Page 1

E-revija | April 2017

POSLOVNO

PODIM – priložnost za mlade zamejske podjetnike NOVICE

Ne želijo ugasniti nobene skupnosti KULTURA

Seminar za učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika v evropskih državah 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

KULTURA

SEMINAR ZA UČITELJE DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V EVROPSKIH DRŽAVAH 3

POSLOVNO NOVICE

PODIM – PRILOŽNOST ZA MLADE ZAMEJSKE PODJETNIKE

NE ŽELIJO UGASNITI NOBENE SKUPNOSTI 5

11

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

ASEF in Slovenci iz Clevelanda na gala dogodku Dvomilijonski narod ima lahko velik vpliv na življenja ljudi po vsem svetu in Slovenci so živ dokaz za to. Tradicionalna četrta gala prireditev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF), ki je potekala 25. marca 2017 v Clevelandu, je bila posvečena ameriško-slovenskim izumiteljem, inovatorjem in zaposlenim v izobraževanju, ki jih je predstavil dr. Edi Gobec. Dr. Gobec je večino svojega življenja posvetil skrbnemu zbiranju podatkov o posameznikih slovenskega porekla, ki bi lahko bili pomembni na določenem področju, zlasti v znanosti in industriji. Slovencem, ki so s svojim delom pustili velik pečat, se je poklonil tudi s knjigo Slovenian American Inventors and Innovators (Slovensko-ameriški izumitelji in inovatorji). »Slovenci v ZDA predstavljamo desetinko odstotka vseh prebivalcev, prispevali pa smo tri odstotke senatorjev in tri odstotke astronavtov,« je poudaril dr. Gobec. To po njegovem mnenju kaže, kako pomembno vlogo imajo Slovenci v ameriški družbi. Slovenec, na ka-

terega smo lahko ponosni in ki je močno zaznamoval tehnološki razvoj, je tudi dr. France Rode, ki se je prav tako udeležil gala dogodka. Bil je glavni izumitelj prvega kompleksnega žepnega kalkulatorja HP-35, sodeloval je pri razvoju prvega prenosnega računalnika in je nosilec številnih patentov. Gala dogodek, ki so ga popestrili pevci skupine Mi smo Mi iz Clevelanda, je ASEF pripravila za širšo slovensko skupnost v ZDA. Slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar je fundaciji čestital za prizadevanja pri povezovanju Slovenije in ZDA na področju izobraževanja in znanosti ter prenesel čestitke častnega pokrovitelja, predsednika republike Boruta Pahorja. ASEF širi svoj program štipendiranja znanstvenega dela in letos ponuja že dvajset mest pri dvajsetih profesorjih na uglednih ameriških univerzah. Poleg tega bo delo s profesorji v Sloveniji omogočila dvema ameriškima študentoma. Eden izmed njiju je Ryan, ki bo letošnje poletje sodeloval z dr. Borutom Škodlarjem na Univerzitetnem

kliničnem centru Ljubljana in se že veseli te izkušnje. Thomas Brandi, predsednik ASEF-a, vidi program štipendiranja kot dvosmeren most, ki Slovenijo in ZDA povezuje na področju izobraževanja. Smer iz Slovenije v ZDA je že dobro utečena, v obratno smer pa se sodelovanje pospešeno razvija, je dejal. Soustanovitelj ASEF-a Jure Leskovec je poudaril pomen razširitve programa za ameriške študente in pozval slovenske profesorje, družine in podjetja, naj odprejo svoja vrata študentom. Program je v ZDA zelo dobro sprejet, saj je število mest z lanskih devet zraslo na dvajset. Peter Rožič, S.J., soustanovitelj ASEF-a, je poudaril, da izkušnja obogati tako študente kot tudi družine, ki jih sprejmejo v svoj dom.  ASEF

