Page 1

E-revija | April 2018

SLOVENCI PO SVETU

Slovenci po svetu so naša priložnost KULTURA

Manjšinska gledališča o pomenu umetnosti NOVICE

Minister Žmavc sprejel nobelovca slovenskega rodu prof. dr. Duncana Haldanea 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

SLOVENCI PO SVETU

SLOVENCI PO SVETU SO NAŠA PRILOŽNOST 5

NOVICE

KULTURA

MINISTER ŽMAVC SPREJEL NOBELOVCA SLOVENSKEGA RODU PROF. DR. DUNCANA HALDANEA

MANJŠINSKA GLEDALIŠČA O POMENU UMETNOSTI

1

8

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Manjšinska gledališča o pomenu umetnosti

Pet evropskih manjšinskih gledališč, med njimi Slovensko stalno gledališče iz Trsta in reška Italijanska drama, se je povezalo v skupni postavitvi Pirandellovih Velikanov z gore. Predstava, v kateri govorijo pet jezikov, igralci so namreč različnih narodnosti, je nastajala na Reki, po tamkajšnji premieri so jo konec minulega tedna videli v Trstu, zdaj pa jo čaka dolgo potovanje po drugih gledališčih vse do Romunije. Projekt je podprla Evropska unija iz programa ustvarjalna Evropa. Premalo se zavedamo, da so manjšine preizkus demokracije, je v Trstu dejal režiser Pirandellovih Velikanov z gore Paolo Magelli, ki je bil skupaj z Oliverjem Frljičem, režiserjem, ki rad podreza v nevralgične točke današnje družbe, pobudnik tega neobičajnega projekta. Magelli je zbral skupino manjšinskih gledališč, šibkih in nezaščitenih, kot je dejal, in se nameril prek Pirandella braniti lepoto te raznovrstnosti in izkazati svojo politično misel. Delali so brez prevajalcev in se morali naučiti sporazumevanja v novi situaciji. O tem, čemu je namenil največ pozornosti, je Magelli dejal: »V središču moje pozornosti je bila ta čudovita igralska skupina, nastala iz manjšinskih gledališč. Skupaj smo si prizadevali, da bi prišli do nekakšne simbioze, enotnosti. To je kot človek, ki ima pet glav in govori pet različnih jezikov. Zelo lepo je videti.« Na odru se pojavi 13 igralcev, ki prihajajo iz petih držav in šestih gledališč. Slovensko stalno gledališče sta zastopala Daniel Malalan in Doroteja Nadrah, najmlajša

udeleženka. Svojo izkušnjo je opisala takole: »Izkušnja je lepa. Ko sem izvedela, da grem delat na Reko, se mi je zdelo lepo, da se odpre še en drug prostor, ne samo slovenski - nekaj, česar ne poznam - in predvsem to, da bodo ljudje še od drugod, da se bo ta slika razširila. In res se je, ne samo razširila, ampak tudi poglobila, ker sem imela priložnost spoznati res čudovite ljudi iz različnih kulturnih okolij in z različnimi zgodbami. S tem, da je vse nas vodil Paolo Magelli, ki je tudi ena velika 'persona' v svetu gledališča in od kogar se lahko res lahko veliko naučiš, ker svoje znanje širokogrudno deli.« Kakšna je bila komunikacija z različnimi kulturami in jeziki? »Komunicirali smo v nemščini, italijanščini, srbohrvaščini, včasih tudi slovenščini. Kjer ni šlo, pa smo po angleščini posegli. Vse smo se uspeli dogovoriti.« V mesecu priprav na predstavo se je naučila nekaj madžarskih in albanskih besed, izboljšalo se je tudi njeno znanje italijanščine in nemščine, je povedala. Pa ni bila edina, ki se ji je to zgodilo. Daniel Malalan ima več izkušenj, tudi z Magellijem je že delal in ga ne more prehvaliti. O Pirandellu in Velikanih pa je povedal: »V vseh Pirandellovih delih se na nek način pojavlja igralec, se pojavlja umetnost. Tu je treba gledati večplastno. Glavna junakinja je Ilse, ki s poroko postane grofica, ampak to njej pravzaprav nič ne pomeni, ker ona je še vedno igralka, to tudi pove. Istočasno, na ravni simbolike, je pa ona umetnost in gledališče. Časi so bili očitno takrat težki za umetnika, ko je Pirandello to pisal. Podobno se dogaja dandanes – odnos do kulture, do umetnosti.

