstava Poezija igrarija. Foto: Planika

V nedeljo, 9.aprila 2017, je v Festivalni dvorani potekala zaključna prireditev 15. Otroškega gledališkega festivala sanj s podelitvijo priznanj vsem sodelujočim gledališkim skupinam in njihovim mentorjem ter nagrad najboljšim. Žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Staša Bračič, gledališka pedagoginja Urša Strehar Benčina in režiser Rajko Stupar, je predstavi Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina z naslovom Poezija igrarija dodelila posebno nagrado. Svojo odločitev je žirija obrazložila s temi besedami: »Posebno nagrado žirije zasluži predstava Poezija igrarija predvsem zato, ker je to predstava z največjim srcem in najbolj izrazito ljubeznijo do jezika, igranja z njim in posebnim čutom za gledališče kot medij. Poezija v tej predstavi služi le kot najboljše zložene zvočne in pomenske podobe, ki jo mladi igralci obogatijo s svojo bujno domišljijo, neverjetno energijo in izbiro minimalističnih vendar učinkovitih odrskih sredstev. Vsi predmeti, ki se pojavijo na odru, so inteligentno uporabljeni, celo več, vsi zaživijo na odru svoje malo vendar celovito življenje. Znotraj igrivosti in preprostih, večinoma otroških pesmic, so znali poiskati pravo globino in duhovito razkrivali vse plasti in pomene še tako preproste poezije. Predstava nas je zapeljala, navdihnila in še nekaj

2

dni, nas je zaradi nje, spremljala misel 'če si srečen, daj z dlanjo udari v dlan'.« Učiteljica slovenskega jezika in kulture v Zrenjaninu in Pančevu Milena Spremo se je zahvalila mentorjema predstave, Veri Popović in Aleksandru Dragarju, za pomoč pri delu z otroki in mladimi ter za doprinos k ohranjanju slovenskega jezika in širjenja duha ustvarjalnosti med mladimi.


// KULTURA

3


NUK: z edinstveno razstavo v praznovanje leta reformacije  Blanka Markovič Kocen  STA V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so z razstavo Beseda Božja ostane na veke kot eno izmed osrednjih prireditev zaznamovali leto reformacije 2017 v Sloveniji. Na razstavi so predstavljena temeljna besedila slovenskega protestantskega gibanja.

4


// KULTURA Izključno slovenski viri V Veliki čitalnici NUK so pred samim odprtjem razstave predstavili ključna dela, ki z današnjega gledišča pomenijo izraz upora proti obstoječemu. Po besedah avtorja razstave izr. prof. dr. Jonatana Vinklerja ne gre le za predstavitev Lutrovega življenja in dela, temveč je razstava posvečena reformaciji v širšem pomenu. Razdelili so jo v pet sklopov, priprave so potekale od lanskega poletja, naslonili pa so se izključno na slovenske vire in možnosti. Stiški rokopisi in Biblija Javnosti so predstavljene knjige neprecenljive vrednosti, med njimi kodeks, ki ima na začetku traktat o husitih v latinščini, izpisan v gotici. Kot je pojasnil Vinkler, je kodeks edinstven, saj ga je napisal pisec starejšega dela slovenskega Stiškega rokopisa. Slednji pa je po Vinklerjevih besedah za slovensko kulturo izjemnega pomena, saj so slovenski srednjeveški spomeniki zelo redki. Na razstavi je predstavljena tudi pesmarica Duhovne pesmi in psalmi, izjemno redek tisk, ki do nedavno ni bil zabeležen v protestantski bibliografiji, in to v evropskem merilu. Izjemna sta tudi izvoda Lutrove Biblije iz leta 1570 in Dalmatinove Biblije iz leta 1584, ki sta na razstavi postavljena zrcalno. Kot je poudaril Vinkler, sta knjigi tekstno in likovno »mati in hči«, saj je bila iz Lutrove biblije wittenberške izdaje vzeta likovna oprema za tisk Dalmatinove Biblije.