1


Dve zamejski in dve izseljenski skupini na otroškem gledališkem festivalu V Pionirskem domu - Centru za kulturo mladih v Ljubljani s programi in projekti stremijo h kvalitetni in zgodnji kulturni vzgoji otrok. Eden takšnih uspešnih projektov je Otroški festival gledaliških sanj, ki bo letos zakorakal že v svoje 15. leto. Ponosni so, da mladim osnovnošolskim gledališkim skupinam omogočajo, da uresničijo svoje sanje ter jih vsakoletno spodbujajo k stvaritvam vedno novih odrskih umetnij. Letos je v Festivalni dvorani Pionirskega doma v času od torka, 28. marca do petka, 7. aprila 2017 nastopilo 54 mladih gledaliških skupin iz Slovenije in tujine. Med

njimi bodo tudi štiri skupine slovenskih otrok iz zamejstva in izseljenstva. Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina, Srbija, je nastopilo s predstavo Poezija igrarija, Slovensko kulturno društvo Dobrač, Avstrija, s predstavo Pravi junak, Slovensko prosvetno društvo Zarja, Avstrija, s predstavo Izgubljeni lešnik in Slovenski centar Skopje, Makedonija, s predstavo Lenča Flenča.  Pionirski dom - Center za kulturo mladih

Težave s slovenskimi črkami je treba nujno in dokončno rešiti Tržaška prefektinja in vladna komisarka za Furlanijo-Julijsko krajino Annapaola Porzio želi enkrat za vselej rešiti znane težave, ki se redno pojavljajo s slovensko abecedo na uradnih dokumentih. V ta namen bo Prefektura konec meseca na srečanje povabila vse pristojne javne ustanove, ki se kakorkoli ukvarjajo z izdajanjem osebnih ter drugih dokumentov. Problemi s črkopisjem so bili v središču pozornosti delovnega sestanka med prefektinjo, predsednico paritetnega odbora za slovensko manjšino

2

Ksenijo Dobrila ter predsednikoma SSO in SKGZ, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem. Na srečanju je tekla beseda tudi o vladnem omizju za slovensko manjšino, ki se resnici na ljubo sestaja še kar poredkoma. Prefektinja se je obvezala, da bo na to opozorila pristojne vladne oblasti. Zastopniki slovenske manjšine včasih pogrešajo usodo oziroma izvajanje sklepov omizja, ki mu predseduje podminister na notranjem ministrstvu Filippo Bubbico. Stalni člani omizja

so namreč tudi ministrski funkcionarji, med njimi Porziova. Ob delovanju omizja se postavlja tudi politično vprašanje. Podminister Bubbico je namreč pred kratkim izstopil iz Demokratske stranke in prestopil v novo levo gibanje Roberta Speranze in Pierluigija Bersanija. To je nedvomno ošibilo Bubbicovo vlogo v sklopu vlade in notranjega ministrstva.  Primorske novice


// KULTURA

3


Seminar za učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika v evropskih državah  Blanka Markovič Kocen  Blanka Markovič Kocen, STA Med 28. in 31. marcem 2017 je v organizaciji Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani potekal strokovni seminar za učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz evropskih držav. Po februarskem seminarju za učitelje slovenskega jezika iz čezoceanskih držav je to že druga letošnja tovrstna prireditev, katere namen je tako pridobivanje strokovnih znanj kot tudi druženje in izmenjava izkušenj.

4


// KULTURA »Učitelji so se na seminarju seznanjajo z različnimi vsebinami, tako didaktičnimi kot jezikovnimi in tudi širšimi, povezanimi s slovensko kulturo in kulturno dediščino,« je pojasnila Eva Jurman z Zavoda RS za šolstvo.

različna vprašanja in izzive, s katerimi se srečujejo pri poučevanju,« pove Jurmanova. Mateja Kregar slovenščino poučuje v Bosni in Hercegovini, v Sarajevu, Kaknju in Zenici. K njenim uram prihaja okoli sto učencev, število pa se spreminja. »Med mojimi učenci prevladujejo Slovenci tretje in četrte generacije, med katerimi mnogi ne govorijo več slovensko, je pa za učenje veliko zanimanja, ker bi številni želeli študirati v Sloveniji in tu morda najti službo,« pravi Mateja. Novi zdomci še zadržani

