__MAIN_TEXT__

Page 1

E-revija | Marec 2019

Slo

NOVICE

Ksenija Dobrila nova predsednica SKGZ SLOVENCI PO SVETU

Švedsko govorijo le, kadar dobijo švedske obiske SLOVENCI PO SVETU

Špela Buh Zupančič s Kanarskih otokov: Del pokrajine je podoben Luni 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

NOVICE

KSENIJA DOBRILA NOVA PREDSEDNICA SKGZ

SLOVENCI PO SVETU ŠVEDSKO GOVORIJO LE, KADAR DOBIJO ŠVEDSKE OBISKE

SLOVENCI PO SVETU ŠPELA BUH ZUPANČIČ S KANARSKIH OTOKOV: DEL POKRAJINE JE PODOBEN LUNI

Moja Slovenija www.slovenci.si IZDAJATELJ

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu UREDNIŠTVO

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Miha Prapotnik

PREVODI

STA OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI

STA

KONTAKTI

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si SPREMLJAJTE NAS




// NOVICE

Neformalno srečanju ministrov EU, odgovornih za politiko diaspore, v Bukarešti Minister Peter J. Česnik se je v Bukarešti udeležil neformalnega srečanja ministrov Evropske unije, odgovornih za politiko diaspore. Srečanje je organiziralo romunsko ministrstvo za Romune po svetu v okviru predsedovanja Svetu EU. Minister se je v nedeljo popoldan, 17. 3. 2019, sestal z g. Photisom Photiou, predsedniškim komisarjem Cipra, pristojnim za humanitarna vprašanja in Ciprčane, ki živijo po svetu. Pogovarjala sta se o možnostih sodelovanja obeh držav ter povezovanju evropskih držav glede vprašanj, ki se nanašajo na njihove diaspore.

stavniki držav članic EU z močnimi diasporami. Fokus srečanja je bil na načinih, s katerimi so države članice EU vzpostavile ekonomske in kulturne vezi s svojimi diasporami ter s katerimi podpirajo oz. vzdržujejo ohranjanje jezika in kulture. Zaključek srečanja pa je bil namenjen področju integracije in vračanju evropskih državljanov v države njihovega porekla. Minister je na srečanju posebej poudaril pomembnost ustvarjanja mostu med etničnimi skupnostmi in državami njihovega izvora, saj dobro sodelovanje prispeva tudi h krepitvi medsebojnega spoštovanja med narodi.

V nedeljo zvečer se je minister udeležil svečane večerje, ki jo je gostila ministrica za Romune po svetu ga. Natalia-Elena Intotero in kjer so gostitelji predstavili romunsko kulturo skozi njihovo glasbo in ples. V ponedeljek, 18. 3. 2019, je v romunskem parlamentu potekalo neformalno srečanje ministrov EU, prvo te vrste, na temo diaspore. Prisotni so se strinjali, da je vprašanje diaspore pomembno za celotno EU in bo pomembno vplivalo tudi na njen nadaljnji razvoj. Začetek srečanja je bil namenjen predstavitvi praks romunske politike, ki se nanaša na njihovo diasporo. V nadaljevanju je sledila izmenjava dobrih praks med pred-

1


V znameniti “Avsenikovi domačiji” v Begunjah se še vedno čuti “duh Avsenikov”

Tako se je gostilna, restavracija in muzej Avsenik - zdaj pod skupnim imenom Tradicija Avsenik - odločila, da pripravi cikel svojevrstnih »Avsenikovih večerov«. Na njih bodo obiskovalci skupaj z Avsenikovo glasbo

spoznavali Slovenijo, slovensko kulinariko, gorenjsko narodno nošo ter slovenske ljudske plese in običaje.

sedbi, ki bo interpretiral Avsenikove melodije na različne načine (s harmoniko, kot celoten ansambel, vokalno, solo na klaviaturo), ter plesna folklorna skupina, oblečena v gorenjsko narodno nošo z godcem, ki bo s polko in valčkom spremljala Avsenikove melodije in predstavila slovenske ljudske plese. Vse skupaj bo seveda spremljala značilna slovenska kulinarika. Program bo potekal v angleškem, po potrebi pa tudi v nemškem jeziku, kar bo še posebej dobrodošlo za tiste slovenske rojakinje in rojake iz tujine in njihove potomce, ki slovenskega jezika morda ne obvladajo več.   Novice.at