»Reformacija nas v današnjem času lahko marsičesa nauči, nas kliče, da delujemo v duhu strpnosti in sožitja,« je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave med drugim dejal evangeličanski škof mag. Geza Filo, brez dvoma pa je razstava pomembna tako iz verskih kot tudi iz kulturnih in civilizacijskih razlogov. Ob 500-letnici reformacije bo sklop dogodkov potekal tudi na Ljubljanskem gradu. Po besedah vodje programa na Ljubljanskem gradu Marka Brunskoleta bosta rdeča nit dogodkov jezik in knjiga. V sodelovanju z Goethejevim institutom v Ljubljani pa je nastala postavitev Raz-stavljena usta, ki v ospredje postavi Lutrovo jezikovno ustvarjanje; osem Lutrovih besednih zvez je bilo izhodišče za osem instalacij. Programi za družine in mladino ter spletna aplikacija V NUK v letu, ko obeležujemo 500-letnico začetka verske reforme Martina Lutra, pripravljajo tudi programe za družine in za osnovno- ter srednješolsko mladino, koncerte na Ljubljanskem gradu, okroglo mizo 500 let reformacije, spletno aplikacijo, s katero naj bi k raziskovanju tega obdobja in njegovih akterjev spodbudili predvsem mlajšo generacijo. Razstava, ki bo na ogled do 10. junija, je nastala v sodelovanju med NUK in Univerzo na Primorskem, odprl jo je predsednik RS Borut Pahor, spremlja pa jo tudi bogat katalog.

5


6


// SLOVENCI PO SVETU

Slovenski gimnazijci iz Monoštra so intervjujali ministra Žmavca

Mladi igralci Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz, Žofia Šturm in njihova mentorica Irena Fašing.

V okviru projekta Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (serija petih kratkih dokumentarno-izobraževalnih filmov) so se dijaki gimnazije Mihaly Vörösmarty Monošter (mladi igralci Adam Sukič, Krištof Časar, Kristina Žökš, Regina Labritz, Žofia Šturm in njihova mentorica Irena Fašing), srečali z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazdom Žmavcem.

Skozi obravnavane tematike, ki bodo v stilu raziskovalne mladinske igre predstavljene v petih dokumentarnih filmih, bodo gledalci preko mladih raziskovalcev spoznali, kako na videz neka manjša odločitev EP posredno preko državne in nato preko lokalne politike blagodejno in spodbudno vpliva na lokalno okolje ter na povečanje kvalitete življenja v lokalnem okolju.

Filme producira Televizija AS Murska Sobota, ki je v te namene vzpostavila sodelovanje s petimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske, in sicer z Biotehniško šolo Rakičan (SI), Gimnazijo Murska Sobota (SI), Gimanzijo Franca Miklošiča Ljutomer (SI), Drugo gimnazijo Varaždin (HR) in z Gimnazijo Mihaly Vörösmarty Monošter (HU).

Mladi igralci iz Gimnazije Monošter so ministra Žmavca povprašali o tem koliko Slovencev je razseljenih po svetu, kako so organizirani Slovenci drugod v zamejstvu in kje vidi še več možnosti sodelovanja med obmejnima regijama Prekmurja in Porabja. Seveda ni šlo tudi brez teme, ki je mladim prav tako zanimiva: zaposlitev. Zanimalo jih je ali se lahko pripravi kakšen program zaposlovanja porabskih Slovencev v Sloveniji, s čimer bi se poleg izboljšanja ekonomskega statusa, okrepile tudi socialne vezi. Po njihovem mnenju namreč vse preveč porabskih Slovencev hodi na delo v Avstrijo.

Skozi pet dokumentarnih filmov, mladi s pomočjo svojih sogovornikov, spoznanj in primerov dobrih praks ugotavljajo, kako smo prebivalci lokalnega okolja kot državljani Evropske unije soudeleženi v sistemu odločitev Evropskega parlamenta. V tem oziru mladi raziskujejo in predstavljajo pet pomembnih tematskih sklopov s katerimi se aktivno ukvarja EP, in sicer: kmetijstvo; pravosodje, svoboda in varnost; manjšine, kultura in izobraževanje in čezmejno sodelovanje.

Filme režira režiserka in direktorica fotografije Lucija Šiftar, scenarist je Miki Roš, snemalec in montažer Alen Hoheger, snemalka tona Sandra Mohorič, producent pa Simon Balažic. Vseh pet dokumentarno-izobraževalnih filmov bo dokončanih do konca junija 2017.

