Page 1

E-revija | Marec 2018

KULTURA

Prešernov dan po svetu

SLOVENCI PO SVETU

Premier na prvi seji Sveta Vlade za Slovence po svetu SLOVENCI PO SVETU

Obrazi prihodnosti: Beg možganov naj se spremeni v kroženje možganov 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

KULTURA

PREŠERNOV DAN PO SVETU 4

SLOVENCI PO SVETU

SLOVENCI PO SVETU

OBRAZI PRIHODNOSTI: BEG MOŽGANOV NAJ SE SPREMENI V KROŽENJE MOŽGANOV

PREMIER NA PRVI SEJI SVETA VLADE ZA SLOVENCE PO SVETU 7

13

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Louis Adamič, “Iz mnogih dežel – From Many Lands” Ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča želijo v Narodni in univerzitetni knjižnici z razstavo obuditi spomin na najuspešnejšega slovenskega izseljenskega pisatelja, javnega uslužbenca, novinarja, literarnega kritika in političnega svetovalca ter spomniti na njegov pomemben doprinos k širjenju zavesti o temeljnih družbenih vrednotah, kot so: socialna pravičnost, družbena vključenost, enakopravnost, demokratičnost, svobodomiselnost in neodvisnost.

bene vključenosti, ekonomske enakosti in priznavanja kulturnih etničnih razlik za izgradnjo in razvoj sodobnih demokratičnih družb, ki morajo temeljiti na enakopravnosti in enakih možnosti za vse. Obenem pa želimo poleg Adamičeve življenjske zgodbe na kratko opisati njegovo politično delovanje ter poudariti njegovo vizionarstvo, saj je z opozarjanjem na bistvene probleme družbe in družbenih sistemov tudi za današnji čas še kako aktualen.

Razstava bo na ogled v Razstavni dvorani NUK oziroma v preddverju pred Veliko čitalnico NUK od 15. marca do 31. maja 2018. Uradna otvoritev bo 22. marca. Vrata bodo odprta od ponedeljka do petka med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 14.00. Avtor razstave je Aljoša Pelhan (NUK). Louis Adamič je kot 14-letni deček iz vasi Blato pri Grosupljem odšel v Ameriko. Veličina te nove domovine ga je kljub dejstvu, da se je prva leta težko preživljal, fascinirala. Njegova sposobnost kritičnega opazovanja sveta ga je z leti izoblikovala v priznanega pisatelja, javnega uslužbenca s področja problematike priseljencev in političnega svetovalca. Njegovo delo so cenili tako v Ameriki kot v rodni domovini. V desetletju Adamičevega prihoda v Ameriko, v letih od 1910 do 1919, se je v Ameriko priselilo skoraj sedem milijonov ljudi. Celotno prebivalstvo takratne Amerike je štelo 100 milijonov ljudi. Adamič je bil prepričan, da je Amerika v nastajanju, zato je poudarjal pomen bogastva raznolikosti in ustvarjalnega potenciala, ki ga Ameriki prinašajo priseljenci in njihovi potomci. Adamičeve osebne izkušnje, njegovo težaško delo v prvih letih življenja v Ameriki in osebni stik z mnogimi priseljenci je Adamiča navdihnil za mnoga njegova dela, v katerih opisuje problematiko priseljencev in razvoj kulturnega pluralizma. V letu 2018 bo pri založbi Sophia izšel prevod knjige iz leta 1939 »From Many Lands« (Iz mnogih dežel). Za omenjeno knjigo je Adamič leta 1940 prejel Anisfieldovo nagrado za najpomembnejše delo, ki govori o etničnih odnosih v modernem svetu. Razstava se osredotoča na avtorjev prispevek k poglobljenemu razumevanju priseljenstva ter pomena druž-

1


V knjigo prelito življenje “Gandija iz Terske doline”