1


Dodal bi, da je bila to absolutno režiserjeva izbira, glede večjezičnosti. Izbral je manjšine, ki so šibki del družbe, mogoče, istočasno pa so tudi močnejši del, pokazatelj odprtosti, različnosti in demokracije. Zraven pa bi še dodal, kdo so velikani, kaj so dandanes velikani. Lahko so bogovi, lahko so polbogovi – citiram spet režiserja Paola Magellija, on je rekel: velikani so vsi tisti, ki se vsako leto zbirajo v Davosu, se pravi današnji mogočniki, kot so bili očitno mogočniki že sto let nazaj. Vprašanje pa je, kako umetnost predstaviti in dati vedeti tem velikanom, da umetnost je pomembna za družbo, za ljudi.«

VEČ Celotno reportažo Neve Zajc lahko preberete ali slišite na strani Radia Koper

Alojz Rebula: Korintski steber Alojz Rebula, rojen leta 1924 v kmečko-delavski družini v Šempolaju na Tržaškem, je eden najprepoznavnejših slovenskih pisateljev. Diplomiral je iz klasične filologije v Ljubljani, doktoriral v Rimu, poučeval po slovenskih šolah v Trstu, prevajal in pisal. Zadnja leta živi s soprogo, pisateljico Zoro Tavčar, v Loki pri Zidanem Mostu. Njegov literarni opus je bogat in večkrat nagrajen. Naj vas naslov Korintski steber ne zapelje: novi roman Alojza Rebule ne sega v antiko, ampak v bistveno bližji, za Slovenijo nadvse usoden čas druge svetovne vojne. Pisatelj se je lotil unikatne teme, ki sta se je doslej, kot je na ovitku poudaril založnik, dosledno izogibali tako levica kakor desnica, vloge slovenskega krščanskega socializma v vojnem dogajanju. In čeprav avtor sam na začetku knjige, ki jo je posvetil žlahtnemu spominu na dolgoletnega prijatelja, pokojnega arheologa dr. Staneta Gabrovca, zapiše, da to ni zgodovinski, marveč fantazijski roman, ga bo večina bralcev gotovo brala s poudarkom na zgodovini. Seveda je zgodba, v kateri skušata nekdanja sošolca iz seminarja za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, krščanski socialist Stanko Kamnikar in domobranski oficir Rok Lipovar, leta 1944 doseči spravo med partizani oziroma komunisti in domobranci ter njihov skupni nastop proti okupatorju, izmišljena, a okvir je resničen: Osvobodilna fronta, upor in državljanska vojna, revoluciji zavezani komunisti ter razcepljeno katoliško gibanje, krščanski socialisti in domobranci ...

2

Alojz Rebula. Foto: Večer


// KULTURA

2. Dnevi novega slovenskega filma v Sarajevu Dneve novega slovenskega filma, ki so potekali od 21. do 23. marca, je drugič organiziralo Slovensko društvo Cankar Sarajevo v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Lektoratom slovenskega jezika na oddelku za slovanske jezike in književnost FF UNSA in Veleposlaništvom Republike Slovenije v Sarajevu. Več kot 310 obiskovalcev mednarodno uveljavljenega Kina Meeting Point, v katerem nacionalne kinematografije (Španija, Turčija, Švedska, Italija, …) skozi vse leto redno prikazujejo dosežke svojih filmskih ustvarjalcev in ki je hrbtenica največjega filmskega festivala v regiji: »Sarajevo film festival«, si je v treh večerih ogledalo film SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET, režiserja Marja Naberšnika, film IVAN, režiserja Janeza Burgerja, in film RUDAR, režiserke Hanne Slak. Uvodoma je Dneve novega slovenskega filma odprla veleposlanica RS v Sarajevu ga. Zorica Bukinac in predsednica Slovenskega društva „Cankar“ Sarajevo ga. Verica Džindo. Vsi prikazani filmi, ki predstavljajo presek v produkciji slovenskega filma iz leta 2017, so obiskovalce navdušili z refleksijo časa, predvsem pa z individualnimi usodami posameznikov, ki v primežu globalnega in velikokrat preveč banalnega sveta iščejo in hlepijo po ljubezni ter se borijo za preživetje.