Program bosta izvajala glasbeni ansambel v značilni »Avsenikovi« za-

Slovenska beseda v Milanu Dunjo Jogan. V prostorih knjigarne Claudiana se jih je zbralo okrog 50. Priložnost za Kravosovo gostovanje je bil izid dvojezične knjige Fiabe, una per dito / Pravljice, za vsak prst ena, ki je lani izšla pri tržaški založbi Vita Activa. V italijanščino jih je prevedla Darja Betocchi, v likovno govorico pa prestavila Dunja Jogan. Nekaj njenih »subtilnih, kot idrijske čipke rahlih risb, slik, ilustracij«, kot jih je definiral Kravos, si je bilo mogoče ogledati tudi na priložnostni razstavi. »Beseda kot most od človeka do človeka, od ust do ušesa, od srca do razuma.« V imenu besede, slovenske, so se pred nekaj tedni v Milanu ponovno zbrali tamkajšnji Slovenci

2

in njihovi prijatelji ter skupaj počastili slovenski kulturni praznik. Medse so povabili tržaška rojaka - pesnika in pisatelja Marka Kravosa (tudi avtorja zgornjega citata) ter ilustratorko

Društvo Slovenci v Milanu deluje od leta 2006.   Primorski dnevnik


// NOVICE

Ksenija Dobrila nova predsednica SKGZ Slovensko kulturno gospodarsko zvezo (SKGZ), eno od krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji, bo prihodnja tri leta vodila Ksenija Dobrila. Na današnjem kongresu organizacije v Trstu je prejela 120 glasov, njen edini protikandidat Igor Kocijančič pa je prepričal 59 delegatov, poroča Primorski dnevnik. Dobrilova je v nagovoru pred glasovanjem naštela področja, ki jim namerava posvetiti vso skrb: jezikovno načrtovanje, šolstvo, sociala, kultura, šport in odnosi s Slovenijo. Pri vodenju SKGZ bi rada vzpostavila »organizacijsko kulturo«, kar pomeni, da bi bile naloge posameznikov jasno porazdeljene in cilji natančno določeni. Na kongresu so sprejeli tudi sklep, da bo Kocijančič podpredsednik SKGZ, piše tržaški časnik. Z izvolitvijo Ksenije Dobrila za predsednico SKGZ se je končalo 22-letno predsednikovanje Rudija Pavšiča. Odhajajoči predsednik je v poslovilnem govoru poudaril, da »nam čas sprememb nalaga, da ustvarimo vse pogoje, da utrdimo med nami čut pripadnosti skupnosti, ki predstavlja dodano vrednost v tem prostoru«.

ni Evropi, ki je garancija za vse nas in zlasti za manjšine. Kar se zamejskega prostora tiče, je menil, da nikoli prej ni bilo toliko pozitivnih priložnosti in tako odprtega ozračja kot zdaj. Vlagati pa je treba v jutrišnji prostor in ustvariti nove priložnosti za dialog, prijateljstvo in sodelovanje med Slovenijo, Italijo in Furlanijo-Julijsko krajino, je poudaril. Pavšič je izrazil obžalovanje, ker Slovenska manjšinska koordinacija ne deluje več, Slovenija pa mora slovensko narodno skupnost v Italiji »upoštevati v logiki dostojanstva 5. člena slovenske ustave in ne kot proračunsko točko«. Poudaril je tudi potrebo po skupni skrbi za ohranitev jezika. »Slovenci v Italiji moramo nehati živeti v dveh taborih in se naslanjati na preteklost, da se upraviči prihodnost, pogovarjati se je treba, kako skupaj preživeti v prihodnjih desetletjih,« je prepričan Pavšič, za katerega je obstoj dveh krovnih organizacij anahronizem. Ob koncu govora je prejel stoječe ovacije, še poroča Primorski dnevnik.  STA  Primorski dnevnik

Pavšič je pozval k optimizmu in medsebojnemu spoštovanju, hkrati pa je globoko prepričan, da ni alternative skup-

3


Rudi Pavšič, dolgoletni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je vodil Slovensko kulturno gospodarsko zvezo - eno od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji - neprekinjeno 22 let. Devetega marca je vodstvo predal naslednici Kseniji Dobrila. Rudija Pavšiča poznamo predvsem kot neumornega borca za pravice slovenske narodne skupnosti. Oseba, ki je nanj naredila morda največji vtis je kulturnik in narodni buditelj Vilijem Černo, za katerega Pavšič pravi, da je bil zamejski Ghandi, ki je ogromno naredili za Slovence v Benečiji. O tem, kako je danes biti Slovenec v Italiji, pa Rudi Pavšič takole: »Mislim, da bit Slovenec v Italiji pomeni biti več. Mladi bi rekli, da je danes »figo« biti Slovenec v Italiji, ker znamo več, znamo dva jezika, razumemo dve filozofiji, beremo pesmi v italijanščini in v slovenščini, razumemo globino teh pesmi. Veliko let nismo razumeli, da je to dodana vrednost. Smo menili, da smo šibki del družbe. Verjetno je to malo v značaju Slovencev, da smo vedno potrebovali gospodarja. Ne, ne, mi smo gospodarji, tam kjer smo. In smo dobri gospodarji. In ne bomo odnehali tako hitro.«