Eva Jurman, Zavod RS za šolstvo

V Stuttgartu in okolici že vrsto let poučuje Vinko Kralj. »Moj delokrog je približno 120 km. Čeprav smo glede na razmere pričakovali stagnacijo zanimanja za učenje slovenščine, ker se novi zdomci ne vključujejo niti k dopolnilnemu pouku niti v delovanje društev, število učencev raste. Vsako leto dobimo tudi nekaj prvošolčkov.« Vinko Kralj poučuje 55 učencev v šestih oddelkih, pouk ima v popoldanskih urah, med 14.00 in 17.00, učenci pa se vanj vključujejo prostovoljno.

V štirih dneh udeleženci pridobijo strokovna znanja za pedagoško delo v razredu kot tudi za izvajanje drugih dejavnosti ob pouku, za katere so zadolženi. »Letos smo udeležence med drugim seznanili z različnimi spletnimi jezikovnimi portali, ki jih lahko uporabljajo pri pouku slovenščine, razpravljali o pogostih slovničnih in pravopisnih napakah v jeziku, seznanili pa so se tudi z novostmi v slovenskem literarnem prostoru in spodbudami za branje,« pravi Jurmanova in dodaja, da so že uvodoma na seminar povabili predavatelja dr. Janeza Bogataja, ki je spregovoril o kulturni dediščini Slovenije, šegah, navadah in okusih Slovenije. Na seminar vsako leto povabijo učitelje, ki poučujejo v 17 evropskih državah, kjer poteka dopolnilni pouk slovenščine, in udeležba je vselej številčna. Letos se je seminarja udeležilo blizu 30 učiteljic in učiteljev iz petnajstih evropskih držav. Eva Jurman: »Seminar je tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj iz poučevanja. Drugi dan seminarja smo npr. predstavili tri primere dobre prakse v Belgiji, Švici in Nemčiji, pri čemer so učiteljice nazorno prikazale, kako poteka pouk na podlagi učnega načrta.« Zavod RS za šolstvo je zadolžen za vsebinsko podporo in pomoč učiteljem slovenskega jezika po svetu in v zamejstvu. »Z njimi smo v navezi skozi vse leto, po potrebi hodimo tudi na hospitacije k pouku v tujini. Učitelje tudi oskrbujemo z gradivi in z njimi razrešujemo

Mateja Kregar

»Ugotavljam, da družin, ki v zadnjem času prihajajo v Nemčijo, druženje v novem okolju ne zanima. Slovenijo so namreč zapustili, ker možnosti zaposlovanja in šolanja otrok niso imeli. Najprej si bodo ustvarili osnovo za naprej, potem pa se bodo morda oglasili,« komentira sogovornik. Po njegovih besedah so edini, ki poiščejo učitelje slovenskega jezika učenci, ki obiskujejo 8. in 9. razred gimnazije, ker imajo možnost namesto tretjega jezika uporabljati materinščino, to pomeni slovenščino. In kako gledajo na Slovenijo iz Nemčije? »Z optimizmom, veseljem, radi jo imamo. Bistvo dopolnilnega pouka je ohranjanje kulture, slovenstva.«

5


Učitelji so ambasadorji Slovenije in slovenske kulture

Vinko Kralj

Zanimanje za slovenščino tudi med mladimi V Srbijo sta bili napoteni dve učiteljici slovenskega jezika. Ena izmed njiju, Tatjana Bukvič, poučuje v osrednjem delu, v Beogradu, enkrat na teden pa se odpelje tudi na jug, v Niš. »Moji učenci so stari od štirih let do 77, kolikor jih ima najstarejši. Vseh skupaj je okoli 140,« pove sogovornica. Po njenih besedah zanimanje za učenje slovenščine zadnja leta narašča, med učenci je mnogo mladih, kar jo navdušuje.