»Černo je bil prvi, ki je organiziral javna kulturna srečanja o slovenski kulturi, jeziku o osnutkih za zaščitni zakon, in takrat niso bili lahki časi,« je ob smrti Viljema Černa lanskega septembra dejala Jole Namor, predsednica Kulturnega društva Ivan Trinko. Nedavno je pri Zadrugi Novi Matajur izšla knjiga Na izpostavljenem mestu, ki opisuje življenje in delo tega »Gandija iz Terske doline«, ki si je več desetletij prizadeval za pravice in obstanek slovenske skupnosti v Benečiji. Po besedah Jole Namor, predsednice Kulturnega društva Ivan Trinko, je bila največja odlika Viljema Černa ta, da je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. »To je bila njegova umetnost, brez njega tega ne bi dosegli. To pa je bil sploh pogoj, da smo obstali in se začeli uveljavljati,« je še dejala ob njegovi smrti lani septembra. Po besedah Jole Namor, predsednice Kulturnega društva Ivan Trinko, je bila največja odlika Viljema Černa ta, da je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. »To je bila njegova umetnost, brez njega tega ne bi dosegli.

2

To pa je bil sploh pogoj, da smo obstali in se začeli uveljavljati,« je še dejala ob njegovi smrti lani septembra. Černo, veliki glasnik Benečije Knjigo so danes predstavili na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani, kjer je minister Gorazd Žmavc poudaril, da ocena, da je bil Černo v italijanskem zamejstvu mali Gandi, ni napačna, saj je bil dolga desetletja vertikala slovenstva v Furlaniji - Julijski krajini in Videmski pokrajini. Njegovo delo bo v spomin in opomin, kako se je treba boriti za slovensko identiteto in kulturo. Da se stvari premikajo naprej, pa je po ministrovem prepričanju tudi želja vseh Slovencev. Leta 1937 rojeni Viljem Černo je s svojim delom pripomogel k ozaveščanju ljudi in pri skupnem uveljavljanju slovenske narodne skupnosti v Italiji. V Terski dolini je prirejal tečaje slovenskega jezika, v Čedadu je bil med ustanovitelji slovenskega kulturnega društva Ivan Trinko, ki je z leti postalo središče za kulturni razvoj Beneških Slovencev. Černo je bil med ustanovitelji Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in vrsto let predsednik Narodne in študijske knjižnice. V rojstnem Bardu je ustanovil etnografski muzej. Pisal je znanstvene razprave in v ter-


// KULTURA

Predstavitev knjige v Ljubljani. Foto: Novi Matajur

skem narečju tudi pesmi. Pomembno je prispeval, da so bili Slovenci na Videmskem leta 2001 priznani v zaščitnem zakonu. »Bil je naš Čedermac,« je v knjigi zapisal predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič. Na predstavitvi pa je poudaril, da je bil »najprej dober človek«, ki ni nikoli podvignil glasu, žalil ali vsiljeval svojih idej, temveč je skušal prepričati sogovornika, da sta »skrb za slovenski jezik in naše zahteve nekaj univerzalnega«. Izboljšana podoba zamejskih Slovencev Po Pavšičevih besedah se je v zadnjih 20 letih bistveno izboljšala podoba Slovencev v italijanskem zamejstvu, omenil je dvojezično šolo v Špetru, kjer se lahko izobražujejo v svojem jeziku, zmanjkuje pa ljudi, ki bi njihovo organiziranost uporabljali. Zaradi vse slabše demografske slike bi se Slovenija morala »resno zamisliti nad usodo Benečije,« je še zapisal Pavšič.

sameznika, prikazuje namreč razvoj in zgodovino Slovencev v zamejstvu na najbolj izpostavljenem mestu, kjer so bili Slovenci vsa povojna leta - od 1945 do 1975 - pod hudim udarom, ker je italijanska politika za vsako ceno želela zavarovati vzhodno mejo Italije. Kot je poudaril urednik Igor Tuta, je to pomenilo nadaljevati delo, ki ga je začel fašizem. Urednik je izrazil upanje, da bo knjiga našla pot med slovenske bralce, tako odrasle kot mlade, da bi razumeli, v kakšnih razmerah so morali delovati, da so »ohranili svojo kulturo, jezik in dostojanstvo«. Knjigo so že predstavili v Černovem rodnem Bardu in Trstu, 19. februarja sledi predstavitev v Gorici, 23. februarja pa v okviru prireditve Skupni slovenski kulturni prostor še v Kobaridu.

