Page 1

E-revija | Marec 2017

1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

NOVICE

ANA ROŠ NAJBOLJŠA KUHARSKA MOJSTRICA

11

SLOVENCI PO SVETU

POSLOVNO

UČITELJI SLOVENSKEGA JEZIKA IZ SVETA

POMOČ PRI VSTOPU NA NEMŠKI TRG

5

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

9


// KULTURA

Priznanja trem zaslužnim ustvarjalkam slovenske kulture v Italiji Na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga Slovenci v Italiji obeležili v Kulturnem centru Lojze Bratuž, so bile nesporne protagonistke ženske. Slavnostna govornica je bila namreč poslanka Tamara Blažina, priznanja, ki jih krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij podeljujeta zaslužnim protagonistom našega kulturnega življenja, pa so šla v roke treh žensk: beneške literarne ustvarjalke, kulturne organizatorke in javne upraviteljice Brune Dorbolò, novinarke in neutrudne raziskovalke zlasti ženskih goriških zgodb Dorice Makuc ter Marije Pirjevec, tržaške literarne kritičarke, pedagoginje in vztrajne posrednice med italijansko in slovensko kulturo. Priznanje je osebno prevzela le Marija Pirjevec, saj sta bili preostali nagrajenki zadržani zaradi zdravstvenih težav. Proslavo ob 8. februarju izmenično prireja ena od kulturnih usta-

nov Slovencev v Italiji. Letos je bila v režiji Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki jo je posvetila spominu na Lojzeta Bratuža. 16. februarja bo namreč minilo osemdeset let od mučeniške smrti goriškega skladatelja in dirigenta, zato je bil spored naglašen na njegovo življenje in glasbeno ustvarjanje, preden bi fašistično nasilje prekinilo njegovo mlado življenje.

VEČ Daljše poročilo s proslave v Primorskem dnevniku

Nova revija za Slovence v Avstraliji Društvo za slovenski jezik in kulturo Queensland (Slovenian Language and Culture Association Queensland) je pred dobrim tednom dni izdalo prvo številko nove revije za Slovence v Avstraliji. Poimenovali so jo Koklja (Hen). Gre za tiskano revijo, ki ponuja razne vsebine s področja slovenske kulturne dediščine, zgodovine, aktualnih novic, povezovanja Slovencev v Avstraliji, osebnih zgodb, pa

tudi zabave. Revija bo izhajala 4 krat letno in je natisnjena v slovenskem in angleškem jeziku, ter tako služi za promocijo Slovenije.  Jerneja Svetičič Predsednica Društva za slovenski jezik in kulturo Queensland

VEČ Facebook profil društva

1


Na Dunaju otroške gledališke predstave v slovenščini Slovenska iniciativa Dunaj / Slowenische Initiative Wien vabi k vpisu v Otroški gledališki abonma SIDEK 2017. Obljublja, da bo obiskovalce kulturno razvajala z raznolikimi in razkošnimi otroškimi gledališkimi poslasticami. Letos je pripravila štiri predstave in presenečenje. Cenjene ljubiteljice in cenjeni ljubitelji slovenske kulture na Dunaju!

vas prosimo za prostovoljne prispevke v ustrezni vsoti. Hvala za razumevanje!

Slovenska iniciativa Dunaj (SID) vas in vaše najmlajše tudi letos vabi na potovanje skozi novo abonmajsko sezono. Na skupni poti vas bomo kulturno razvajali z raznolikimi in razkošnimi otroškimi gledališkimi poslasticami.

Hvala, da nas podpirate, saj nam brez vas ne bi uspelo zagotoviti toliko prijetnih trenutkov za naše otroke v maternem jeziku.

Vabimo k vpisu v Otroški gledališki abonma SIDEK 2017. Letos smo pripravili štiri predstave in presenečenje. Več podrobnosti o datumih, gostujočih gledališčih in opise posameznih predstav najdete na priloženem gledališkem listu. Cena abonmaja ostaja enaka – 20 evrov po osebi (spremljevalec NI vključen) in 10 evrov za vsakega naslednjega otroka. Cena posamezne vstopnice je 8 evrov. Na prvi predstavi dobite abonmajsko kartico. Pred vsako predstavo vam pošljemo tudi opomnik z datumom in s krajem dogodka. Zaradi politike delovanja kluba v Brunnenpassage tam abonmajev in vstopnic ne smemo prodajati. Če si abonmajev ne boste uspeli pravočasno zagotoviti,

2

Na snidenje!