V Slovenskem kulturnem društvu Lipa slovenščino poučuje Eva Ciglar, ki je sicer zaposlena kot tajnica v Slovenskem kulturnem društvu Bazovica, kjer pa poučuje učiteljica Vida Srdoč. »Zanimanje za učenje slovenskega jezika na tem območju narašča, čeprav ne med potomci Slovencev. Kot tajnica Bazovice sprejemam vpise in vloge, pri čemer opažam, da se k pouku slovenščine vse bolj prijavljajo maturantje, ki nameravajo študirati v Sloveniji.« Kot pravi Ciglarjeva, je med njenimi učenci veliko odraslih, ki v srednjem starostnem obdobju začutijo potrebo po vračanju h koreninam. »V Buzetu so vse moje učenke Slovenke v drugem in tretjem kolenu.« Poučuje uro in pol na teden, skupaj s skupino učencev pa pripravljajo tudi nastope. »Mislim, da smo učitelji mali ambasadorji Slovenije in slovenske kulture,« pravi simpatična sogovornica.

»Seminarji so za nas učitelje dobrodošli tako na strokovnem področju kot tudi zato, da se družimo in izmenjujemo izkušnje,« pravi. »Poučujemo po letnem načrtu, ki ga predpiše ministrstvo v sodelovanju z zavodom za šolstvo, dopušča pa učiteljevo inovativnost,« pojasnjuje Tatjana, ki v Srbiji poučuje že sedmo leto in o svoji prvi domovini pravi: »Slovenija se mi zdi vsako leto lepša, kar je verjetno povezano z malo domotožja.«

Eva Ciglar

Nemčija ni več to, kar je bila Osebno sem se zelo razveselila vnovičnega srečanja z Miro Delavec, učiteljico slovenskega jezika v Nemčiji in predano humanitarno delavko, dvojno doktorico znanosti, ki kot učiteljica naredi 2000 km tedensko po Nemčiji, prosto ima samo v nedeljo, a še takrat so velikokrat prireditve. »Nemčija ni več to, kar je bila,« pravi »Vlaki zamujajo ali pa jih sploh ni. Tudi brez pojasnila.«

Tatjana Bukvič

6

Delavčeva letos poučuje šesto leto. Poučevanje ima prednost, med počitnicami pa načrtuje tudi humanitarne dejavnosti. »To je velika obveza, a prepričana sem, da kjer je volja, je tudi pot,« pojasnjuje. »Nazadnje smo bili na jugu Alžirije, v Nigru. Vesela sem, da smo v projektu tuareške šole ustvarili zelenjavni vrt. Otroci vzgajajo slovenska semena, januarja smo pobrali prve


// KULTURA ja. »Nastajajo tuareške pravljice in pripovedke, ki jih že osem let zbiram in zapisujem. To so pravljice, ki niso bile nikoli zapisane, gredo od ust do ust in predstavljajo neprecenljivo ljudsko izročilo. Trenutno imamo zbranih okoli 20 pravljic oz. pesmi, ker Tuaregi veliko pojejo.« Mira Delavec poučuje 125 učencev različnih starosti. Opaža, da zanimanje za učenje slovenščine v zadnjih letih močno narašča, poučevanje jezika v tujini pa je velik izziv. »Tako ministrstvu kakor tudi zavodu za šolstvo in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo zelo hvaležni, da se taka oblika poučevanja, z njo pa tudi nacionalna zavest, ohranjata. Mira Delavec

paradižnike, kumare paprike, ki so za hrano nomadskim otrokom, višek pa prodajo na tržnici v katerem od večjih mest, ki so oddaljena tudi do 600 km, z denarjem pa si kupijo moko, riž in druge dobrine. Enkrat do dvakrat na mesec pa tuareškim otrokom še vedno pošiljamo oblačila in obutev.« Poleg poučevanja in humanitarne dejavnosti ali pa prav zaradi tega pa Mira Delavec tudi literarno ustvar-

Učitelji slovenskega jezika po svetu so na nek način posebni ljudje in pedagogi. Ogromno entuziazma je namreč potrebnega za poučevanje v različnih krajih, ki so med seboj oddaljeni tudi po tisoč in več kilometrov in se marsikdaj zgodi, da se zvečer ne morejo vrniti domov, skoraj nikoli pa, da jih ne bi bilo k pouku. Poučujejo ljudi zelo različnih starosti in različnega znanja slovenščine, kar zahteva posebno prilagodljivost. Zaradi vsega omenjenega jih gre velika zahvala in čestitke.