7


Predsednik DZ obiskal avstrijsko Štajersko Minuli torek se je predsednik slovenskega Državnega zbora dr. Milan Brglez – na povabilo Kulturnega društva Člen 7. za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša – mudil na obisku pri predstavnikih avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Štajerskem. Pred tem se je v Gradcu srečal s predsednico Deželnega zbora avstrijske Štajerske dr. Bettino Vollath. V popoldanskem delu pa je med drugim obiskal tudi gimnazijo BORG, kjer je s slovenskimi dijaki spregovoril o današnjih izzivih mladine in vedno večjem in neizogibnem kroženju možganov.

Premier Cerar na uradnem obisku v BiH V sklopu zelo uspešnega uradnega obiska v Bosni in Hercegovini se je predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar, v ponedeljek, 10.4.2017 srečal tudi z predstavniki slovenske skupnosti v BiH. Na srečanju v novih prostorih Veleposlaništva RS v Sarajevu so bili prisotni predstavniki vseh delujočih društev Slovencev in predsednik Zveze slovenskih društev v BiH “Evropa zdaj” Darko Mijatović. V daljšem in simpatičnem druženju so se imeli priložnost pogovoriti s predsednikom Vlade in mu predstaviti življenje slovenske skupnosti v BiH.

8

VEČ Fotografije z obiska Radijski prispevek Jasmine Godec


// SLOVENCI PO SVETU

Američan popisuje prednike v Beli Krajini Iz zgodovine naših družin se lahko naučimo veliko – rodoslovno raziskovanje je začetek naših spoznanj o sebi in našem izvoru. Pred več kot 25 leti sem za šolsko nalogo začel izdelovati svoje družinsko drevo. Takrat je bila vključena samo najbližja družina: starši, sestre, tete, strici, bratranci in stari starši. Čez leta sem nadaljeval in dodajal vedno več sorodnikov - stare tete in strice, prastare starše in tudi druge. V pomoč so mi bili podatki, ki sem jih dobil od mamine tete, njenega bratranca in njene sestrične, ki so bili rojeni v začetku 20. stoletja in ki so se kasneje preselili v Združene države Amerike. Že oni so vrsto let pred mano začeli raziskovati in graditi družinsko drevo, starost pa je njihovo delo žal zaključila. Njihov trud zelo cenim, nikoli ne bo pozabljen, kar je tudi razlog, da delo zdaj nadaljujem, čeprav včasih napreduje zelo počasi. Šele nekaj let kasneje sem izvedel, da raziskuje rodovnik tudi moj bratranec. Čez čas sva se združila in zanimanje se je še bolj poglobilo in tako razširilo še na več družin, uspela pa sva priti tudi v stik s Škofijskim arhivom v Ljubljani. Arhiv nama je omogočil dostop do odgovorov, ki sva jih lahko podprla tudi z dokumentacijo. Kasneje sva izvedela za družinske knjige v različnih župniščih, v katerih so zapisani podatki vseh družin, ki jih vključujeva v najino družinsko drevo. Leta 2011 sva v Sloveniji zbrala vse možne podatke iz vasi, kjer so živeli

Prizor iz Bele Krajine v letu 1920: Sodarja (Juri Horvat, Mate Dragoš) in kovača (Avgust Jakše, Pavle Rauch) v gradu Pobrežje ob Kolpi v Adlešičih. Foto: Fran Vesel. Vir: Slovenski etnografski muzej

najini starši. Za obdelavo sva potrebovala 4 dni in tako v rodovnik dodala čez 3.000 imen. Skupaj je drevo štelo že 4.000 članov, število neraziskanih vprašanj pa se je le še večalo. Dodala sva več generaciji sorodnikov, ki predstavljajo tudi bolj zapletene družinske vezi. Za vsako vez sva našla povezavo v drugi vasi in kmalu ugotovila, da najino delo ne bo nikoli končano. Po šestih letih skupnega dela sva zbrala podatke za skoraj 25.000 ljudi, ki ne sestavljajo več samo družinskega drevesa, ampak sliko genealogije enega izmed delov Bele Krajine. Popolnoma sva dokumentirala dve župniji, trenutno delava na tretji, v načrtu pa imava še najmanj štiri. Z najinim delom nama je uspelo pomagati ljudem v Kanadi in v ZDA priti v stik z njihovimi koreninami, ob čemer naju navdaja zadovoljstvo. Obstaja veliko ljudi, ki bi lahko delo opravili sami, pa ga večina ne. Za uspešno izvedbo sta potrebna znanje različnih jezikov, med njimi nemškega, slovenskega, latinskega itd., in natančnost, kar pomeni, da