KAKO DO ABONMAJA? Abonma si najenostavneje in najhitreje zagotovite z nakazilom ustrezne vsote na SID-ov bančni račun: Prejemnik: Slovenska iniciativa Dunaj (SID) Naslov prejemnika: Preysinggasse 20A/14–15, 1150 Dunaj Naziv banke: Zveza Bank Številka bančnega računa (IBAN številka): AT06 3910 0000 0030 0483 SWIFT/BIC/ABA/BSB koda banke: VSGKAT2K Hkrati prosimo še za »prijavni e-mail« s številom vplačanih abonmajev ter z imeni in s priimki na sid_drustvo@hotmail.com.


// KULTURA

Večjezične knjige in mobilne aplikacije za učenje ali ohranjanje slovenščine

Novost med pripomočki za učenje in ohranjanje slovenskega jezika so večjezične knjige. Ena od prvih, »Pravljica o Luni«, z dopolnjujočo mobilno aplikacijo, je bila lani nagrajena z Zlatim priznanjem za inovacije Gospodarske zbornice Slovenije. «Pravljica o Luni« je prva knjiga iz niza MINI POLIGLOTINI. Avtorica pravljice in vodja projekta Mojca Stubelj Ars je zapisala: »Učenje tujih jezikov se velikokrat začne že v predšolskem obdobju, kar pozitivno vpliva na bogatenje besednega zaklada in komunikacijo tako v maternem kot v drugem jeziku. Če se ta proces odvija v tujem okolju, se hitro zgodi, da začnejo tuje besede nadomeščati tople, domače, sploh pri najmlajših. Slovenščina postane težka, drugačna in nezanimiva, slovenske knjige obležijo na knjižni polici namesto v otroškem naročju. Nadomeščajo jih enake knjige, le da

so v tistem tujem jeziku, ki sčasoma postane prvi jezik otroka…. Kaj pa če bi lahko hkrati brali priljubljeno knjigo v slovenščini, deloma v angleščini, mogoče pa tudi v španščini, nemščini, italijanščini, francoščini ali ruščini? Ali celo, da bi pravljico vsak večer prebrali v drugem jeziku? Prav takšne večjezične knjige že obstajajo, dopolnjujejo pa jih še mobilne aplikacije v katerih so pravljice zvočno posneli naravni govorci.« Knjige, aplikacije in igre iz niza MINI POLIGLOTINI so namenjene otrokom od dveh let naprej in tudi njihovim družinskim članom: »Razvili smo metodologijo, ki omogoči, da knjige rastejo skupaj z vašim otrokom in so vedno znova aktualne. Z zadnjim stavkom v knjigi pa se zabava še ne konča – branje zaključite z igranjem družabne igre, primerne za vso družino.«

Kot še pravi pobudnica projekta, so knjige in mobilne aplikacije (brezplačno lahko prenesete aplikacijo Varuh morij - MySea) idealne tudi kot učni pripomoček za učenje slovenščine kot tujega jezika, tako za odrasle kot za otroke.

VEČ Spletna stran MINI POLIGLOTINI Aplikacija Varuh morij - MySea

3


20 let slovenskih društev v Srbiji Prešernov dan je bil tokrat še posebno slovesen med Slovenci v Srbiji. Na povabilo Društva Slovencev Kredarica, ki praznuje 20. letnico obstoja, so se na svečano akademijo, posvečeno obletnici in Prešernovemu dnevu, v Novi Sad pripeljali Slovenci iz vseh društev in skupnosti v Srbiji. V Srbskem narodnem gledališču so se govorniki spomnili ne tako oddaljene preteklosti in časov prežetih z mednacionalnim sovraštvom, v katerih je februarja 1997 dozorela odločitev nekaj Slovencev iz Novega Sada, da vzpostavijo prvo društvo Slovencev v takrat še Zvezni republiki Jugoslaviji. To je bilo prelomno dejanje tudi za ostale slovenske skupnosti, ki so v naslednjih 10 letih sledile temu zgledu.

Proslava ob 20. obletnici ustanovitve društva Kredarica Novi Sad. Vir: RTV Vojvodina Novi sad

Prireditve so se udeležil minister vlade Republike Slovenije Gorazd Žmavc, veleposlanik RS Vladimir Gasparič, župan Novega Sada Miloš Vučević, podpredsednik vojvodinske pokrajinske vlade Mihalj Njilaš, predsednik Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji Saša

Verbič ter predstavniki vseh društev in organizacij Slovencev v Srbiji.

Dopisnik? Fotograf? Bloger?

Iščemo tebe!

Soustvarjaj portal www.slovenci.si in postani del globalne mreže ustvarjalnih Slovencev! 4


// SLOVENCI PO SVETU

Učitelji slovenskega jezika iz sveta: Slovenija je njihov dom  Blanka Markovič Kocen Med 24. januarjem in 2. februarjem 2017 je v organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport ter v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo na Bledu, v Celovcu in Ljubljani potekal seminar za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar organizirata in financirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo pa pripravi strokovni program. Udeležence smo obiskali v ponedeljek, 30. januarja, v Hotelu Lev, pred predstavitvijo Bralne značke. Nekatere izmed njihovih zgodb so prav neverjetne, polne volje do učenja slovenskega jezika in ohranjanja narodnostne identitete. Tega bi se Slovenci v domovini od rojakov iz sveta lahko učili.