kot drugi in tuji jezik pri FF UL, je idejno zasnoval in organizacijsko pripravil ter realiziral mag. Pavel Ocepek, učitelj slovenščine na tuji univerzi (Lektorat slovenskega jezika na Oddelku za slovanske jezike in književnost FF UNSA), vsebinsko pa je program sooblikovala Nerina T. Kocjančič, vodja distribucije in promocije pri Slovenskem filmskem centru. Drugi dnevi novega slovenskega filma v Sarajevu so se ob skrbni pripravi, tako idejni kot medijski, izkazali za odličen projekt, ki je na eni strani presenetil z velikim obiskom in medijskim zanimanjem, po drugi strani pa pokazal, da imajo tovrstni projekti ob dobri zasnovi velik potencial in da na več kot dostojen način promovirajo slovensko kulturno, tokrat slovensko sedmo umetnost. Če je bil prvi tovrsten projekt Dneva sodobnega filma v Sarajevu leta 2017 nekakšen poskus, lahko z gotovostjo rečemo, da so II. Dnevi novega slovenskega filma pritrdili ideji o dolgoročni in vsakoletni promociji slovenskega novega filma. mag. Pavel Ocepek, učitelj slovenščine na tuji univerzi Verica Džindo, predsednica Slovenskega društva „Cankar“ Sarajevo

Projekt, ki so ga finančno podprli Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenski filmski center, Ministrstvo za zunanje zadeve in Center za slovenščino

3


// SLOVENCI PO SVETU

Minister Žmavc sprejel Tatjano Rojc in Tamaro Blažina Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je sprejel novoizvoljeno senatorko v senatu Italijanske republike Tatjano Rojc, ki so se ji na včerajšnjem obisku v Ljubljani pridružili tudi dosedanja poslanka Tamara Blažina, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in podpredsednik Deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Igor Gabrovec. Na novinarski konferenci na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se je minister Žmavc zahvalil Tamari Blažina za njeno delo in dosežke v desetletni poslanski karieri, pri čemer je še posebej izpostavil sistemsko financiranje avtohtone slovenske narodne skupnosti iz Rima ter šolski sistem. Ob tej priložnosti ji je tudi izročil priznanje Urada za dolgoletno aktivno politično delovanje v funkciji poslanke v Poslanski zbornici Italijanske republike in prizadevanje za pravice avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji. Tamari Rojc pa je čestital za izvolitev in poudaril, da je prepričan, da si bo z ugledom, ki ga je pridobila, odprla številna vrata. Tatjano Rojc in Tamaro Blažina sta sprejela tudi predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec.

4


// SLOVENCI PO SVETU

5


Slovenci po svetu so naša priložnost Z namenom spodbuditi redne izmenjave gostujočih študentov in raziskovalcev iz Slovenije pri profesorjih slovenskega rodu oziroma pri profesorjih, ki si pri svojem delu na različnih univerzah in raziskovalnih ustanovah v tujini prizadevajo za ohranjanje slovenstva, sta minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) Jure Leskovec na gradu Strmol 26. marca podpisala memorandum o sodelovanju ter pogodbo o financiranju štipendijskega sklada ASEF. »Vesel sem, da bomo danes s podpisom memoranduma med Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in ASEF-om vnesli novo dimenzijo v odnose z našimi rojaki doma in po svetu,« je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril minister. »Na Uradu se zavedamo, da izobraževanje in nabiranje izkušenj v svetu mladim pomeni izziv, vendar bi radi te mlade ljudi približali naši domovini.« Kot ugotavljajo na Uradu, v tujini šolajoči se mladi niso pozabili na Slovenijo, na kar kaže tudi iniciativa ASEF-a. »Kot minister z veliko naklonjenostjo gledam pobudo ASEF-a in na Društvo v tujini izobraženih Slovencev, na dejavnost znanstvenih in raziskovalnih klubov, ki pomenijo vez z okoli 300 slovenskimi društvi po svetu na eni in z domovino na drugi strani.« Pomembna investicija v znanje in prihodnost Minister Žmavc je povedal, da je letos program štipendiranja vreden okoli 250.000 dolarjev, pri čemer bo približno tretjino prispeval Urad oz. slovenska vlada. V štirih letih bo tako program vreden milijon dolarjev, kar po ministrovih besedah pomeni pomembno investicijo v znanje in v prihodnost. »Slovenija je s tem lahko večja,« je dejal minister. Minister je izrazil prepričanje, da se na ta način utrjuje skupen cilj sodelovanja pri udejanjanju procesa kroženja možganov, spodbuja meddržavno sodelovanje na področju izobraževanja in znanosti ter obenem ohranja slovensko identiteto med rojaki v tujini. Slovenci smo lahko konkurenčni preko naših meja »Pomembno je, da naši ljudje odhajajo v tujino, se naučijo novih pristopov, načinov razmišljanja in se potem