naloga ni lahka. Danes je lahko najti genealoga, ki delo opravi za vas, vendar je temu primerna tudi cena. Midva sva najine podatke pripravljena posredovati vsem, ki jih želijo. Največja osebna pridobitev raziskovanja vasi in župniji je v spoznavanju načina življenja ljudi, ki so tam živeli. Upava, da se bo še kdo pridružil najinemu delu, četudi samo s posredovanjem podatkov, starih zapiskov ali pa finančno pomočjo. Najin širši namen je sestaviti poln in razumljiv genealoški profil Slovenije izvirajoč iz raziskav Bele Krajine, česar pa sama nisva zmožna. O državi, iz katere izvirava, želiva izvedeti čim več, prav tako pa tudi o tisti, v kateri živiva. Čim več želiva spoznati tudi o ljudeh, ki so bili tu pred nami, vse znanje pa deliti z vsemi. Obiščite najino spletno stran gfamilytree.com in podprite najino delo.  Alex Grašič, ZDA  Slovenski etnografski muzej

9


Podeljena priznanja nagrajencem natečaja za dela o Slovencih v zamejstvu in izseljenstvu

V ponedeljek, 8. maja 2017, je v Vili Podrožnik potekala svečana razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ob zaključku že 15. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Letošnji natečaj je bil deležen daleč največje udeležbe doslej. Strokovna komisija je tako pregledala skupno kar 39 diplom, magisterijev in doktoratov. Na vse dosedanje natečaje je skupno prispelo 281 nalog, nagrajenih pa je bilo 92. Na podlagi ocene strokovne komisije je Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, vročil sedem nagrad.

10

Minister Gorazd Žmavc je v svojem nagovoru poudaril, da je po petnajstih letih namen natečaja dosežen in presežen, o čemer pričajo številne naloge, ki vsako leto prispejo na natečaj. To tudi pomeni, da se povečuje ozaveščenost, informiranost, poznavanje teh tem med raziskovalci, znanstveniki in študenti, s tem pa se krepi tudi njihovo zavedanje o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Dodal je, da bi vsak prebivalec matične domovine moral poznati tudi dele lastnega naroda zunaj naših državnih meja. Gre za občutek skupne pripadnosti istemu narodu, preseganje meja in vzpostavljanje nepretrganega, aktivnega čezmejnega kroženja ljudi, idej, kapitala, podjetnosti in znanja.

VEČ Video podelitve priznanj Imena prejemnikov priznanj


// NOVICE POSLOVNO

Posodobljeno Stičišče za učenje slovenščine po vsem svetu Zavod RS za šolstvo je posodobil spletno stran Stičišče. Ta ponuja slovenskim skupnostim po svetu pregledne in uporabne informacije o možnostih učenja in poučevanja slovenščine v tujini in pri nas. Stran poleg povezav vsebuje štiri vsebinske sklope, naslovljene: Dopolnilni pouk slovenščine v Evropi, Slovenščina v čezoceanskih državah, Evropske šole in Poletna šola slovenščine. S Stičiščem želijo podpreti učitelje slovenskega jezika in kulture pri pedagoškem delu, izvajanju dejavnosti ob pouku ter

povezovanju znotraj naših skupnosti v tujini. Zavod za šolstvo pri urejanju Stičišča tesno sodeluje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

VEČ Spletna stran Stičišče

Primož Trubar v Trstu V okviru obeleževanja leta reformacije sta Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Tržaško knjižno središče priredili okroglo mizo na temo Primož Trubar v Trstu. 20. aprila je tako v Tržaškem knjižnem središču potekal pogovor o Trubarjevem življenju, o vplivih škofa Bonoma na mladega Kranjca, o Trubarjevem »Savlu, ki je postal Pavel«, o koprskem škofu Petru Pavlu Vergeriju ml. in o glasbi prve polovice 16. stoletja. Izpostavljena je bila evropska dimenzija Trubarjevega bivanja v Trstu, kajti še kot mladenič je prišel tja iz Salzburga. Iz mesta sv. Justa je odšel na Dunaj, od koder se je vrnil v Trst, bivanje v