 P.G./MMC RTV Slovenija

Knjiga Na izpostavljenem mestu je razdeljena v štiri poglavja. V prvih dveh je Černovo življenje in delo predstavljeno prek lastnega pričevanja ter spisov in diplomske naloge, v kateri je analiziral izseljevanje Slovencev iz sedmih občin Beneške Slovenije. V tretjem poglavju o Černu spregovorijo njegovi znanci, četrto poglavje pa vsebuje utemeljitve priznanj in nagrad, ki jih je prejel. Zgodovina in razvoj Slovencev v zamejstvu Knjiga prinaša več kot oris življenja in dela nekega po-

3


PreĹĄernov dan po svetu

4


// KULTURA Slovenski pevci iz Makedonije na Kosovo Slovenski pevski zbor France Prešeren iz Skopja je pred kulturnim praznikom obiskal slovenske vojake na Kosovu. Blizu mesta Peć/Peja je 3. februarja v vojaškem oporišču Villaggio Italia zapel pripadnikom 36. slovenskega kontingenta KFOR.

Proslava kulturnega dneva v Južnem Banatu V Centru za kulturo Kovin je v četrtek, 8. februarja, potekala slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Program je bil organiziran v gledališki dvorani pred več kot 300 obiskovalci, med katerimi so bili tudi visoki gosti iz javnega, kulturnega in političnega življenja iz Slovenije in Srbije. Po programu so predstavniki slovenskih društev iz kar nekaj mest v Srbiji dali pobudo, da bi naslednja Osrednja slovesnost Prešernovega dne potekala v Nišu v organizaciji Slovenske kulturne skupnosti France Prešeren.

5


New York in Washington Dan slovenske kulture so 8. februarja proslavili tudi v New Yorku, kjer je igralka Gaja Višnar v rezidenci Darje Bavdaž Kuret, veleposlanice pri Združenih narodih, predstavila Prešernove poezije. Veleposlanica Darja Bavdaž Kuret je prisotnim veleposlanikom pri Združenih narodih in drugim gostom predstavila pomen praznika za Slovenijo. Praznik so obeležili tudi na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu, kjer je veleposlanik Slovenije v ZDA Stanislav Vidovič odprl razstavo umetnika Johna Antoneja. Po študiju psihologije v Sloveniji je Gaja Višnar svoji ljubezni do igranja sledila v New York. Foto: gaiavisnar.com

V Kaknju obeležili dan združenja Jožef Špringer in Prešernov dan Slovensko združenje meščanov Jožef Špringer Kakanj je 16. februarja 2018 proslavilo dva pomembna dogodka: 26-letnico delovanja društva ter slovenski kulturni praznik. Na prireditvi so nastopali otroci in odrasli učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki poteka v Kaknju, glasbena skupina društva, gostje iz Novega Mesta, Manca Tori in mezzosopraniska Amila Ravkić iz Sarajeva. Slovenci so v Kakanj prišli pred mnogimi leti. S svojim delom in predanostjo so veliko prispevali k razvoju mesta, zlasti rudnika, kjer je bila večina zaposlenih in kjer se je veliko njihovih sinov izučilo za poklic ter nadaljevalo po stopinjah svojih očetov.

6


// SLOVENCI PO SVETU

Premier na prvi seji Sveta Vlade za Slovence po svetu

Premier dr. Miro Cerar je v petek, 16. februarja 2018, vodil sejo Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki je začela z delom v novem mandatu. Premier je novim članom Sveta čestital in se jim zahvalil za njihov doprinos pri ohranjanju narodne identitete in spodbujanju povezanosti slovenskih ustanov ter posameznikov v tujini z matično domovino. Novi člani Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu: •

dr. Maja ĐUKANOVIĆ, predstavnica slovenskih izseljencev, živečih v Srbiji, članica, ČCveto ŠUŠMELJ, predstavnik slovenskih izseljencev, živečih na Hrvaškem, član, Emil KOS, predstavnik Slovencev, živečih v Luksemburgu, član,

7


• • • • • • • • •

8

Valerija PERŠA, predstavnica Slovencev, živečih v Nemčiji, članica, Valdeir VIDRIK, predstavnik Slovencev, živečih v Braziliji, član, Mariana POZNIČ, predstavnica Slovencev živečih v Argentini, članica, Jure KOMAR, predstavnik Slovencev živečih v Argentini, član, Joseph VALENČIČ, predstavnik Slovencev živečih v Združenih državah Amerike, član, Marjan KOLARIČ, predstavnik Slovencev, živečih v Kanadi, član, Walter SUBER, predstavnik Slovencev, živečih v Avstraliji, član, Frances URBAS, predstavnica Slovencev, živečih v Avstraliji, članica Andrej LOGAR, državni sekretar, Ministrstvo za