5


Manca Perko

Po besedah Mance Perko, generalne sekretarke Društva Bralna značka Slovenija pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, je Bralna značka med našimi rojaki v zamejstvu že polnih 40 let. »V italijanskem zamejstvu je po slovenskih šolah že povsem domača, berejo pa tudi otroci na koroškem in graškem območju. Otroke v zamejstvu, tudi na Madžarskem, obiskujejo slovenski avtorji Bralne značke,« je povedala Perkova. »Bralno značko berejo tudi po Evropi, nekaj manj stikov pa imamo v čezoceanskih državah, zato smo povabila na srečanje toliko bolj veseli. Ob osebnem srečanju namreč lahko nekoliko okrepimo stike.« Slednje je danes sicer lažje vzdrževati kot včasih, ugotavlja sogovornica, tako zaradi elektronskih medijev kot tudi zaradi boljše dostopnosti slovenskih gradiv, e-knjige, portalov s slovenskimi besedili … Kot pravi Perkova, slovensko knjigo promovirajo in spodbujajo k branju prek svoje spletne strani, ki je dostopna vsem, preprosto pa je najti tudi povezave na zbirke, e-knjige itd. »Če pa si bralci želijo konkretne podpore, si dopisujemo po e-pošti. Tu je najbolj aktivna naša podpredsednica mag. Tilka Jamnik, ki veliko potuje na strokovna srečanja in kjerkoli se lahko sreča z ljudmi naše skupnosti, poskuša njihove želje tudi uresničiti.«

Marta Žakelj iz Tucumana, s severa Argentine, je slovenščino poučevala pet let, potem je zaradi družine in otrok to dejavnost za nekaj časa pustila, zdaj že dve leti spet poučuje. Njeni učenci so otroci, stari od štiri do sedem let, ki še ne pišejo, marsikaj pa znajo po slovensko povedati. Po Martinih besedah je zanimanje za učenje slovenščine veliko, kar me je presenetilo, pa je njena pripoved, da pravzaprav učijo svoje otroke. Na severu Argentine namreč živi zelo malo Slovencev, dve ali tri družine. »Moji učenci so moj sin, trije, štirje nečaki in nečakinje. Moja mama uči starejše, ki imajo 12, 13 let. Druga sestra pa uči Slovence, ki doma ne govorijo slovensko. Učim po enkrat na teden, dve uri, ob petkih, sestra ob sobotah,« pripoveduje sogovornica. V Sloveniji je bila nazadnje pred 22 leti, z Rastjo, slovenskimi maturanti iz Argentine, letos pa je tu kot učiteljica. Kako se je Slovenija v vseh teh letih spremenila? »Opazila sem visoke nebotičnike, ki jih prej ni bilo, nisem pa še veliko hodila naokrog, da bi lahko kaj več videla. Slovenci nas bolj poznajo, več vedo o nas, argentinskih Slovencih,« pripoveduje. Lučka Marinčič iz Buenos Airesa poučuje na Balantičevi šoli v San Justu. »Letos sem učila štiri otroke v drugem razredu. Otroci govorijo in tudi pišejo slovensko, vsako leto pa je, zlasti v mešanih zakonih, težje. Otroci, ki imajo oba starša Slovenca, nimajo večjih težav, težje pa je tistim, katerih mama ali oče sta Argentinca.« Lučka je v Sloveniji drugič in ima, kot pravi, zares lepe vtise. »Prvič sem prišla pred osmimi leti s poletno šolo, torej s skupino, zdaj pa individualno in Slovenija se mi vselej zdi prelepa.« Marjetka Gojkošek

Marta Žakelj in Lučka Marinčič

Marjetka Gojkošek prihaja iz Jilonga, države Viktorije v Avstraliji, kjer živi dve leti, leto in pol pa poučuje sloven ščino v slovenskem klubu Ivan Cankar. »V klubu so me za to prosili in sem z veseljem pristala, čeprav nisem

