E-revija Moja Slovenija februar 2019

Page 1

E-revija | Februar 2019

KULTURA

Praznovanja slovenskega kulturnega praznika po svetu KULTURA

Umrl je clevelandski »princ polke« Tony Petkovšek SLOVENCI PO SVETU

Slovenka v boj za Belo hišo 1



// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

KULTURA

PRAZNOVANJA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA PO SVETU

KULTURA

SLOVENCI PO SVETU

UMRL JE CLEVELANDSKI »PRINC POLKE« TONY PETKOVŠEK

SLOVENKA V BOJ ZA BELO HIŠO

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Miha Prapotnik

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Praznovanja slovenskega kulturnega praznika po svetu

1


BIH, BANJALUKA

Odprtje razstave Pot knjige Osmi februar je slovenski kulturni praznik, dan, ko se spominjamo smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Od njegove smrti je preteklo točno 170 let, a njegove besede so žive še danes. Slovenska književnost je v obdobju romantike dosegla enega izmed svojih vrhov. France Prešeren je pokazal, da je tudi v slovenskem jeziku mogoče izražati najgloblje misli in občutke. Kulturni praznik smo v Banjaluki obeležili z odprtjem razstave Pot knjige – od avtorja do bralca. Potujoča razstava nam prikaže proces nastajanja knjige, brošure in plakate je v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije zasnovala in izdala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

kratek program, slišali smo pesmi Kajetana Koviča, Anje Štefan in Toneta Pavčka. Srednješolci in odrasli so nastop zaključili s sedmo kitico Prešernove pesmi Zdravljica - torej z besedilom slovenske himne. France Prešeren je v pesmi izrazil svojo željo po svobodi, enakosti, bratstvu in medsebojnem spoštovanju vseh ljudi in to sporočilo je vedno znova vredno ponavljati. Slišali smo, kako pesem zveni v slovenščini, srbščini, angleščini, nemščini in ruščini. Razstavo so odprli naši gostje iz Slovenije: avtorja stripa Pot knjige, od avtorja do bralca, pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator David Krančan ter Tjaša Urankar, strokovna svetovalka za področje bralne kulture na Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in vodja projekta Pot knjige.

Odprtje razstave je bilo v Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske, v imenu knjižnice nas je pozdravil Berislav Blagojević, v imenu Društva Slovencev Triglav pa Mladen Bubonjić.

Obiskovalci, ki so povsem napolnili dvorano, so si z zanimanjem ogledali razstavo, navdušeni so bili nad knjižnim moljem, ki v zabavnih stripih mlade spodbuja k branju, uživali pa so tudi v sproščenem klepetu z gosti.

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine so pripravili

  Barbara Hanuš

2


// KULTURA BIH, SARAJEVO

Tudi v Sarajevu so praznovali V počastitev slovenske ustvarjalnosti in dediščine velikega pesnika in ponosa slovenskega naroda, Franceta Prešerna, je slovensko društvo »Cankar« iz Sarajeva 18. januarja 2019 priredilo velik kulturni dogodek v dvorani Frančiškanskega mednarodnega študentskega centra. Na slovesnosti je nastopil zbor KUD Dr. Pavel Turner iz Frama v Sloveniji. Sopranistki Ajna Hasanbegović in Hana Salihović sta ob umetniškem sodelovanju Fuada Šetića zapeli arije W.A.Mozarta in G. Rossinija.

Učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture iz Sarajeva so nastopili z recitalom, posvečenem Francetu Prešernu. Prešernov dan se praznuje v čast slovenske ustvarjalnosti in dediščine največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Praznujemo ga na obletnico pesnikove smrti in je osrednja proslava slovenske kulture, tako v Sloveniji kakor tudi v slovenskih društvih po svetu.  Slovensko društvo Cankar, Sarajevo

BIH, KAKANJ

Prešernov dan v Kaknju Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Kaknju v Bosni in Hercegovini. Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj je na izjemno bogati prireditvi združilo pete in brane pesmi, navdušili pa so tudi mladi potomci Slovencev, ki so zelo aktivni v društvu. Posebej čustven in ganljiv je bil nastop pesnice Jadranke Matić Zupančič, ki je pol leta svojega življenja preživela v Kaknju, kjer je končala 3. letnik tamkajšnje gimnazije, saj je družina sledila očetu, ki je delal v tem mestu. Slovenske zborovske barve

je zastopal Mešani pevski zbor KUD dr. Pavel Turner iz Frama. Pri prireditvi je pomagalo tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.