• • • •

zunanje zadeve, nadomešča ministra Karla Erjavca, dr. Maja MAKOVEC BRENČIČ, ministrica, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, članica, Anton PERŠAK, minister, Ministrstvo za kulturo, član, dr. Boris PLESKOVIČ, Svetovni slovenski kongres, član, Igor CESAREC, Društvo v tujini izobraženih Slovencev, član.


// SLOVENCI PO SVETU

Dijaki iz zamejstva obiskali Evropski parlament v Strasbourgu

Dijaki slovenskih in dvojezičnih šol iz avstrijske Koroške, Goriške in Trsta so v okviru ekskurzije Slomejci ta teden obiskali Evropski parlament v Strasbourgu. Med drugim so si ogledali veliko plenarno dvorano, kjer poteka sprejemanje zakonodaje za nekaj več kot 500 milijonov evropskih državljanov in se srečali s šestimi evropskimi poslanci iz Slovenije. vEvroposlanci Milan Zver, Tanja Fajon, Alojz Peterle, Romana Tomc, Franc Bogovič in Patricija Šulin so z mladimi spregovorili o skupnih aktualnih evropskih izzivih, kot so npr. brexit, migracije, evropski steber socialnih pravic in digitalna agenda. Predstavili so tudi svoje delo za mlade na področju izobraževanja in izmenjav Erasmus+, ter vrednote, ki nas povezujejo, kamor spada tudi večjezičnost, so sporočili iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ene od krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem.

generalnega direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu, Slovenec Valter Mavrič, ki vodi največjo prevajalsko službo na svetu s 552 jezikovnimi kombinacijami in približno 1300 prevajalci. Dijaki iz zamejstva so v Strasbourgu obiskali tudi sedež Sveta Evrope, kjer so spoznali delovanje organizacije, še posebej njeno vlogo na področju zaščite manjšin. Ekskurzija poteka v okviru čezmejnega projekta, v katerem 80 dijakov iz devetih srednjih iz zamejstva spoznava evropsko parlamentarno demokracijo, delovanje Evropske unije in vlogo, ki jo imata v življenju evropskih državljanov. V okviru ekskurzije Slomejci bodo zamejski dijaki obiskali še Luxembourg in Bruselj, kjer bodo tako kot v Strasbourgu v praksi spoznali delovanje evropskih institucij in pomen evropskega povezovanja.

O pomenu jezikov in še zlasti rabi slovenskega jezika v Evropskem parlamentu je mladim predaval direktor

9


Slavnostno odprtje novega konzulata v Avstraliji Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je včeraj nagovoril zbrane na odprtju novega konzulata v Geelongu v Avstraliji. Ob tem se je udeležil svete maše v cerkvi slovenskih izseljencev in v večernih urah prisostvoval na poslovnem srečanju o slovenskem turizmu. »V veliko zadovoljstvo mi je, da lahko sodelujem na otvoritvi novega konzulata Republike Slovenije v Avstraliji. Zahvaljujem se vsem članom številčne slovenske skupnosti, ki skrbno negujejo slovensko kulturo, predvsem slovenski jezik,« je uvodoma povzel minister Počivalšek. V svojem govoru je minister spregovoril o ekonomskem sodelovanju, kjer se je lani blagovna menjava povečala za 13 %, ter dodal: »Prepričan sem, da bo odprtje novega konzulata v zvezni državi Viktorija prispevalo k še boljšemu sodelovanju na gospodarskem in kulturnem področju. Slovensko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno, zato je naša prisotnost na avstralskem trgu

10

čedalje večja, kar spodbujamo tudi s takšnimi poslovnimi srečanji. Uspešen primer je podjetje Gorenje, ki svoje proizvode na avstralskem trgu prodaja preko podjetja ASKO. Zato sem tudi prišel, da potencialnim avstralskim investitorjem še bolje predstavim priložnosti, ki jih čakajo v Sloveniji. Podjetje Harvey Norman že pozna potenciale, ki jih Slovenija nudi, čas pa je, da se mu pridružijo še druga avstralska podjetja«. Ob obisku Geelonga se je minister udeležil tudi svete maše v tamkajšnji cerkvi slovenskih izseljencev. Dan pa je zaključil s poslovnim srečanjem, kjer je zbranim predstavil potenciale in uspehe slovenskega turizma, možnosti za tuja vlaganja ter poskrbel za promocijo Slovenije kot 5-zvezdične perspektivne turistične destinacije.