6


// SLOVENCI PO SVETU profesorica,« pojasnjuje. Poučuje skupino petnajstih kontinent v malem. Slovenci so razpršeni po mestih, od odraslih, pri pouku jih je največkrat deset, enajst, vča- Sao Paola do Ria de Janeira in Brasilie. Nekaj Slovencev sih tudi vseh 15, enkrat na 14 dni, ob nedeljah, po dve živi tudi na severu in jugu države. uri. Doslej so bili tečaji slovenščine dostopni samo v Riu de Ob vrnitvi v Slovenijo občuti predvsem kulturne Janeiru in Sao Paolu, od letos dalje pa jih uvajamo tudi razlike,pravi, ki se jih prej ni toliko zavedala. »V Avstraliji v Brasilii, torej v prestolnici, kamor se je v zadnjih nekaj vidim drugačen pristop do ljudi, drugačno odprtost, letih priselilo veliko mladih, največ zaradi partnerjev, ki drugačne vrednote … Vidim, da smo v Sloveniji veliko so Brazilci. In tudi ti ter njihovi otroci bi se želeli učiti bolj zaprti, po drugi strani pa se bolj držimo besede, slovensko,« pravi Mojca, ki se v Slovenijo vrača vsako izpolnimo to, kar obljubimo, obljuba v Sloveniji še leto enkrat, predvsem zaradi svojcev, in opaža številne vedno nekaj pomeni. V Avstraliji jo to bolj ohlapno,« spremembe na bolje. pravi Marjetka, ki se je iz Slovenije odločila oditi zaradi boljših zaposlitvenih možnosti. Marko Koprivc Mija Rode

Mija Rode iz Kalifornije, San Francisco, je ena najstarejših udeleženk seminarja. Na robu Silicijeve doline živi že 60 let, slovenščino poučuje od leta 2009. »Moji učenci so ljudje, ki imajo slovenske korenine, ki jih zanima, od kod so prišli njihovi predniki, kaj so delali in kakšen je tisti del Slovenije, od koder prihajajo,« pravi.

Marko Koprivc z urada za razvoj izobraževanja pri Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport je izrazil zadovoljstvo s potekom seminarja: »Veseli nas, da so učitelji res zavzeti. Slovenski jezik se ohranja, ker je slovenska skupnost samoorganizirana in ji za slovenski jezik ni vseeno.«

Po Koprivčevih besedah se seminarja udeležuje 16 učiteljic iz Argentine, ZDA, Avstralije in Brazilije. »V teh dneh smo jim pripravili številna zanimiva predavanja in delavnice, predvsem s področja poučevanja slovenskega jezika in metod samega učenja, poleg »V Ameriki se trudimo ohranjati slovenski jezik.« Po tega pa so imeli tudi možnost hospitirati pri pouku, besedah gospe Mije je bilo v San Franciscu včasih zelo v Celovcu, na dvojezičnih šolah. V soboto pa so se veliko Slovencev, starejša generacija zdaj odmira, nova, seznanili s slovensko kulturo in izročilom na avstrijskem mlajša generacija, pa prihaja v Silicijevo dolino, največ Koroškem, torej je šlo bolj za neke vrste ekskurzijo.« poslovno. Zelo veseli smo jih. Enkrat na leto se vrača v Sloveniji. »Lepa je, prijazna, to je naš dom,« pravi. Po Koprivčevih besedah je za ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poučevanje slovenskega Mojca Grandovec jezika med izseljenci, zdomci in zamejci ena od prioritet, kajti »zavedamo se, da je Slovencev malo in je zelo Poučevanje slovenščine v Braziliji pa začenja Mojca pomembno, da se tudi tisti, ki živijo izven meja RS, učijo Grandovec. »Slovenci so se pripravljeni učiti, a doslej ni slovenščino in tako ohranjajo jezik in kulturo iz roda v bilo veliko možnosti. Brazilija je izredno velika država, rod.«

7


Pozornost Čedadu in Slovencem Trinkov koledar beleži tudi pomembne obletnice

Zgodovina Benečije in njenih ljudi, pa tudi celotnega čezmejnega prostora, spomini, bogato kulturno ustvarjanje in razvejano delovanje slovenskih društev in organizacij na Videmskem, krajevna narečja... Vse to in še marsikaj drugega nam ponuja letošnji Trinkov koledar, zbornik, ki ga izdaja Kulturno društvo Ivan Trinko in je s časom postal pomembno sredstvo medsebojnega spoznavanja in sodelovanja ter način za širjenje vedenja o jezikovnih različicah iz videmske pokrajine. Trinkov koledar za leto 2017 ima 200 strani, pri njegovem ustvarjanju pa je sodelovalo več kot 30 avtorjev iz Benečije, Posočja, z Goriškega in tudi iz širše Slovenije, je povedala predsednica KD Ivan Trinko Jole Namor na predstavitvi v Slovenskem kulturnem domu v Špetru. Običajnemu poglavju »Zgodovina, ljudje, jezik, izročilo« so letos dodali novo, posvečeno Čedadu in Slovencem. Čedad je bil namreč stoletja trg za celotno zaledje oziroma za Slovence iz Nadiških in Terskih dolin ter iz Posočja. Za vsak njegov del so bila poznana tudi slovenska imena, kot lahko bralec ugotovi iz prispevka o toponomastiki. Sicer pa vsebuje to poglavje predsvem pričevanja ljudi z obeh strani meje, iz katerih bralec izve, kakšno je bilo takrat življenje, pa tudi kako živahen je bil Čedad, do katerega je na primer iz Kobarida, pa tudi s Srednjega in Kambreškega redno vozil avtobus. Za poglavje o Čedadu, ki ga nameravajo nadaljevati prihodnje leto, so se odločili tudi zato, ker je Občina pripravila o tem poseben projekt (o tem pišemo ločeno, op.ur.), je razložila Namorjeva.

