Page 8

// KULTURA »Učitelji so se na seminarju seznanjajo z različnimi vsebinami, tako didaktičnimi kot jezikovnimi in tudi širšimi, povezanimi s slovensko kulturo in kulturno dediščino,« je pojasnila Eva Jurman z Zavoda RS za šolstvo.

različna vprašanja in izzive, s katerimi se srečujejo pri poučevanju,« pove Jurmanova. Mateja Kregar slovenščino poučuje v Bosni in Hercegovini, v Sarajevu, Kaknju in Zenici. K njenim uram prihaja okoli sto učencev, število pa se spreminja. »Med mojimi učenci prevladujejo Slovenci tretje in četrte generacije, med katerimi mnogi ne govorijo več slovensko, je pa za učenje veliko zanimanja, ker bi številni želeli študirati v Sloveniji in tu morda najti službo,« pravi Mateja. Novi zdomci še zadržani

Eva Jurman, Zavod RS za šolstvo

V Stuttgartu in okolici že vrsto let poučuje Vinko Kralj. »Moj delokrog je približno 120 km. Čeprav smo glede na razmere pričakovali stagnacijo zanimanja za učenje slovenščine, ker se novi zdomci ne vključujejo niti k dopolnilnemu pouku niti v delovanje društev, število učencev raste. Vsako leto dobimo tudi nekaj prvošolčkov.« Vinko Kralj poučuje 55 učencev v šestih oddelkih, pouk ima v popoldanskih urah, med 14.00 in 17.00, učenci pa se vanj vključujejo prostovoljno.

V štirih dneh udeleženci pridobijo strokovna znanja za pedagoško delo v razredu kot tudi za izvajanje drugih dejavnosti ob pouku, za katere so zadolženi. »Letos smo udeležence med drugim seznanili z različnimi spletnimi jezikovnimi portali, ki jih lahko uporabljajo pri pouku slovenščine, razpravljali o pogostih slovničnih in pravopisnih napakah v jeziku, seznanili pa so se tudi z novostmi v slovenskem literarnem prostoru in spodbudami za branje,« pravi Jurmanova in dodaja, da so že uvodoma na seminar povabili predavatelja dr. Janeza Bogataja, ki je spregovoril o kulturni dediščini Slovenije, šegah, navadah in okusih Slovenije. Na seminar vsako leto povabijo učitelje, ki poučujejo v 17 evropskih državah, kjer poteka dopolnilni pouk slovenščine, in udeležba je vselej številčna. Letos se je seminarja udeležilo blizu 30 učiteljic in učiteljev iz petnajstih evropskih držav. Eva Jurman: »Seminar je tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj iz poučevanja. Drugi dan seminarja smo npr. predstavili tri primere dobre prakse v Belgiji, Švici in Nemčiji, pri čemer so učiteljice nazorno prikazale, kako poteka pouk na podlagi učnega načrta.« Zavod RS za šolstvo je zadolžen za vsebinsko podporo in pomoč učiteljem slovenskega jezika po svetu in v zamejstvu. »Z njimi smo v navezi skozi vse leto, po potrebi hodimo tudi na hospitacije k pouku v tujini. Učitelje tudi oskrbujemo z gradivi in z njimi razrešujemo

Mateja Kregar

»Ugotavljam, da družin, ki v zadnjem času prihajajo v Nemčijo, druženje v novem okolju ne zanima. Slovenijo so namreč zapustili, ker možnosti zaposlovanja in šolanja otrok niso imeli. Najprej si bodo ustvarili osnovo za naprej, potem pa se bodo morda oglasili,« komentira sogovornik. Po njegovih besedah so edini, ki poiščejo učitelje slovenskega jezika učenci, ki obiskujejo 8. in 9. razred gimnazije, ker imajo možnost namesto tretjega jezika uporabljati materinščino, to pomeni slovenščino. In kako gledajo na Slovenijo iz Nemčije? »Z optimizmom, veseljem, radi jo imamo. Bistvo dopolnilnega pouka je ohranjanje kulture, slovenstva.«

5

E-revija Moja Slovenija april 2017  
E-revija Moja Slovenija april 2017  
Advertisement