// SLOVENCI PO SVETU

Spominjali se bodo 70. obletnice prihoda v Argentino Januar in februar sta v Sloveniji zimska meseca, v Argentini pa poletna in čas šolskih počitnic. Za nekaj pojasnil o zaključenem šolskem letu in načrtih za novo smo prosili šolskega referenta Zedinjene Slovenije iz Argentine Marcela Brulo.

Nam lahko kaj poveste tudi o številkah - koliko otrok ga je oz. ga bo obiskovalo in kako je z učitelji? »V letu 2017 je obiskovalo slovenske šole v Argentini 224 otrok, 20 jih je končalo zadnji razred, skupno je poučevalo 69 učiteljev.«

Povedal nam je, da so s slovenskimi osnovnimi šolami šolami po slovenskih domovih zaključili zadnjo soboto v novembru, zaključne prireditve pa so bile 2. in 3. decembra. Te pripravi vsaka šola zase, skupne prireditve imajo ob začetku meseca marca in Slomškovo proslavo, ki je konec septembra.

Kateri bodo v novem šolskem letu temeljni poudarki? Najbrž boste ostali zvesti vrednotam, ki so jih postavili začetniki slovenskega osnovnošolskega pouka v Argentini? »Tako je. Vrednote, ki smo jih dobili od prvih učiteljev, še naprej podajamo našim otrokom. Letos pa se bomo še posebej spominjali 70. obletnice prihoda naše izseljenske emigracije v Argentino.«

»Vsaka šola si zamisli svoj zaključni program in konec leta pokaže, kaj so se otroci naučili. Lani smo imeli kar tri igre istočasno, uprizorili smo Kje si, Uršika Zala; Krpan mlajši in Strahov in pirati.« Ali že načrtujete novo šolsko leto? »Mesečno se voditelji slovenskih šol srečamo in obravnavamo, kako nadaljevati s šolskim letom. Tako smo pred koncem leta sklenili, da se bo letos pouk začel, v soboto, 10. marca. Letos se še nismo srečali, ker smo trenutno na dopustu.«

Kako je s pomočjo pri poučevanju iz Slovenije? »Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsaki dve leti organizira seminar za učitelje. Povprečno se ga udeleži deset naših učiteljev. Pridobimo nove ideje in nekaj novega materiala. Zaenkrat je to vsa pomoč, a smo v stiku, da bi v bližnji bodočnosti popestrili vezi v prid poučevanja naših argentinsko slovenskih otrok.« Matjaž Merljak, Radio Ognjišče

11


// NOVICE

51. Kraški pust

Zmagoviti voz 51. Kraškega pusta (FOTODAMJ@N)

51. Kraški pust je uspel. Udeležilo se ga je 13 skupin in 5 vozov. Na openskih ulicah se je zbrala velika množica ljudi, vremenske razmere so bile kar ugodne, kljub nizkim temperaturam in šibki burji. V soboto je žirija razglasila zmagovalce. Med vozovi je zmagal dvojec Medjevas-Štivan, med skupinami pa Prosek-Kontovel, ki je prvič po dolgih letih premagal padriško-gropajsko Luno Puhno. Vozovi Zmagoviti voz 51. Kraškega pusta . Zmagoviti voz 51. Kraškega pusta (FOTODAMJ@N) 1. Medjevas-Štivan (Vrnemo se na špade) 2. Šempolaj (Ko mačke ni, miši plešejo) 3. Praprot (Lakote mi ne trpimo, ker kenebek sadimo) 4. Oblačno Bazovica (Tržaško pristanišče Made in China) 5. Sovodnje (Robin Hood)