4

V oddaji Odprto za srečanja ga spoznamo tudi kot velikega ljubitelja športa, nekdaj izvrstnega nogometaša, ki danes veliko kolesari. Prevozil je nešteto kilometrov med Gorico, Trstom, Ljubljano in Rimom, a vselej v avtu ali z vlakom. V pogovoru izveste zakaj, pa tudi o tem, kaj bo Rudi Pavšič počel po devetem marcu.   Barbara Kampos, SVSD

VEČ Daljši pogovor si lahko ogledate TUKAJ


// NOVICE

Zajamčeno zastopstvo – Casellatijeva pokazala razumevanje Senatorka Tatjana Rojc, predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Walter Bandelj so 28. februarja v Palači Madama v Rimu pri predsednici senata Marii Elisabetti Alberti Casellati lobirali za zajamčeno zastopstvo Slovencev v italijanskem parlamentu. Izvolitev še dodatno otežuje parlamentarni postopek o zmanjšanju števila senatorjev in poslancev, za kar si prizadeva zdajšnja vladna garnitura. Casellatijevo so opozorili, da to lahko dokončno onemogoči že zdaj težavno izvolitev slovenskega predstavnika v najvišjih izvoljenih telesih. Četrturni pogovor v palači Madama je bil sproščen, a ni mogel obroditi konkretnih rezultatov. Casellatijeva, ki je po predsedniku Sergiu Mattarelli najvišji predstavnik italijanskih institucij, politično pa izhaja iz vrst Berlusconijeve zmerne desnice, je pokazala razumevanje za zaskrbljenost njenih sogovornikov in je (poleg s položajem naše skupnosti v FJK in njene vloge) seznanjena s slabostmi ustavnega predloga ter tudi z ohlapnostjo določila, ki zakonodajalca obvezuje, da olajša izvolitev Slovenca, a zanjo ne jamči. Da bo na to opozarjala v mejah svojih pristojnosti, ki so resnici na ljubo zelo skromne, je pač vljudnostni stavek, ki ga nikomur ne odrečeš, politično bolj zanimiv je bil morda namig, da bi lahko ustavna sprememba, ki jo

je senat že odobril v prvem branju, doživela v poslanski zbornici določene spremembe, kar bi pomenilo, da bi se celoten postopek zelo podaljšal. Srečanju s Casellatijevo je v prestižni senatni dvorani Nassiyra sledila predstavitev trijezične publikacije »Mi, Slovenci v Italiji«, ki sta jo krovni organizaciji izdali v sodelovanju z raziskovalnim institutom Slori. Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi slovenski veleposlanik v Vatikanu Tomaž Kunstelj, slovensko veleposlaništvo v Rimu pa je zastopala pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp, je Bandlju, Pavšiču in Rojčevi »priskočil na pomoč« tudi vlagatelj amandmajev SSk senator Gianclaudio Bressa (mešana skupina).   Primorski dnevnik

5


Gostovanje Boštjana Gorenca – Pižame med učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Pragi V torek, 19. marca 2019 je učence dopolnilnega pouka slovenščine v Pragi v prostorih slovenskega veleposlaništva obiskal Boštjan Gorenc Pižama in se nam predstavil kot pisatelj in prevajalec otroške in fantazijske literature.

ne v Pragi Heleni Poche, ki je celo predstava pripravila v sklopu Slovenskega društva Jožeta Plečnika s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Veleposlaništva Republike slovenije v Pragi.

Takoj na začetku svoje predstavitve je napovedal najbolj dolgočasen nastop, kar smo jih kdaj doživeli, vendar otroci na njegove pretnje niso reagirali, saj so vnaprej vedeli, da temu ne bo tako. V dveh ločenih skupinah mlajših in starejših otrok nam je predstavil nekaj svojih zgodb in odlomkov iz prevodov. Srečali smo se s kapitanom Gatnikom in Šnofijevo druščino, poznamo tudi gospoda Gnilca in Čudo.