6


// SLOVENCI PO SVETU vrnejo v Slovenijo. Slovenci se moramo zavedati, da smo lahko konkurenčni preko naših meja in ko zapustimo Slovenijo, se nismo odpovedali svoji domovini, ampak smo samo razširili njene meje,« je dejal Leskovec in kot pomembno izpostavil, da gre ta pretok v obe smeri. »Tako se bomo tudi v Sloveniji naučili, kako te Slovence sprejeti doma. Zavedati se moramo, da nas ljudje, ki so šli, niso zapustili in so naša priložnost.« Sogovornik ugotavlja, da je vračanja vedno več. »Vsi imamo radi Slovenijo, tu imamo starše, družine, prijatelje, življenje v Sloveniji je lepo.« Kot je povedal Leskovec, ki deluje kot profesor na Univerzi Stanford, so Ameriško-slovensko izobraževalno fundacijo pred štirimi leti ustanovili Slovenci v ZDA z namenom povezati Slovence po vsem svetu in pospešiti pretok znanja, kulture, idej in podjetništva med Slovenci. »Naš glavni program so raziskovalne štipendijske izmenjave, ki najboljšim slovenskim študentkam in študentom omogočajo, da gredo poleti na gostovanje na ameriške univerze k slovenskim profesorjem.« Ta program so z leti širili, od treh štipendistov leta 2014 do štirinajst 2017. Letos poskušajo v ZDA pripeljati vsaj 20 štipendistov, pravi sogovornik in dodaja: »Naš program se širi tudi v Kanado, Veliko Britanijo in druge države, kjer so slovenski profesorji. Odprti smo tako za Slovence iz domovine kot za rojake iz drugih držav.« Slovenski profesorji tako ohranjajo stik s slovensko do-

movino, študente, ki jih namestijo v slovenske družine, pa vključujejo v lokalno slovensko skupnost in tako gradijo slovenske mostove. Leskovca veseli, da se tudi slovenska vlada zaveda pomena tega povezovanja, medsebojne pomoči in podpore. Seveda se nismo mogli izogniti vprašanju o Donaldu Trumpu in prvi dami ZDA. »Donald Trump je neukrotljiv kavboj, ki se je znašel, kjer se je pač znašel. Američani se zdaj soočajo z njim in se učijo, kako naprej,« je slikovito opisal ameriškega predsednika. Melanije Trump, kot pravi, še ni srečal, toda: »Po eni strani smo Slovenci lahko ponosni, da je prva dama Slovenka. Lahko bi veliko naredila, želel bi si, da bi prišla bolj v ospredje in ugotovila, kakšno vlogo lahko igra, kakšne poudarke lahko daje ameriški politiki. Upam, da se bo skozi leta ga. Melania bolj angažirala v smislu povezovanja in pretoka. Tega se veselim.« Slovenci smo sami sebi največja ovira Kje Jure Leskovec iz svoje perspektive vidi priložnosti Slovenije? »Mislim, da jih je ogromno, smo visoko razviti, majhni, dobro izobraženi … Slovenija je ogromen potencial. Moramo pa se odpreti, zadihati in se manj ukvarjati sami s seboj, po mojem mnenju smo sami sebi še največja ovira.«  Blanka Markovič Kocen

Med ASEF-ovimi štipendisti je bil tudi Kaj Jež, študent drugega letnika magistrskega študija na ekonomski fakulteti. Minulo poletje se je udeležil ASEF študijske izmenjave na University Washington v Seattlu, kjer je pod mentorstvom dr. Mira Zdoljšaka raziskoval koncesijske dajatve na vodne vire v Ameriki in Sloveniji. »Raziskovalno delo v ZDA je dosti bolj avtonomno. Raziskovalec ima skupaj s svojim mentorjem veliko več svobode pri izboru teme in raziskovanju izbrane tematike, obenem pa je študij v ZDA veliko bolj praktično usmer-

jen, predvsem pri naravoslovnih vedah,« je sogovornik strnil vtise iz ZDA. Štipendijo ASEF-a je dobil za 10-tedenski študijski obisk. Pogoji za pridobitev so bili pretekla raziskovalna dejavnost in akademski dosežki v dosedanjem delu na tem področju ter potencialna priporočila profesorjev. »Moja obveznost v času obiska je bila sodelovati in se v času svojega obiska posvetiti predvsem raziskovalnim dejavnosti,« dodaja mladi štipendist.