8

Ob 50-letnici izhajanja časopisa Dom in 40-letnici glasbenega šolstva je bila tudi predstavitev Trinkovega koledarja glasbeno obarvana, saj so jo popestrili nastopi gojencev špetrske Glasbene matice in zbora Fajnabanda. Prispevek je posvečen tudi Izidorju Predanu, od katerega smrti je minilo dvajset let in o katerem mlajše generacije vedo malo ali nič, je pripomnila Namorjeva. Trinkov koledar predstavlja tudi delo raziskovalcev na različnih področjih, ki so se posvetili Benečiji. Prispevek je namenjen tudi zgodovinskemu in etnološkemu delu gospoda Antona Cuffola, ki ga je avtor Giorgio Banchig označil za najbolj markantno beneško osebnost po Ivanu Trinku. Prizadevajo si, da bi v župnišču v Lazah uredili neke vrste muzej v njegov spomin. Zgodovinski del vsebuje predvsem prispevke, ki so povezani s prvo svetovno vojno oziroma z zlomom pri Kobaridu in železnico med Čedadom in Kobaridom (o tem bo v kratkem izšla knjiga Vojka Hobiča). Izredno bogato je narečno poglavje V Trinkovem koledarju najdemo prispevke v vseh slovenskih narečjih videmske pokrajine, saj so pri KD Ivan Trinko želeli, da bi bil zbornik čim bolj razumljiv za krajevne bralce. Poleg tega pa poroča zbornik tudi o dolgoletnem boju za poučevanje slovenščine v šolah v Kanalski dolini, o novem muzeju pripovedništva, ki nastaja v Reziji in ki naj bi ga odprli spomladi ter o uspešno izvedenih ambicioznih projektih in prireditvah. O razvejanem delovanju krajevnih slovenskih društev lahko vsak izve tudi s pomočjo portala Kries (www. kries.it), za katerega skrbi KD Ivan Trinko. Na njem bi radi ustvarili čim bogatejši arhiv. Od tod tudi poziv »kurimo naš Kries in zbirajmo se okrog njega«. Slike iz vasi Plestišča Trinkov koledar ima letos tudi poseben likovni vložek »Plestišča, moja vas«, v katerem so objavljene slike Luigija Moderiana, posvečene rojstni vasi in prastricu Antonu Cuffolu. Detajl njegove slike, ki spominja na žledolom, ki je prizadel tudi beneške vasi, pa je objavljen na platnici letošnjega Trinkovega koledarja, ki kot ponavadi vsebuje tudi koledarski del, predstavitev dela KD Ivan Trinko ter slovensko bibliografijo videmske pokrajine.


// POSLOVNO

Mednarodni poslovni klub - učinkovita pomoč pri vstopu na nemški trg  Blanka Markovič Kocen Maja 2015 je bil v Münchnu ustanovljen Mednarodni poslovni klub ICS z namenom povezovanja mladih Slovencev na območju južne Nemčije, ki si želijo sodelovanja predvsem preko skupnih poslovnih interesov - bodisi poslovnega trgovanja ali združevanja v obliki startupov, think tankov in podobnih oblik. O delovanju, aktivnostih, pomenu in načrtih kluba smo se pogovarjali z Matejem Leskovarjem, ki je na Generalnem konzulatu v Münchnu odgovoren za gospodarske zadeve, od novembra lani pa v Mednarodnem poslovnem klubu Slovenija (Internationaler Club Slovenija - ICS) opravlja funkcijo člana upravnega odbora. Katere aktivnosti izvaja Mednarodni poslovni klub? »Društvo v sedanji fazi zagotavlja predvsem organizacijo poslovnih in družabnih dogodkov, ki služijo mreženju članov z vabljenimi tujimi gosti.« Kdo so člani in od kod prihajajo? »Večina članov so mladi Slovenci in Nemci; Slovence je pot v Nemčijo pripeljala zaradi študija, širjenja ali selitve lastnih podjetij na tuji trg ali delovnega razmerja, nemški člani pa predstavljajo drugo ali tretjo generacijo slovenskih potomcev in imajo velik interes sodelovanja s Slovenijo.« Kakšno je zanimanje slovenskih podjetij za vstop na nemški trg in katere panoge imajo za to največ možnosti? »Nemčija predstavlja največje evropsko gospodarstvo, s svojo razvito infrastrukturo, usposobljeno delovno silo in urejenimi pravnimi razmerji pa je tudi izjemno zaželena destinacija podjetij. Za Slovenijo je Nemčija eden izmed največjih in hkrati najpomembnejši gospodarski partner, medsebojna blagovna menjava iz leta v leto raste, temu trendu pa tudi ni videti konca. Dosedanja uspešnost posameznih sektorjev v grobem zrcali tudi možnosti. Tako dobro petino slovenskega uvoza v Nemčijo tvorijo proizvodi avtomobilske industrije, ki jim sledijo električni stroji in oprema, na