  Društvo Jože Plečnik iz Prage

Z emotikoni nam je uspelo prebrati celo del Prešernove Zdravljice in uspešno smo z njimi odkrivali naslove otroških zgodb in pravljic. V večernem času se je Boštjan Gorenc predstavil še odrasli publiki. Avtor nam je večer popestril z neresnim predavanjem o resni literaturi in tudi odraslo občinstvo navdušil s svojih nastopom. Zahvaljujemo se učiteljici dopolnilnega pouka slovenšči-

6


// SLOVENCI PO SVETU

ALOJZ MACUH, PREDSEDNIK SLOVENSKEGA DRUŠTVA SIMON GREGORČIČ V KÖPINGU

Švedsko govorijo le, kadar dobijo švedske obiske V domu njegove družine v Köpingu odmeva glasba Radia Veseljak in govori se slovensko, tako da je njihova hiša prava slovenska oaza. Kako da ne, saj je tudi gospa Macuh Slovenka. Spoznala sta se, ko je tedaj še bodoča žena prišla na obisk v Slovenijo. Njena družina je namreč že živela na Švedskem. Gospod Alojz ni dolgo razmišljal in se je tudi sam odpravil na sever. »Res sem prišel zaradi ljubezni,« se je nasmehnil in dodal, da je sprva mislil, da bo ostal le kakšnih pet let, a na Švedskem stalno živi že od leta 1982, kar pomeni, da je bil v drugem valu slovenskega priseljevanja na Švedsko.

7


Volvo ni več, kar je bil Prvi val se je zgodil v šestdesetih letih 20. stoletja. »Od te generacije jih je veliko že umrlo ali pa bivajo v domovih za ostarele,« je opisal slovenske izseljence na Švedskem. V času drugega vala priseljevanja v osemdesetih letih je Švedska aktivno iskala delovno silo tudi v Jugoslaviji. »Z avtobusi so vozili delavce na Švedsko,« se je spomnil. Takoj ko se je preselil na sever, je dobil delo v tovarni Volvo, kjer je bila zaposlena večina Slovencev, ki so prišli v Köping, mesto na jugu Švedske z okoli 20.000 prebivalci. Seveda družina Macuh vozi avtomobil volvo, toda Alojz je priznal, da ti avtomobili niso več, kar so bili nekoč, pojem vzdržljivosti. Vsem generacijam iskalcev zaposlitve na Švedskem pa je skupno, da so načrtovali vrnitev v Slovenijo. Tudi zakonca Macuh sta mislila, da se bosta po nekaj letih dela vrnila v domovino. Toda ko so se jima rodili otroci, sta se morala odločiti, ali se bosta res vrnila ali ostala na Švedskem. »V Slovenijo bi se morala vrniti, preden bi šli otroci v šolo. Pa sva se odločila, da ostaneva v Köpingu,« je razložil. Seveda ni bilo dvoma, da bodo tudi otroci govorili slovensko. »Švedsko govorimo le, če dobimo švedske obiske,« je dejal gospod Macuh in se pohvalil, da tudi vnuka odlično govorita slovensko. In to kljub temu, da trenutno v njihovem kraju nimajo več tečajev slovenščine: »Premalo zanimanja je. Mogoče se bo v prihodnjih letih nabralo dovolj otrok, da bosta tudi vnuka lahko hodila k pouku slovenščine.« Gonilna sila slovenskih društev Če kdo, potem bo za pouk slovenščine poskrbel prav gospod Macuh, ki je že več kot 25 let dejaven v slovenskih društvih na Švedskem, kjer živi okoli 5000 Slovencev, organiziranih v deset društev. Je predsednik Slovenskega društva Simona Gregorčiča v Köpingu in predsednik Slovenske zveze na Švedskem, ki združuje vsa slovenska društva na Švedskem. »Veste, vse manj je članov društev,« je potožil, čeprav se je v zadnjih letih število slovenskih priseljencev na Švedskem povečalo. »Mladi, ki se priselijo zdaj, imajo facebook, mi pa nismo imeli tako preprostega dostopa do slovenskega jezika in kulture, zato smo se organizirali v društva,« je pripomnil. »Na društva se sicer sedanji mladi priseljenci pogosto obrnejo ob priselitvi, ko iščejo informacije, povezane z vsakdanjim življenjem. Rad jim pomagam. Seveda jim tudi predlagam, da se bi včlanili v slovenska društva, a se le redki. Stike z domovino navežejo precej lažje, kot smo jih mi.«