12

Skupine 1. Prosek-Kontovel (Kaj je l'bj'z'n samo še an emoticon?) 2. Luna Puhna (Kšn bot je bulše se delt Indjanca!) 3. Cerovlje (Samo še vrečk se bojimo, ker v pravljicah živimo) 4. Ferlugi - Piščanci (Gobe) 5. Mati pel carneval (Imamo polne škatle od ...) 6. Poljane (Paella Party) 7. Škedenj (Servola roza) 8. Tutti col cales (Prosit) 9. Opajski pust (Sneguljčica in O-pajčki) 10. Anffas (Konec melanholije, čas norčije) 11. Opčine (Last Minute - Smo se zbdile ksno) 12. Valmaura - Sv. Sobota (V Valmauri s čustveno manijo toliko veselja in radosti) 12. Vikingi (Ufinghi ... Vikingi v vesolju)


// NOVICE

Obrazi prihodnosti: Beg možganov naj se spremeni v kroženje možganov Odseljevanje v tujino ni nujno slaba stvar. Prispeva k temu, da se vsaj del ljudi vrne z dodatnim znanjem, idejami, kapitalom ali izobrazbo in tako bogati domovino. Migracije, tako stalne kot dnevne, delovne ali izobraževalne, so zadnje čase vse pogostejša tema. Vedno več se sliši o tem, da Slovenija izgublja visokokvalificirano delovno silo, ki se vsako leto bolj množično izseljuje v tujino. Pa je to res tolikšen problem, kot se prikazuje? Mnenja strokovnjakov napeljujejo k prepričanju, da vse ni tako črno. Migracije družbi koristijo Jure Gombač, doktor sociologije in sodelavec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije, ki se v zadnjem času ukvarja tudi z raziskovanjem delovnih migracij, pravi: »Migracije so bile in so še dandanes za družbo nekaj popolnoma normalnega in vsakdanjega. So eden od načinov, s katerimi si človek lahko izboljša razmere, v katerih živi. Lahko pobegne revščini, lakoti, izkoriščanju, podnebnim spremembam, vojnam, nasilju, kršenju človekovih pravic, lahko si izboljša svoj družbeni status, standard, najde večji trg za svoje ideje in produkte, išče nove priložnosti, lahko si ogleda svet.« Po besedah dr. Gombača brez migracij ideje ne bi krožile, ne bi bilo napredka, družbe se ne bi spreminjale in napredovale. Tako dodaja, da odseljevanje ljudi ni tak problem, kot se to včasih prikazuje v medijih in politiki. »Brain drain (beg možganov) smo v migracijskih študijah že zamenjali z brain gain. Ta drugi izraz govori o dejstvu, da ljudje sicer odidejo v tujino, a se domov lahko vrnejo z novimi idejami, znanjem, spretnostmi, socialnimi mrežami, socialnim in drugim kapitalom in na tak način bogatijo družbo države izvora,« pravi Gombač. Odseljujejo se visoko izobraženi Odseljevanje Slovencev v tujino po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije narašča, tudi med mladimi. Leta 2012 se je denimo iz države odselilo 1231 slovenskih državljanov, starih od 20 do 29 let. Do leta 2016 pa se je to število skoraj podvojilo, na 2389 mladih. Posebno izstopajoč je podatek, da je bilo med izseljenci, starimi od 20 do 29 let, v zadnjih štirih letih kar 96,5 odstotka takšnih z višje- ali visokošolsko izobrazbo. Toda ker izobraženi Slovenci v tujini pridobijo nova znanja in veščine, se v Sloveniji in tujini vsako leto več dela pri tem, da bi mlade privabili nazaj v domovino,

Mejni kamen na mednarodnem mejnem prehodu Škofije. Foto: Jaka Gasar

torej da bi beg možganov spreobrnili v kroženje možganov. Eno izmed društev, ki krepijo sodelovanje med Slovenci v tujini in izobraževalnimi ter zaposlitvenimi možnostmi v Sloveniji, je Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS). Njegov predsednik Igor Cesarec pravi: »V društvu spodbujamo vračanje v tujini izobraženih Slovencev. Vsako leto organiziramo karierni dan, na katerem povežemo na eni strani slovenska podjetja, ki imajo zaposlitvene priložnosti za osebe z mednarodnimi izkušnjami, in na drugi strani člane društva, ki si vrnitve v Slovenijo želijo oziroma o njej razmišljajo.« Vsak peti se bo vrnil Doc. dr. Dejan Valentinčič ocenjuje, da naj bi se v Slovenijo po nekaj letih vrnila ena petina teh, ki se izseljujejo. Valentinčič je poleg predavateljskega in raziskovalnega dela zaposlen kot direktor Inštituta ASEF za izobraževanje in raziskovanje, ukvarja pa se s preučevanjem sodobnih migracijskih tokov in kroženja možganov ter s povezovanjem slovenskih znanstvenikov in študentov z akademiki slovenskega rodu, ki delujejo v tujini. Do oblasti pa je nekoliko kritičen. »Treba je poudariti, da bi Slovenija lahko veliko stvari izboljšala, da bi se ljudje lažje in raje vračali domov,« pravi. Dnevnik