tretjem mestu pa s 13 odstotki jedrski reaktorji, kotli in stroji – kar kaže na to, da slovenska podjetja v večini predstavljajo tier 1 in tier 2 dobavitelje nemškim proizvajalcem. Najtežji preboj je zaradi specifičnih potrošniških navad na področju prehrambnih izdelkov.« Ali se slovenski poslovni klubi povezujete med seboj? »Na Bavarskem obstaja velika koncentracija slovenskih klubov, ki se pretežno združujejo z gospodarskim namenom. Tako je poleg društva ICS v Münchnu tudi Bavarsko – slovensko društvo (BSG e.V.), severno, v regiji Franken, pa se v Nürnbergu sestaja poslovno društvo GeriS e.V. Zaradi zavedanja relativno majhnega števila Slovencev se društva med seboj povezujemo tako je v navadi redno obiskovanje dogodkov drugega društva, pomoč pri organizaciji pa vse do skupnega sodelovanja pri projektih.« S kakšnimi težavami se slovenski podjetniki na nemškem trgu srečujejo in kaj jim svetujete? Na kaj morajo biti še posebej pozorni in česa nikakor ne smejo storiti? »Zaradi bližine, relativno podobne kulture in razširjenega učenja nemščine v slovenskih šolah mnogokrat zmotno prevladuje mnenje, da je vstop na nemški trg preprost – kar je daleč od resnice. Zahteva izjemno

9


dobro pripravljenost (od jezika pa vse do natančno premišljene zakonodaje) ter predvsem strpnost. Širjenje zahteva ciljno usmerjenost in se občutno razlikuje tudi od vstopa na avstrijski trg – v praksi se ta namreč v številnih primerih enačita. Trg je ogromen in v poplavi ponudbe lahko vsaka pomanjkljivost pomeni hiter izločevalni dejavnik pri povpraševalcih. Birokratski stroški so veliki, zato svetujemo pripravo in pridobivanje partnerjev še pred inkorporacijo nemške podružnice. Dejstvo je tudi, da se večina poslov sklepa na sejmih, ti pa lahko ob nepremišljenem ravnanju za podjetja pomenijo nerazumno velik strošek – zato v prvih fazah svetujemo samo obisk sejmov, prisotnost z razstavnim prostorom pa morebiti kasneje – pri tem pa je treba obisk aktivno izkoristiti za mreženje s potencialnimi partnerji. Slovenci smo pri tem mnogokrat preveč zadržani in težko osebno pristopimo do ljudi, vendar je to pogoj uspešnega gospodarskega sodelovanja.« Kakšna je vloga generalnega konzula v klubu? »Generalni konzul g. Jožef Keček sodi med najaktivnejše pobudnike, je soustanovitelj društva in trenutno njegov častni član. Društvu svetuje, pomaga pri zagotavljanju sredstev in druge podpore.« Načrti za prihodnost? »Društvo ICS bo tudi v prihodnje veliko pozornost

10

namenjalo organizaciji dogodkov, ki podjetjem in posameznikom ponujajo okvir mreženja in ustvarjanja novih poznanstev. Po najboljših močeh pomagamo in odgovarjamo tudi na posamezna povpraševanja in prošnje za pomoč, ki jih redno prejemamo – z željo po oblikovanju močne slovenske gospodarske skupnosti v tujini.«


// NOVICE

11


ANA ROŠ NAJBOLJŠA KUHARSKA MOJSTRICA NA SVETU »Jaz sem znana po tem, da se ne strinjam, da se delo v kuhinji loči na dva spola, ker mislim, da je vloženega dela, če hočeš enak rezultat, popolnoma enako oziroma mogoče celo več. Mislim, da bom to nagrado tudi izkoristila, da se spregovori tudi o teh stvareh.«