7


// NOVICE

Ne želijo ugasniti nobene skupnosti

Slovenski izseljenski duhovniki iz Evrope so se v tednu po 2. postni nedelji zbrali na redni pastoralni konferenci pri svetem Jožefu v Celju. Pregledali so pastoralno življenje po slovenskih misijah. Na Radiu Ognjišče so se pogovarjali s slovenskim župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatom za Francijo Jožetom Kaminom. Slovenski izseljenski duhovniki iz Evrope se vsako leto v pomladanskem času srečajo na pastoralni konferenci v Sloveniji, jeseni pa v eni do evropskih držav. Tu pregledajo dogajanje po državah. Tokrat je bilo udeležencev petnajst, z njimi je bil narodni ravnatelj škof Peter Štumpf, ki jih je tudi nagovoril pri sveti maši. Posredoval jim je povzetek življenja Cerkve v Sloveniji od zadnjega srečanja. Izseljenski duhovniki so vedno veseli, da izvedo novice iz življenja domače Cerkve. Novosti v pastorali po Evropi Sprememba bo v Parizu. Tamkajšnja škofija se hoče dokončno odpovedati civilnemu in finančnemu varovanju skupnosti. Po dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco bo odgovorno prevzela delegatura za Francijo. »Ne želimo ugasniti nobene skupnosti na francoskih tleh, dokler se bo dalo, bodo odprte vse misije,« je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Jože Kamin: »A ljudje

8

v Parizu so bolj raztreseni, kot v Freyming-Merlebachu, porabijo dve uri, da pridejo do maše. Poskusili bomo delovati naprej, v redih srečevanjih z mons. Pucljem, ki je odgovoren za evropske misije ter z dr. Zvonetom Štrubljem, ki sicer deluje v Bruslju, a je župnik za Parizu.« Kot je še dejal Jože Kamin, se ta vprašanja postavljajo tudi za druga področja, je pa to prvi primer, da kaka škofija noče spremljati krajevne slovenske misije. Radost ljubezni Z dr. Stanislavom Slatinekom so govorili o papeževi posinodalni spodbudi Radost ljubezni in iskali tisto, kar bi bilo »v misijah najbolj človeškega in človeka vrednega,« je dejal Kamin. Izziv je, kako iti človeku naproti. To je za vso Cerkev nova spodbuda, kako iti k človeku in mu pomagati, se odpirati v ljubezni, da so duhovniki opora ne pa ovira pri tem. Postni čas je v Freyming-Merlabachu aktiven, saj ljudje pripravljajo kamne za nadaljevanje mozaika v slovenski kapeli.  Matjaž Merljak, Radio Ognjišče.  Radio Ognjišče


// NOVICE

Zagovornik narodnih skupin

Narodne skupnosti v Avstriji imajo v novem zveznem predsedniku Alexandru Van der Bellnu močnega zagovornika, ki se bo pri pristojnih ministrih zavzemal za težnje narodnih skupin, poudarja po srečanju na Dunaju predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik (SKS). Novi avstrijski zvezni predsednik Alexander van der Bellen je v torek na Dunaju sprejel predsednike in podpredsednike vseh sosvetov av-

strijskih narodnih skupin. Pod vodstvom predsednika sosveta za slovensko narodno skupnost Bernarda Sadovnika so sogovorniki zveznega predsednika seznanili o aktualnem položaju avstrijskih manjšin. Pogovarjali da so se o vseh vsebinah - od vprašanja izobraževanja in šolstva do spreminjanja zakona o pospeševanju tiska, ki naj zagotovi osnovno financiranje tiskanih medijev vseh narodnih skupin, zlasti še tednika „Novice“. Nastopni obisk pri zveznem predsedniku je bil mnogo več

kot le vljudnostno srečanje in le en termin intenzivnega delovnega dneva, je dejal Sadovnik. Pogovori predsednikov in podpredsednikov sosvetov s poslanskimi skupinami v parlamentu se bodo nadaljevali 4. aprila.  RTVS SVSD  Carina Karlovits/HBF

Dopisnik? Fotograf? Bloger?