7


// NOVICE

Zamejski gospodarstveniki se povezujejo JV Žabnicah v Kanalski dolini je potekalo srečanje predstavnikov SDGZ-Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in SGZ-Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Vodstvi slovenskih gospodarskih organizacij v deželi FJK in na Koroškem sta se pogovarjali o skupnih projektih s ciljem čimboljšega sodelovanja v korist članstva obeh organizacij in slovenskih podjetij iz matice. Redna srečanja vodstev naj bi postala stalnica, tako da postane načrtovanje skupnih dejavnosti še bolj učinkovito. Prvi skupni projekt, ki ga je podprl Urad za Slovence in v katerem sodelujejo tudi ostale organizacije slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem in na Madžarskem je mreža mladih MAJ (Mladi Alpe Jadran), ki bo zaživel v naslednjih mesecih.

Minister Žmavc sprejel nobelovca slovenskega rodu prof. dr. Duncana Haldanea Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v torek, 20. marca, na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejel prof. dr. F. Duncana M. Haldanea, profesorja fizike na univerzi Princeton, ZDA, ki je leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za dosežke na področju teoretične fizike. Profesor Haldane, ki je po materi slovenskega rodu, se te dni mudi na strokovnem gostovanju pri Inštitutu Jožef Štefan, pred kratkim pa je na univerzi Stanford v Kaliforniji iz rok tamkajšnjega slovenskega profesorja računalništva dr. Jureta

8

Leskovca prejel priznanje Ameriško slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) za življenjsko delo.

se med drugim pogovarjala o možnostih Haldaneovega nadaljnjega sodelovanja z ASEF.

Minister se je nobelovcu med drugim zahvalil za njegovo odprto priznavanje slovenskih korenin, s čimer daje svetel zgled številnim uspešnim slovenskim rojakom v ZDA in svetu. Med srečanjem pa sta

Minister je ob tej priložnosti prof. Haldaneu izročil priznanje Urada za izjemen zgled zvestobe slovenskim koreninam in za neprecenljiv prispevek k mednarodnemu ugledu Republike Slovenije.


// NOVICE

V Pančevu so predstavili antifašistično gibanje “TIGR” V Ljudskem muzeju v Pančevu so v petek, 16. marca 2018, predstavili antifašistično gibanje TIGR. Prisotne sta pozdravila generalni sekretar društva TIGR Primorske Miha Pogačar iz Sežane in predsednica podružnice v Ilirski Bistrici Bernarda Dodič. Po uvodnem nagovoru in prebranem recitalu so prisotnim prikazali dokumentarni film prvih aktivistih tega gibanja, ki so jih italijanski fašisti zverinsko mučili in ustrelili. »Društvo TIGR Primorske je društvo, ki neguje tradicijo organizacije »TIGR« (okrajšava za Trst, Istra, Gorica, Rijeka), prve antifašistične organizacije v Evropi. V našem programu so aktivisti društva, ki opozarjajo na zgodovinska dejstva naše preteklosti. Mi člani se zalagamo za negovanje rodoljubnih tradicij te edinstvene organizacije, ki je v nekem smislu postavila temelje vsem dogodkom, ki so postavili slovenski narod na pravo stran, na stran zmagovalca proti nacizmu in fašizmu v drugi svetovni vojni. S svojim delovanjem želimo utrditi zavest ljudi o prisotnosti TIGR-a na Primorskem, utrditi njegov ugled in v spomin na plemenita dejanja Tigrovcev ohranjati njegovo sporočilo. Prizadevamo si za čim večjo osveščenost javnosti o pomenu in vlogi antifašizma na Primorskem med obema vojnama in delovanju organizacije TIGR kot vseprimorskega narodno obram-

benega gibanja. Primorski antifašisti so v času druge svetovne vojne z ostalimi borci jugoslovanskih narodov in narodnosti ustvarili pogoje za združitev velikega dela ozemlja, kjer so živeli in živijo Slovenci. Zato organiziramo in spodbujamo aktivnosti po šolah med mladimi, organiziramo druženja v knjižnicah, spominska srečanja in druge prireditve, kjer naj se sliši in vidi naša enotnost, naša beseda in zgodovinska resnica.« je rekla Bernarda Dodič na koncu svojega nagovora.