Pogovor o Primožu Trubarju v Tržaškem knjižnem središču. Vir: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije

mestu v zalivu pa je na slovenskega reformatorja vtisnilo trajni pečat, ki se ga je Trubar s spoštovanjem spominjal celo življenje. Pogovor z mag. Ivanom Florjancem, rednim profesorjem na Akademiji

za glasbo Univerze v Ljubljani, in Matjažem Črnivcem, generalnim tajnikom Svetopisemske družbe Slovenije, je moderirial dr. Jonatan Vinkler, izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

11


Velikonočna razstava v Zagrebu V Slovenskem domu v Zagrebu je od srede, 12. aprila 2017, na ogled razstava izdelkov članic Ustvarjalne delavnice Šopek. V sredo, 12. aprila 2017, je v Slovenskem domu v Zagrebu na ogled postavljena razstava del ustvarjalnih članic Šopka. Poleg v tem času nepogrešljivih pirhov so na ogled tudi številni uporabni predmeti (sklede, škatlice, steklenice …), ki so jim pridne roke vdahnile novo svežino. Obiskovalci so bili nad razstavo navdušeni in so domov zagotovo odšli polni novih idej, kako popestriti prihajajoče velikonočne praznike.

Izdelki članic Ustvarjalne delavnice Šopek, ene od sekcij KPD Slovenski dom Zagreb.

Velikonočna maša v Novem Sadu V ponedeljek, 17. aprila 2017, je v cerkvi Ime Marijino v Novem Sadu potekala velikonočna maša v slovenskem jeziku. Priredila sta jo Društvo Slovencev Kredarica in beograjska nadškofija. Maševal je msgr. Stanislav Hočevar, beograjski metropolit. Pel je Mešani pevski zbor DS Kredarica pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan in ob spremljavi Jožefa Ritterja na orglah. Po maši so se člani zbrali v prostorih društva in se z visokim cerkvenim dostojanstvenikom družili ob prazničnih dobrotah, ki so jih sami pripravili. Spomnili so se tudi na začetke tega običaja, ga ob božiču in veliki noči prirejajo že 16 let. Vsem članom, še posebej vernikom, maša v slovenskem jeziku daleč od domovine veliko pomeni. Najbolj so smo ponosni in hvaležni, da jo

12

Udeleženci maše.

daruje ravno msgr. Hočevar, ki s svojim pomirljivim in nadvse modrim javnim izstopanjem uživa veliko spoštovanje ne samo v cerkvenih krogih, temveč v javnosti nasploh.

 Elza Ajduković  Ljubo Popović in Rut Zlobec


// NOVICE POSLOVNO

Velikonočni svet brez meja v Skopju Največji nakupovalni center v Makedoniji, City Mall v Skopju, je organiziral prireditev Velikonočni svet brez meja, na kateri so predstavniki sedmih držav: Rusije, Madžarske, ZDA, Ukrajine, Švedske, Slovenije in Makedonije pripravili razstavo pirhov in v delavnicah predstavili velikonočne običaje ter jedi svoje države. Slovenske običaje je predstavilo Slovensko združenje France Prešeren, ki je pripravilo tudi razstavo naših pirhov. Razstava pirhov vseh

sedmih držav je bila na ogled od 7. do 17. aprila. V slovenski delavnici na velikonočni petek sta Iva Serafimova in Glorija Ribarski predstavili slovenske velikonočne običaje: ljubljanske butarice, butare velikanke, ljubenske potice, belokranjske pisanice, drsanke, prekmurske remenke in vrhniški pirh ter igre s pirhi, kot sta ciljanje ali sekanje pirhov in prireditev Lov na skrite pirhe na Blejskem gradu. O tradicionalnih slovenskih velikonočnih jedeh in žegnu je spregovorila gospa Angelca Stoiljković. Na koncu so prisotne

pogostili z orehovo potico in ocvrtimi miškami. Za dekoracijo in razstavljene pirhe je posrbela Aneliza Koneski. Izšel je tudi katalog, v katerem smo opisali tradicionalne slovenske tehnike barvanja pirhov. Dogodek je še en dragocen kamenček v mozaiku prepoznavnosti slovenske kulture v Makedoniji.  Iva Serafimova  Združenje France Prešeren