12


// NOVICE Ana Roš iz Hiše Franko si je prislužila laskavi naziv, ki ga podeljuje akademija 50 najboljših restavracij na svetu. Eno najprestižnejših nagrad kulinaričnega sveta bo prevzela aprila v Melbournu. Po izjemnem uspehu, ki ga je Ani Roš in Hiši Franko lani prinesla dokumentarna serija Chef's table, je naziv najboljše kuharske mojstrice na svetu za leto 2017 največja potrditev doslej. Akademijo 50 najboljših restavracij na svetu sestavlja skoraj 1000 kuharjev, lastnikov restavracij, kulinaričnih novinarjev in popotnikov, ki so razdeljeni v 26 geografskih območij in se odločajo na podlagi svojih izkušenj v preteklem letu in pol. Ana je ob prejetju priznanja dejala: »Glasuje ves svet, glasujejo v glavnem novinarji, 'opinion makerji', kuharji oz. ljudje, ki zaradi hrane potujejo od Kitajske, Avstralije do Južnoafriške republike. Si jemljem precej k srcu, ker je to priznanje s strani dejanske stroke.«

»Mednarodni sloves, ki ga v zadnjem času povsem upravičeno uživa Ana Roš, usmerja pozornost ne le na njeno kobariško kuhinjo s prepoznavnim lokalnim pridihom, temveč na odličnost slovenske gastronomije na splošno.«

Roševa sicer kritično pravi, da nagrada odpira tudi vprašanja o vlogi ženske v kuhinji, saj je po njenem diskriminatorna: »Jaz sem znana po tem, da se ne strinjam, da se delo v kuhinji loči na dva spola, ker mislim, da je vloženega dela, če hočeš enak rezultat, popolnoma enako oziroma mogoče celo več. Mislim, da bom to nagrado tudi izkoristila, da se spregovori tudi o teh stvareh.«

Kot pravi, prestižna nagrada lahko pomaga pri misiji, da se slovenska gastronomija lahko postavi na svetovni gastronomski zemljevid, pa tudi za promocijo doline Soče in Slovenije. Naziv bi moral biti odskočna deska

za ves slovenski prostor, opozarja: »Jaz sama vsega dela ne morem opraviti. Tu je odvisno od okolice, ali bo razumela, da je to lahko izziv za vse nas, ne samo zame. Konec koncev je gastronomija v tem trenutku v svetu en najpomembnejših turističnih produktov.« Njeno odličnost so prepoznali tudi pri reviji Onaplus, kjer vsakoletno organizirajo prireditev Ona 365, na kateri izberejo Slovenko, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto. Kot so zapisali organizatorji, so ob praznovanju mednarodnega dneva žensk pod soj žarometov postavili 50 izbrank, ki vztrajno sledijo svojim ciljem, premikajo meje možnega in dramijo otopelost v vseh ozirih. Uvrščene na seznam Oninih 50 se namreč »na svoji poti ne pogajajo s strahom, z malodušnostjo in apatičnostjo, temveč so s predanostjo poslanstvu, pokončno držo in z vsem potrebnim zanosom znale osvojiti in doseči svoj prostor na vrhu«.

Ana Roš je najboljša kuharska mojstrica letošnjega leta na svetu po izboru akademije 50 najboljših restavracij na svetu (The World's 50 Best Restaurants). »V mednarodno sfero vrhunske kulinarike je vnesla svoj prepoznavni avtorski izraz, ki ga zaokrožuje z izjemno inovativno držo, kakovostjo ter mojstrstvom v izvedbi. Je kuharska samoukinja, ki je z odprtim duhom, širokimi razgledi, nenehnim izobraževanjem in ustvarjalnostjo izoblikovala kulinarično pisavo par excellence,« so navedli organizatorji. Ob tem so dodali, da so svetovna priznanja, vabila na najprestižnejše kulinarične dogodke, nastop v kulinarični oddaji Netflix ter laskavi naziv najboljše chefinje na svetu le odmev izjemnega zadovoljstva njenih gostov, ki tako rekoč romajo v Kobarid s celega sveta. »Mednarodni sloves, ki ga v zadnjem času povsem upravičeno uživa Ana Roš, usmerja pozornost ne le na njeno kobariško kuhinjo s prepoznavnim lokalnim pridihom, temveč na odličnost slovenske gastronomije na splošno,« so še dodali. Svoje delo bo dopolnila še s knjižnim prvencem Ana and her boys, Ana in njeni fantje, ki na knjižne police prihaja prihodnje leto.