9


19. Srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v BiH V organizaciji Slovenskega društva Cankar iz Sarajeva, Zveze »Evropa zdaj« in podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je v času 24. in 25. marca 2018 potekalo 19. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v BiH. Srečanje za udeležence iz Sarajeva, Kaknja, Zenice, Tuzle, Banja Luke in Prijedora so spet priredili v hotelu »Saraj«. Vsi učenci so se udeležili delavnic. Izbirali so lahko med dramsko, kreativno-umetniško, vrtnarsko, sabljaško, dramsko in delavnico prve pomoči. Vsi udeleženci so po zaključku vsi predstavili svoje spretnosti in delo, ki so se ga naučili na tem srečanju. V večernih urah so se otroci družili v diskoteki hotela, nekateri starejši učenci pa so šli s svojimi spremljevalci na sprehod v mesto. V nedeljo zjutraj so si ogledali Narodni muzej v Sarajevu in se sprehodili po starem mestnem jedru. V popoldanskih urah so se udeleženci odpravili domov v upanju, da se naslednje leto spet srečajo.

10


// NOVICE

Karitas nadaljuje z zbiranjem sredstev za pomoč v Venezueli, med ogroženimi tudi Slovenci Venezuela doživlja kompleksno humanitarno krizo. Gospodarska kriza s hiperinflacijo, ki je bila 1.600 % konec leta 2017, poglablja revščino prebivalstva (61,2 % jih živi v skrajni revščini). Cene osnovnih dobrin so zelo narasle. Primanjkuje hrane in zdravil. Caritas Venezuela poroča, da skoraj polovica otrok mlajših od pet let trpi zaradi podhranjenosti ali neposrednega tveganja le-te. Najrevnejši pogosto iščejo svoj dnevni obrok po smetnjakih … Zaradi slabih razmer in šibkega zdravstvenega sistema se širijo nalezljive bolezni, malarija idr. Povečala se je smrtnost, predvsem otrok do 1 leta starosti (za 30%). Tako mnogi zaradi preživetja zapuščajo državo. Ostajajo najbolj ranljive skupine, med katerimi so otroci, nosečnice in starejši. V Venezueli živi tudi skupnost Slovencev, ki prav tako čuti posledice krize v državi. Slovensko karitas so prvič zaprosili za pomoč lani jeseni. Na to prošnjo se je odzvala z dobrodelno akcijo (http://www.karitas.si/pomagajmo-ljudem-v-venezueli/).

Slovenska karitas je v letu 2017 z zbranimi sredstvi in v sodelovanju tednika Družine in Pro bono ambulant v Kranju ter Ljubljani, dvakrat zagotovila zdravila za skupnost Slovencev v Venezueli. Caritas Venezueli pa je posredovala 3.500 EUR za izvedbo enoletnega humanitarnega programa, preko katerega pomagajo 4.800 najranljivejšim venezuelskim družinam, 7.200 podhranjenim otrokom v starosti do 5 let ter 1.440 nosečnicam. Zaradi velike krize, ki še naprej vlada v Venezueli nadaljujejo zbiranjem sredstev za pomoč tudi v 2018.

VEČ Podrobnejše podatke o načinu zbiranja pomoči najdete tukaj

11


Velikonočna maša v Novem Sadu V torek 3.aprila 2018 je Društvo Slovencev Kredarica iz Novega Sada po dolgoletni tradiciji organiziralo velikonočno mašo v slovenskem jeziku v cerkvi Ime Marijino v Novem Sadu. Mašo sta služila beograjski metropolit in nadškof msgr. Stanislav Hočevar in Alojz Letonja, župnik cerkve sv. Cirila in Metoda iz Beograda. Mašo je spremljal Mešani pevski zbor DS Kredarica pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan z orgelsko spremljavo Jožefa Ritterja. Maša v slovenskem jeziku Slovencem izven domovine veliko pomeni, ravno tako tudi prihod cenjenega msgr. Hočevarja, ki uživa veliko spoštovanje ne samo v cerkvenih krogih tukaj, temveč v javnem življenju nasploh.

12

Na maši se je zbralo veliko članov društva, ki so se v nadaljevanju družili s cerkvenima dostojanstvenikoma v prostorih društva. V praznični pogostitvi je sodelovala tudi članica DS Kredarica in zmagovalka tekmovanja Slovenska potica v Vršcu, Jasmina Veselinov, ki je pripravila praznično oziroma zmagovalno orehovo potico. Mmm, bila je odlična! Olivera Veselinov

E-revija Moja Slovenija april 2018  
E-revija Moja Slovenija april 2018  
Advertisement