8

Ne glede na to so člani društva še vedno zelo aktivni. Srečujejo se enkrat na teden v društvenih prostorih. So namreč eno redkih društev švedskih Slovencev, ki še ima svoje prostore. »Vsakič druga družina poskrbi za dogajanje in pogostitev,« je srečanja opisal neumorni organizator društvenega dogajanja. Poleg tega za otroke vedno pripravijo miklavževanje, enkrat na leto pa organizirajo srečanje vseh generacij Slovencev na Švedskem. Sprva so bila ta srečanja le na jugu države, kjer živi največ Slovencev na Švedskem, zdaj pa jih organizirajo izmenično eno leto na severu, drugo na jugu. »Tako se srečanja lahko udeležijo vsi, ne glede na oddaljenost. Že več kot 20 let organiziramo ta srečanja. Ne udeležujejo se jih le Slovenci, tudi Švedi pridejo, predvsem tisti, ki so poročeni s Slovenci in Slovenkami.« Poleg družabnih iger je vedno poskrbljeno za pogostitev in seveda za ples. Ko smo že pri hrani: nič čudnega ni, da v hiši Macuhovih v Köpingu diši po potici. Kislo zelje pa si skisajo kar sami ter ga razdelijo sosedom. Menda zelo tekne tudi Švedom. Zelo kmalu bo Alojz Macuh dočakal upokojitev. Večina Slovencev na Švedskem se tedaj odloči, ali se bodo vrnili v Slovenijo ali ne. O tem, kaj bosta v pokoju počela z ženo, se še nista odločila. Kaj lahko se zgodi, da bosta tako kot veliko slovenskih izseljencev na Švedskem svoj čas preživljala med severom in Slovenijo.  Mateja Hrastar, Dnevnik  Unsplash, osebni arhiv Alojza Macuha


// SLOVENCI PO SVETU

Špela Buh Zupančič s Kanarskih otokov: Del pokrajine je podoben Luni Špela Buh Zupančič z družino živi na plaži, res na plaži, vsega 150 metrov od morja. Živijo v ribiški vasici Famara na otoku Lanzarote na Kanarskih otokih.

Otroka hodita v majhno podružnično šolo, večino prostega časa pa preživita kje drugje kot na plaži. Preden pa je družina zaživela na tej plaži, jih je pot vodila na neko drugo otočje, Zelenortske otoke. Ko je Špela končala študij v Ljubljani, je spoznala svojega bodočega moža Tonija, ki je ravno dobil ponudbo, da bi na Zelenortskih otokih vodil športni center. Špela se je morala odločiti, ali bo šla z njim ali ne. Seveda je šla. Pravzaprav se je odločila, da bo na Zelenortskih otokih pisala magisterij prav iz turistične ponudbe teh otokov. Na Kapverdskih otokih, kot jih tudi imenujemo, sta bivala tri leta. »Ko sva prišla, so bili še zelo nerazviti,« jih opisuje Špela. Na otoku Boavista, kjer sta živela, ni bilo bolnišnice, šole, še letališče je bilo tako, da so, preden je pristalo letalo, malce pometli stezo in spodili koze. »Če pa je pihala calima, veter, ki je iz Afrike prinašal saharski pesek, letala sploh niso mogla pristajati in je bil otok tudi po teden dni

odrezan od sveta, razen če si šel z ladjo. Enkrat samkrat sem šla in vsi so bruhali,« se je zasmejala. Calina je precej slaven veter, ki piha tudi na Kanarskih otokih. Ker prinaša pesek, je dober za ohranjanje peščenih plaž, a ni prijeten, saj je vroč in je zaradi njega ozračje megleno. »Kadar piha, ovenijo vse rože,« pojasni Špela. Edino, za kar je dober, je deskanje. Zelo afriški Zelenortski otoki Če zdaj primerja kulturo Kanarskih in Zelenortskih otokov, se ji zdi slednja veliko bolj počasna in otoška. »Tam si šel lahko petkrat ali šestkrat v trgovino po kartico za telefon in vedno so ti rekli, da bo jutri, pa seveda ni bila. Vedno so rekli, da bo že prišla. Kot Evropejka sem se morala prestaviti v zen stanje, da se nisem jezila.« Poleg tega se ji zdijo Zelenortski otoki tudi bolj afriški. »Ob vaseh so vedno tudi favele, barakarska naselja priseljencev iz Afrike. Senegalci in nasploh ljudje iz osrednje Afrike

9


so prepričani, da je tam, kjer je turizem, boljše življenje, zato množično prihajajo na otoke v iskanju dela. Denar seveda pošiljajo domov, sami pa živijo v revščini,« je opisala. V treh letih, kolikor sta bila tam, se je začel razvijati turizem. Zgra dili so letališče, malo po tem so zgradili letovišča in uničili najlepše plaže. Trajnostni turizem, ki ga je raziskovala Špela, jim sploh ni blizu. Na Lanzarotu, kjer živijo sedaj, pa vse načrtujejo trajnostno. In to že nekaj desetletij. »Več kot polovica otoka je naravni park Timanfaya, zaščiten kot Unescova dediščina od leta 1986. Poleg tega je na otoku živel zelo zanimiv človek, slikar César Manrique, ki je v preteklih desetletjih določal, kako se bo otok razvijal. Zato so določili tri cone, kjer bodo hoteli, vse drugo pa je ostala trajnostna tradicionalna pokrajina z belimi hišami, ki imajo zelene oziroma modre naoknice, odvisno od tega, ali stojijo ob morju ali v notranjosti,« je svoj otok opisovala Špela.