13


// POSLOVNO

INTERVJU

Minister Gorazd Žmavc: Mladi zamejski start-upovci so pomembni za narodnostno zavest in samozavest  PODIM  STA

14


”Narodnostna zavest se krepi tudi skozi ekonomsko samostojnost, zato je uspešno gospodarsko delovanje zamejskih skupnosti prav tako pomembno kot krepitev nacionalne, jezikovne in kulturne identitete Slovencev, ki živijo izven meja matične domovine. Mladi zamejski start-upovci so pri tem nadvse pomembni, zato jim letos v sodelovanju z organizatorji konference PODIM omogočamo brezplačno udeležbo na največji start-up konferenci v Alpe-Adria regiji. Želimo jih namreč povezati z uspešnimi mladimi podjetniki, izkušenimi mentorji in investitorji v mlada zagonska podjetja iz Slovenije, regije in globalnega prostora ter tako dolgoročno prispevati k napredku celotne slovenske družbe,” je v intervjuju povedal minister Gorazd Žmavc, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) in letos prvič direktno nagovarja ciljno skupino mladih, slovensko govorečih ustanoviteljev, soustanovitelj ali članov start-up ekip, ki živijo in delajo v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Zakaj USZS posebno pozornost v okviru svojega delovanja namenja področju gospodarskega sodelovanja in dela z mladimi? Skladno s z zastavljeno strategijo sodelovanja med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020, USZS izvaja aktivnosti za usklajen, sinergijski in

strateški pristop vseh pomembnejših gospodarskih deležnikov iz Slovenije in sosednjih držav, kot so državni organi, podjetja, zbornice, manjšinska združenja, diplomatsko-konzularna predstavništva, drugi gospodarski deležniki, pa tudi posamezniki na obeh straneh meja. Vse to počnemo z namenom, da spodbudimo združevanje oz. usklajevanje kapitala, znanja, izkušenj, človeških virov in različnih aktivnosti, s katerimi krepimo obstoječe in ustvarjamo nove gospodarske tokove na poselitvenem območju slovenske narodne skupnosti in republike Slovenije. Vaš pomemben cilj je tudi spodbujanje konkurenčnosti, tudi z odstranjevanjem morebitnih ovir pri tovrstnem sodelovanju? Drži. Z vsemi svojimi aktivnostmi in v sodelovanju z omenjeni deležniki želimo doseči večjo konkurenčnost na trgih sosednjih in drugih držav, kjer kjer živi slovenska narodnostna manjšina. Na ta način želimo prispevati svoj delež k viziji homogenejšega gospodarskega sodelovanja med njimi in matično državo, pri čemer posebe poudarek dajemo gospodarskemu sodelovanju med Slovenijo in sosednjimi državami – Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Naša vloga je predvsem v povezovanju in opozarjanju pristojnih državnih in drugih inštitucij na morebitne ovire pri tovrstnem povezovanju ter pri ustvarjanju boljših pogojev za gospodarsko sodelovanje s sosednjimi in drugimi državami, kjer živi in deluje slovenska avtohtona manjšinska skupnost.