13


Bališ in Mladirod-rock delavnica 2018 V Šentjanžu v Rožu bo od 11. do 14. avgusta 2018 pet uveljavljenih rock glasbenikov učilo mlade Korošce. Delavnico prireja skupina Bališ v sodelovanju z osrednjima organizacijama Slovencev v Avstriji. Rock skupino Bališ so ustanovili leta 2000. Nastala je na eni strani kot protiutež tradicionalnim kulturnim navadam koroških Slovencev, po drugi strani pa z namenom povezovanja manjšinskega in večinskega prebivalstva pokrajine. Od začetka do danes je edina zamejska rock skupina, ki deluje na profesionalni ravni. Bališ tudi organizira dogodke za druge glasbenike. Med drugim je z natečajem »Rock the meadows« šest let zapored vabila k nastopanju in snemanju izvirnih skladb mlade neuveljavljene skupine iz prostora Alpe-Jadran. Leta 2012 je sprožila še pobudo »Mladirod–rock«, s katero želi spodbuditi k ustvarjanju in nastopanju mlade koroške glasbenike. Zamislila si jo je kot povezovalno omrežje različnih skupin, prireditvenih prostorov, tehničnega osebja in drugih. Jedro omrežja je spletna stran mladirod-rock.jimdo.com . V okvir pobude sodi tudi poletna prireditev »Mladirod-rock delavnica 2018.« Več o njej lahko izveste na omenjeni spletni strani in tukaj.

14


// NOVICE

“Moja hiša je tvoj dom” – vabilo v Pišece Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine „Maks Pleteršnik“ Pišece v sodelovanju z OŠ Maksa Pleteršnika Pišece ob finančni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi letos organizira bivanje slovenskih skupin oziroma družin, ki živijo izven domovine, v svoji vasi. Vabijo v Pleteršnikovo zidanico, ki je v osrednjem delu tudi kulturni spomenik. Pišece so vasica v zaščitenem območju Kozjanskega parka, na poti med Termami Čatež pri Brežicah na jugu in Termami Olimia v Podčetrtku na severu. Prireditelji želijo, da bi bogato kulturno, jezikovno zapuščino Ma-

ksa Pleteršnika in naravno dediščino lahko doživelo čim več rojakov. Tako ohranjajo spomin na dragoceno slovarsko delo Maksa Pleteršnika, ki ¨Dal narodu je svojemu zaklad, odkril bogastvo mu slovenskega jezika,¨ kot piše na njegovem nagrobniku v Pišecah. Več podatkov in obrazec za prijavo najdete tukaj. Spodaj si lahko preberete lanske obiskovalke Pleteršnikove zidanice v Pišecah. Članek je bil objavljen v Biltenu beograjskih Slovencev.

15


Minority Safepack – zbiranje podpisov do 3. aprila 2018 Minority SafePack je Evropska državljanska pobuda za zaščitno narodnih in jezikovnih manjšin na ravni Evropske unije. Unijo želi spodbuditi k sprejemanju boljših ukrepov za varstvo manjšin in k okrepitvi jezikovne ter kulturne raznolikosti unije. Pobudniki morajo do letošnjega 3. aprila zbrati milijon podpisov evropskih državljank in državljanov. K pobudi sta pristopili obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji, SKGZ in SSO. Podpise zbirajo na njunih sedežih ter v Tržaškem knjižnem središču in v Katoliški knjigarni v Gorici. Podpis je mogoče oddati tudi tukaj.

16

E-revija Moja Slovenija marec 2018  
E-revija Moja Slovenija marec 2018  
Advertisement