10

Sicer je Lanzarote vulkanski otok in kot pravi, je del pokrajine, kot bi prišel na Luno. Ta del je celo tako močno zaščiten, da je po vulkanski površini prepovedano hoditi, da ne bi uničili majhnih rastlin. Čeprav se zdi na prvi pogled Lanzarote suh in negostoljuben otok, še zdaleč ni tako. Je tudi rodoviten. Domačini so se domislili prefinjenega načina, kako ohraniti vlago. »Na zemljo nadrobijo vulkanski pesek, ki zadržuje vlago in tako veter ne odnaša zemlje. Tudi vinsko trto sadijo tako, da je vsaka trta v svoji jami, da je skrita pred vetrom, v jami pa se zvečer nabira kondenz,« je razložila sicer tudi na Lanzarotu navdušena vrtnarka, ki na svojem vrtu goji med drugim ananas in kavo. Sosed bivši španski premier Na otoku so ohranili veliko tradicionalnega, vključno s hišami, ki so tradicionalno kvadratne z notranjem dvoriščem. Le njihova je okrogla. A zato, ker je norveška. »V osemdesetih letih so štirje norveški zdravniki naredili pro-


// SLOVENCI PO SVETU

jekt Island homes in zgradili 180 polkrožnih bungalovov z drugo polovico kroga kot teraso. Za to so dobili subvencijo norveške vlade, saj so ljudi spodbujali, da bi imeli poletno rezidenco na soncu,« je razložila. Sedaj v bungalovih sicer ne živi le norveška skupnost, nekaj pa jih je še. So pa med njihovimi sosedi tudi zvezdniki, recimo nekoč zelo slavna nemška pevka Nena ima tam hišo, njihov neposredni sosed pa je bivši španski premier José Zapatero. »Nismo se še spoznali, velikokrat pa ga vidimo, ko teče na plaži. Smo pa na ti z vsemi njegovimi varnostniki,« se je zasmejala Špela.

Med gosti je bilo največ Angležev in v hotelu so imeli nekoga zadolženega le za to, da je turiste, medtem ko so ležali na ležalniku ob bazenu, opominjal, naj se obračajo in mažejo s kremo. »K nam pa pridejo tisti obiskovalci, ki želijo nekaj doživeti, videti otok,« je opisala goste, ki prihajajo k njim v deskarsko in kajtarsko šolo, ob kateri imata postavljeno tudi jurto, če želijo prespati in uživati popolno življenje na plaži.  Mateja Hrastar, Dnevnik  Unsplah, osebni arhiv Špele Buh Zupančič

Špela je z družino na Lanzarote prišla skoraj po naključju. Ko je bila pred petimi leti na porodniškem dopustu, so se odločili, da bi šli z majhnim kombijem čez zimo na Kanarske otoke. »Lanzarote je prvi otok, kjer pristane trajekt iz španskega Cadiza. Izkrcali smo se, brez načrtov – in smo ostali,« je dejala. Lanzarote je sicer gol in suh vulkanski otok s 365 dnevi sonca na leto s klimo večne pomladi. Idealno za turizem. Špela in Toni imata šolo deskanja in v njej so učenci z vsega sveta. »Večina turistov sicer pride v letovišča in tam tudi ostanejo,« razloži Špela, ki je eno leto delala v takem resortu kot tista, ki je reševala pritožbe gostov, a ji je to kmalu presedlo.

11


“Kraj je tudi del identitete” Iz ljubiteljskega zanimanja za zbiranje Slovenskih ledinskih in hišnih imen je nastalo gibanje za ohranitev hišnih in ledinskih imen. V torek je bilo v Celovcu predavanje, na katerem je član avstrijske akademije znanosti Peter Jordan med drugim pojasnil, zakaj da so dvojezični krajevni napisi na Koroškem pomebni. „Manjšina postane s tem vidna“ Zemljepisna imena da imajo različne pomene za ljudi nekega kraja in prostora, je med drugim na prireditvi, ki jo je izvedla Mohorjeva v Tischlerjevi dvorani, pojasnil Jordan. V zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi na Koroškem menil, da gre za to, da postane manjšina vidna in je kraj tudi del identitete. Večer z vrhunskima predavateljema je izraz gibanja za ohranitev hišnih in ledinskih imen. Začetki zbiranja imen v Kotmarni vasi in v Selah Vse se je začelo leta 2008 z ljubiteljskim zbiranjem Slovenskih ledinskih in hišnih imen v Kotmari vasi in Selah. Množična navzočnost je razodela, da skupen interes povezuje ljudi, neglede na jezik, narečje, deželo, predvsem pa sicer tolikokrat razlikujoče se poglede na poglavitna vprašanja narodne skupnosti.