15


Končni cilj je okrepitev obstoječih in ustvarjanje novih gospodarskih tokov na poselitvenem območju slovenske narodne skupnosti in matične države. Zakaj vidite tako močan potencial ravno v mladih, kakšne cilje pri tem zasledujete in ali morda lahko izpostavite kakšne konkretne dobre prakse na področju dela z mladimi? Ena od pomembnejših nalog in hkrati prioritet delovanja urada v tekočem mandatu je delo z mladimi generacijami. Zavedam se, da je zgolj društvena dejavnost preživeta oblika dela in da je treba razmišljati v smeri, kako zainteresirati mlado generacijo, da bo sodelovala in se vključevala v aktivnosti pri sodelovanju z matično domovino. Pri tem je zagotovo pomemben interes ohranjanje identitete, kulture in jezika, ki pa predstavlja osnovo, ki jo starejše generacije prenašajo na mlajše. Kako lahko to osnovo nadgradite? Potrebno je dodati širše interese, ki za mlade pomenijo ekonomsko varnost in stabilnost v državah, kjer živijo in delujejo. V tem pogledu se trudimo, da bi s sosednjimi državami ustvarjali skupen razvojni prostor in mlade pripadnike avtohtonih manjšinskih skupnosti čim tesneje povezali z razvojnimi aktivnostmi matične države. Tako jim želimo pomagati pri lastnem osebnem razvoju kot tudi pri razvoju dejavnosti, ki jim lahko omogočijo ekonomsko varnost stabilnost. Zato je tudi moja naloga, da v prihodnosti, vse do konca mandata, ustvarjamo pogoje in možnosti, ki bodo mladim generacijam pomagale pri kreiranju boljše prihodnosti. Zakaj ste se letos odločil za sodelovanje s konferenco PODIM s ciljem, da na največjo start-up konferenco v Alpe-Adrija pritegnete večje število mladih zamejskih startupovcev? Ocenjujemo in zaupamo, da je podjetniška žilica v enaki meri prisotna tudi pri zamejski mladini, zato jim želimo pri prvih podjetniških korakih pomagati tudi iz Slovenije ter jih pri tem poskušati povezati z uspešnimi mladimi podjetniki, izkušenimi mentorji in investitorji v mlada zagonska podjetja iz matične države, regije in globalnega prostora. Mnenja smo, da je pri čedalje bolj odprtih mejah in enotnem evropskem gospodarskem prostoru, v katerem leži Slovenija, ki je skupaj s pripadniki avtohtonih manjšinskih skupnosti mnogo večja, kot kaže podatek o dveh milijonih prebivalcev matične domovine, vsaka pomoč inovativnemu podjetništvu mladih zelo dobrodošla in dolgoročno prispeva k napredku celotne slovenske družbe. Platforma PODIM je v tem smislu najprimernejša za učinkovito ter kakovo-

16

stno podporo in spodbujanje vključevanja zamejskih start-upov v domače in regijsko oz. mednarodno poslovno okolje, zato smo veseli in ponosni, da pričenjamo tovrstno sodelovanje. Kakšne so vaše izkušnje na področju krepitve narodnostne zavesti in samozavest tudi skozi podjetništvo, inovativnost in ustvarjalnost mladih? Vsaka narodnostna zavest se krepi tudi skozi ekonomsko samostojnost, zaradi česar je uspešno gospodarsko delovanje zamejskih skupnosti za mene prav tako pomembno, kot je pomembna krepitev nacionalne, jezikovne in kulturne identitete naših skupnosti, ki živijo izven meja matične domovine. Mladi start-upi so zelo pomemben korak k nadaljevanju te ekonomske dejavnosti, zato z zanimanjem pričakujem odziv iz zamejstva in verjamem, da je to eden prvih korakov v smeri uspešnega nadaljnjega delovanja na tem področju. Kje še vidite pomen sodelovanja med zamejskimi Slovenci – poslovneži, start-upi, raziskovalci in drugimi strokovnjaki ter njihovimi vrstniki oz. stanovskimi kolegi iz Slovenije? Na uradu si že dalj časa prizadevamo ustvarjati skupen kulturni in gospodarski prostor v regijah med sosednjimi državami in Slovenijo. Zato podpiramo različne aktivnosti za krepitev in ustvarjanje povezav med subjekti na obeh straneh meje. Z izvajanjem aktivnosti, ki so zapisane tudi v strategiji sodelovanja med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 ter skladno z akcijskim načrtom sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu, na uradu posebno pozornost namenjamo različnim aktivnostim mladih, saj se zavedamo, da je danes po vsem svetu veliko gospodarstvenikov, podjetnikov, znanstvenikov in strokovnjakov, ki bi s svojimi znanji in izkušnjami lahko dosegali večjo povezanost in boljše osebne ter poslovne rezultate, hkrati pa pripomogli tudi k uspešnejšemu razvoju Slovenije. V vseh teh vaših prizadevanjih je verjetno zelo pomembno tudi sodelovanje z drugimi inštitucijami? Res je. Uspešni gospodarstveniki, podjetniki, znanstveniki in strokovnjaki so hkrati tudi najpomembnejši ambasadorji Slovenije izven njenih meja. Uporaba izkušenj in znan naših rojakov po svetu pa vendarle ni samo naloga urada, temveč tudi drugih ministrstev in ustanov. Zato si bom, kot član vlade, prizadeval tudi za aktivno sodelovanje vseh ministrstev pri krepitvi odnosov z rojaki, živečimi izven meja domovine.

E-revija Moja Slovenija maj 2017  
Advertisement