Iščemo tebe! Soustvarjaj portal www.slovenci.si in postani del globalne mreže ustvarjalnih Slovencev! 9


Izšle nove številke zamejskih revij Novi Odmev, Slovenika, KKZ bilten in Porabje

Novo številko Krščanske kulturne zveze lahko preberete TUKAJ.

Novo številko glasila slovenske skupnosti v glavnem mestu Srbije lahko preberete TUKAJ.

Novo številko glasila Slovencev na Hrvaškem lahko preberete TUKAJ.

Novo številko tednika Slovencev na Madžarskem lahko preberete TUKAJ.

10


// POSLOVNO

PODIM – priložnost za mlade zamejske podjetnike V Mariboru bo 10. in 11. maja konferenca Podim 2017. Prireditev je na sporedu že sedemintridesetič in se je v zadnjih letih razvila v največjo in najbolj vplivno »startup« konferenco na območju Alpe-Adria. Si zamejski startupovec in imaš slovenske korenine? V sodelovanju z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so organizatorji pripravili posebno ponudbo. Iščejo 20 mladih, slovensko govorečih ustanoviteljev, soustanoviteljev ali članov startup ekip, ki živijo in delajo v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Posebna ponudba za slovensko govoreče startupovce iz zamejstva vključuje: • brezplačno udeležbo na enodnevni pre-PODIM Startup šoli (po D-school metodologiji), • brezplačno vstopnico za PODIM konferenco, • brezplačno ”all-inclusive” nastanitev v Mariboru, od 9. do 11. maja 2017, • sofinanciranje stroškov prevoza do Maribora in nazaj. Posebna ponudba vključuje tudi vse ostale ugodnosti, ki jih imajo startupi na PODIM konferenci: • možnost sodelovanje na PODIM Challenge ”pitching” tekmovanju s številnimi dodatnimi ugodnostmi in glavno nagrado za zmagovalca – ”all inclusive” • notedenski poslovni obisk Silicijeve doline z mreženjskim programom v organizaciji ABC pospeševalnika v skupni vrednosti 10.000 EUR,

vnaprej organizirani 1:1 sestanki z investitorji in predstavniki blue chip podjetji, ki so partnerji PODIM Challenge, močna izpostavljenost vašega startup podjetja v okviru celotnega dogodka (startup ”badge”, predstavitev v PODIM startup katalogu, predstavitev v uradni aplikaciji dogodka).

Kako sodelovati? Za ”all-inclusive” PODIM paket za zamejske Slovence se potegujete v okviru PODIM Challenge tekmovanja, v katerega se prijavite s startupom, v katerem delujete oz. katerega član ste. 1. korak: najprej se prijavite prek splošnega PODIM startup obrazca, kjer v polju Dodatno sporočilo prosim obvezno vpišite POSEBNA PONUDBA ZA ZAMEJSKE SLOVENCE 2. korak: poslali vam bomo e-mail s povezavo do posebnega google obrazca, v katerem boste oddali podatke, ki jih potrebujemo, da lahko uredimo vse potrebno glede vaše udeležbe na PODIM-u. Izbor slovensko govorečih startupovcev, ki bodo prejeli brezplačno udeležbo na enodnevni Startup šoli, brezplačno vstopnico za PODIM, brezplačno namestitev, sofinanciranje stroškov prevoza in druge PODIM ugodnosti za startupe, bo opravila posebna PODIM Challenge žirija. Če imate dodatna vprašanja ali potrebujete več informacij, nam prosim pišite na anja.kodra@startup.si

11

E-revija Moja Slovenija april 2017  
Advertisement