12

Večer v luči političnega izobraževanja Direktor Mohorjeve družbe v Celovcu Karl Hren na prireditvi, ki je bila tokrat težiščno v nemščini, ni prezrl srčike prizadevanj, izražene v samem naslovu za vpis v „Avstrijski seznam nesnovne dediščine“. Namreč drugega deželnega jezika. S preziranjem in neupoštevanjem tega, kar sporočajo ledinska in hišna, gre v pozabo del slovenske identitete, je med drugim podčrtal Hren. Michael Aichholzer iz poslovodstva ustanove „Kärntner Bildungswerk“ je omenil že doselj skupno izvedene pobude. Konkretno projekt „Biseri naše kulturne krajine“ iz operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013. Nosilci projekta so bili med drugim „Kärntner Bildungswerk“, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Koroški pokrajinski muzej in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru. Večer z vrhunskima predavateljema sta zasnovala Martin Pandel, izobraževalni referent Mohorjeve in etnologinja Martina Piko-Rustia, po službeni dolžnosti znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta „Urban Jarnik“. Od leta 2012 naprej je Martina Piko-Rustia članica delovne skupnosti za standardizacijo ze-


// SLOVENCI PO SVETU

mljepisnih imen (Arbeitsgemeinschaft für Kartographische Ortsnamenkunde AKO). „Napis izkazuje: smo tu! Želimo biti priznani!“ Član avstrijske akademije znanosti Peter Jordan je govoril o „Pomenu zemljepisnih imen kot posrednikov med človekom in prostorom ob posebnem upoštevanju njihovega pomena za manjšine“. Prej pa razložil, da imajo zemljepisna imena različne pomene za ljudi nekega kraja in prostora. Z imeni postaja prepoznavno, kar je za ljudi pomebno. So izraz teritorija neke skupnosti. In povezujejo prebivalce s krajem bivanja. Zakaj so krajevni napisi na Koroškem v obeh deželnih jezikih tako pomebni, je Peter Jordan razložil v sklepnem delu. Napis izkazuje: smo tu! Želimo biti priznani! Nedominantne skupine imajo močno željo po samopreverjanju. Pod drobnogledom je skupinska identiteta. Gre za to, da postane manjšina vidna in je kraj tudi del identitete. Vse to kaže, da imena politično, kulturno in družbeno niso nedolžna, torej le sredstvo za orientacijo, temveč imajo simbolni učinek in s temmočan naboj. „Na mnogih ravneh spoznali pomen projekta“ Predsednik delovne skupnosti za standardizacijo zemljepisnih imen (AKO) Gerhard Rampl je jezikoslovec na univerzi Innsbruck. Od začetka je bil vključen v dokumentiranje zemljepisnih imen na Tirolskem. Leta 2018 je bil projekt dokumentacije ledinskih imen na Ti-

rolskem sprejet v seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO v Avstriji. Z zadovoljstvom Rampl zaznava, da so medtem na mnogih ravneh spoznali pomen. Tudi v turističnih združenjih, na občinskih uradi, v šolah. Zlasti v diskusiji po predavanju in poročili o dokumentiranju slovenskih ledinskih in hišnih imen so prišle do izraza tudi razlike na Koroškem in na Tirolskem. Vinko Wieser, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci iz Kotmare vasi je bil en podpisnik iz Kotmare vasi za vpis „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“ leta 2010. Za uvod v diskusijo je omenil pionirsko delo, v nadaljevanju pa ni prikrival veselja z odmevom na zemljevide v Kotmari vasi. Namesto pričakovanih 70 so jih doslej spravili med ljudi že približno 700. V pogovoru po koncu odmevnega večera je povabil k sodelovanju pri naslednjih tovrstnih prireditvah. Osrednji kulturni organizaciji KKZ in SPZ, ustanova Kärntner Bildungswerk, Slovensko planinsko društvo Celovec, Mohorjeva Celovec - politično izobraževanje in Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“ so bili ob podpori Biroja za slovensko narodno skupnost in oddelka za kulturo dežele Koroške soprireditelji večera o Kulturni in družbeni vrednosti zemljepisnih imen, ter primerjave z zbiranjem Ledinskih imen na Tirolskem, je pojasnil Gerhard Rampl.  SVSD  ORF