13


Osebnosti Primorske 2016 sta Igor Komel in Vasja Klavora Radio Koper, Televizija Koper in dnevnik Primorske novice so v sežanskem Kosovelovem domu že dvanajstič zapored razglasili osebnost Primorske. To sta Igor Komel in Vasja Klavora, najbolj zaslužna za postavitev spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v prvi svetovni vojni v Doberdobu. Naklonjenost pietetnemu spominu na 36 tisoč slovenskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni in so, po 100 letih, končno dobili spomenik v Doberdobu, ki je »slovenskih fantov grob«, so Primorke in Primorci izkazali že z izbiro Osebnosti Primorske meseca oktobra. Vasja Klavora, sicer upokojeni kirurg, nekoč podpredsednik državnega zbora, gorski reševalec, dober poznavalec dogajanja med soško fronto in avtor več knjig na to temo, si je že dalj časa prizadeval za postavitev takega spomenika. V sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici, ki ga vodi Igor Komel, človek povezovanja, izjemen organizator, ki je Kulturni dom od leta 1987, odkar ga vodi, resnično ustvaril kot hišo sožitja, je nastala zamisel o postavitvi spomenika v Doberdobu. 26. oktobra so ga svečano odkrili ob prisotnosti predsednikov Republike Italije in Slovenije, Sergia Mattarelle in Boruta

14

Pahorja, kar številni označujejo za zgodovinski dogodek. Brez Vasje Klavore in Igorja Komela, njune vztrajnosti, tudi trme, predvsem pa izjemnega spoštovanja, ki ni ostalo pri besedah, bi tega spomenika ne bilo. Vasja Klavora je, po razglasitvi za osebnost meseca oktobra v pogovoru za Radio Koper povedal: »Še enkrat bom poudaril: resnično je šlo za zgodovinski dogodek! Tega ne smemo pozabiti. Prišla sta oba predsednika danes obeh prijateljskih držav Italije in Slovenije. Nekoč smo bili nasprotniki. Tu se je umiralo. Tu se je sovražilo. Tu se je skozi dolga desetletja zaznamovalo kot območje nekega hudega boja, neke velike vojne, nekega velikega vojnega spopada, ki se ni zgodil na slovenski zemlji. Ne morem mimo tega, da ne rečem, kako lepe in prijateljske so bile besede italijanskega predsednika. Vsi so pozivali k miru in mislim, da se je po stotih letih zgodilo to, kar so si tudi naši fantje in možje, Slovenci, sicer v avstro-ogrskih uniformah tedanje armade želeli: da se to vojevanje tu konča in naj zavlada mir. To je bila tudi njihova poslanica!« Igor Komel je dodal: »Prav gotovo je zadoščenje in hkrati je razmišljanje, kako naprej. Upam, da bo spomenik


// NOVICE

postal turistično zanimiva atrakcija za celoten Goriški Gostitelja zaključne prireditve sta bila novinarka in voKras. Da bi znali povezati Cerje, Doberdob, Brestovec. diteljica Televizije Koper Karin Sabadin in Marko Strle. To so simboli slovenske zemlje!« Za dobro vzdušje v dvorani so poskrbeli novogoriški Avtomobili, s katerimi so zapele tudi tri izjemne vokaNa slovesni podelitvi sta zmagovalca iz rok lanske Oseb- listke Severa Gjurin, Neisha in lanskoletna zastopnica nosti Primorske Angele Lampe prejela zlato jabolko, ki Hrvaške na Eurosongu Nina Kraljić. Prireditve se je med je delo akademskega kiparja Boštjana Drinovca. drugimi udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Za laskavi naslov osebnost Primorske so se letos potegovali: Ines Pahor, Nataša Tul Mandič, Poljanka Dolhar, Marino Kranjac, Janko Boštjančič, Sašo Weldt in Primož Gnezda, Lina Kaldana, Vasilij Žbogar, Franco Cossuta in Bruno Volpi Lisjak, Igor Komel in Vasja Klavora, Nina Luša in Danijel Krivec.

Zmagovalci 50. Kraškega pusta so Opčine in Padriče-Gropada Zmagovalci jubilejnega 50. Kraškega pusta so domači »pustarji« z Opčin (89 točk). Na prvo mesto se je uvrstil voz, ki se je predstavil s temo »O vi, ki vstopite, vsakega posla up opustite!« Drugo mesto je zasedel voz pustne skupine Šempolaj »Zdej je ura, da se veslimo in 50 let Kraškega pusta proslavimo« (88 točk). Tretje mesto si je zagotovila Medjavas-Štivan z vozom »Paperoni z miljoni in mi pa bugi ...« (86 točk). V kategoriji skupin je prevladala »Luna puhna« s Padrič in iz Gropade (78 točk), ki neprekinjeno zmaguje od leta 2011. Druga je bila skupina Monfalcone Tržič (62 točk), tretja pa Združenje staršev Nabrežina (61 točk).

15

E-revija Moja Slovenija marec 2017  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you