13


Pustovanje učencev iz Hrvaške na Vidmu pri Ptuju V ponedeljek, 4. marca 2019, so se učenci, ki sodelujejo v projektu Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Medmurju, udeležili pustne povorke na Vidmu. V sodelovanju z osnovno šolo Videm so se učenci osnovnih šol Sveti Martin na Muri, Selnica in Mursko Središće -podružnica Peklenica, prelevili v kuharje. Vseh skupaj jih je v pustni povorki bilo le nekaj manj kot 400. Ekskurzijo na Videm je omogočilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport oziroma Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki je tudi sicer organizator projekta Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Ta se že drugo šolsko leto izvaja tudi na območju Medmurja. Enodnevna pustolovščina se je začela tako, da je nas je ob prihodu na OŠ Videm prijazno sprejel in nagovoril ravnatelj, mag. Robert Murko. Učenci in spremljajoči učitelji niso mogli skriti navdušenja nad lepoto šole. Najprej smo si šolo ogledali, nato pa so se učenci po manjših skupinah priključili pouku, kjer so aktivno uporabljali slovenski jezik. Učenci 7. razreda pa so spoznali in se družili z učenci, s katerimi si dopisujejo. V pustni povorki smo se kot kuharji

14

sprehodili po Vidmu in iz naših velikih loncev je omamno dišalo. Na cilju smo si ogledali povorko do konca in učenci so videli še preostale značilne pustne maske tega konca (kurente, orače, pokače, piceke …) ter tako v živo doživeli pustne šege in navade Ptuja in okolice.. Najbolj jih je pritegnil kurent, ki jih je po povorki presenetil tudi v razredu. Z njimi je zaplesal, nato pa si je snel masko in jo opisal ter razložil naloge kurenta. Seveda pa ni manjkala tradicionalna pustna sladica – pustni krofi, s katerimi smo se okrepčali na koncu našega druženja. Učenci so se polni vtisov vrnili v domače kraje na Hrvaško in komaj čakam, da slišim, kako so doživeli štajersko pustno tradicijo in kaj mi bodo povedali o pustni tradiciji v njihovih krajih.

 Aneja Cafuta  OŠ Videm pri Ptuju


// SLOVENCI PO SVETU

Zrenjaninski Slovenci so z zamudo pustovali Zaradi epidemije gripe, ki je v začetku marca zajela veliko otrok, je Društvo Slovencev Planika Zrenjanin prestavilo pustovanje za en teden. V nedeljo, 10. marca 2019, so se v prostorih društva zbrali najmlajši. Najprej so si ogledali film »Srečno, Kekec«, ob katerem so uživali. Nato so izdelovali pustne maske in se sladkali s pustnimi krofi. Tudi tokrat so se po prostorih društva sprehajale princeske, klovni, pikapolonice, muce in druge pustne šeme ter odganjale zimo. Nad maskami so bili vsi

navdušeni in hkrati zmedeni, saj je bilo težko odkriti, kdo se za njo skriva. Zabavali so se otroci in tudi odrasli. Pust, hrust, veselih ust je tudi letos prinesel težko pričakovano pomladno sonce  Milena Spremo  Društvo Slovencev Planika Zrenjanin

15


Med vozovi Medjevas-Štivan, med skupinami Bazovica Zmagovalca 52. Kraškega pusta sta Bazovica med skupinami in Medjevas-Štivan med vozovi. Skupine: 1. Bazovica: »Gusti s Krasa« 2. Ferlugi-Piščanci: Samo milijon nas še brenči 3. Luna puhna (Padriče-Gropada): Je več kuharjev ku klobas

Vozovi: 1. Medjevas-Štivan: Aladdin in zataknjena svetilka 2. Praprot: Utapljamo se v plastiki 3. Šempolaj: Šempolaj v čudežni deželi  Primorski dnevnik  ZFOTODAMJ@N

Med skupinami je zmagala Bazovica (FOTODAMJ@N)

Med vozovi je zmagal Medjevas-Štivan (FOTODAMJ@N)

16


// SLOVENCI PO SVETU

Dan žena v društvu Planika Zrenjanin Društvo Slovencev Planika je svečano obeležilo mednarodni dan žena in materinski dan. Svečanost je potekala 7. marca v prostorih društva. Dogodek je odprl zbor z lepimi pesmimi in notami. Prisotne je nagovoril predsednik Miloš Pešić, ki je zaželel vsem prisotnim ženam vse najlepše ob dnevu žena in materinskim dnevu. Nato so naše članice razveselili najmlajši, ki so jim polepšali večer z recitiranjem pesmic. Društvo se je ženam poklonilo s simbolično obdaritvijo.

Na koncu smo prisluhnili našemu zboru, ki je odpel nekaj čudovitih slovenskih pesmi in nas popeljal v praznično razpoloženje v duhu katerega smo nadaljevali večer ob podelitvi nageljčkov našim članica ter ob prigrizkih in veselem druženju.  Miloš Pešić  Društvo Slovencev Planika Zrenjanin

17

Profile for Moja slovenija

E-revija Moja Slovenija marec 2019  

E-revija Moja Slovenija marec 2019  

Advertisement