BIH, ZENICA

Prešernov dan v Zenici Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Zenici v Bosni in Hercegovini. Slovensko združenje meščanov »Encijan« Zenica je v soorganizaciji z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto v goste povabil novomeško pesnico Jadranko Matić Zupančič, ki je predstavila svoje pesmi, v pogovoru s profesorico Suzano Krvavica pa sta se na kratko sprehodili čez njeno življenje. V prostorih društva Encijan smo odprli tudi razstavo grafik Novomeške vedute, ki so nastajale na delavnici

novomeške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ob 650-letnici Novega mesta. Otvoritev razstave je s svojim petjem spremljala Aida Čorbadžić, operna pevka iz Sarajeva.

3


ITALIJA, ČEDAD

Dan slovenske kulture v Čedadu Letošnja osrednja Prešernova proslava Slovencev v Italiji je nosila naslov Kot ptice prešerno – glasbeno popotovanje od morja do gora in je bila v nekdanji cerkvi sv. Frančiška v Čedadu v nedeljo, 10. februarja, ob 17.uri. Kulturni del večera so izvedli učenci, bivši učenci in profesorji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbene matice v obliki glasbenega popotovanja od tržaške pokrajine, mimo goriške do videnskega območja. Glasbeni del so sestavljale tako instrumentalne kot pevske skladbe, ki so jih napisali ali priredili slovenski skladatelji zamejskega območja. Celotno proslavo, na kateri je slavnostno spregovorila Margherita Trusgnach in v kateri je bila poleg glasbe tudi poezija in plesne točke bo v režiji Romea Grebenška. Na večeru so podelili prešernova priznanja za življenjsko delo zaslužnim pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki jih dodelita krovni organizaciji SSO in SKGZ, ki sta bila tudi glavna organizatorja večera.

4

Tudi Slovenci iz videnske pokrajine upravičeno in enakopravno skupaj z rojaki na Goriškem in Tržaškem praznujemo Dan slovenske kulture. Saj so vse naše domače govorice, ljudske pesmi, glasba, pravljice, uspavanke in še veliko drugega neodtujljiv del slovenskega kulturnega zaklada. Zaklada, ki smo ga čuvali in gojili skozi stoletja in skozi težke čase, ko nam je sovražna politika trgala materni jezik, rezala kulturne korenine in preprečevala stik z rojaki, češ da nismo Slovenci, temveč nekakšno brezimensko slovansko pleme, ki nima pravice do pisane besede in šolanja v materinščini.  Dom


// KULTURA

NIZOZEMSKA, RIJSWIJK

Slovenska kultura se predstavlja na Nizozemskem Na Nizozemskem je v teh dneh še nekaj proslav slovenskega kulturnega dne, osrednja je bila že v soboto, 2. februarja v Rijswijku, v bližini vladnega mesta Haag. Poleg rojakov in nizozemskih prijateljev Slovenije so se je udeležili tudi domačini, ki si bodo lahko še ves mesec februar v knjižnici Rijswijk ogledali fotografije Slovenije. Razstavo del krajinskega fotografa Jake Ivančiča je odprla veleposlanica RS Sanja Štiglic. Z letošnjo kulturno proslavo smo povezali vsa tri poslanstva našega združenja – povezovanje prijateljev Slovenije na Nizozemskem, promocijo Slovenije in posredovanje tradicije slovenski mladini. Veleposlanica Sanja Štiglic se je za to zahvalila Združenju prijateljev Slovenije na Nizozemskem, posebej pa še tukajšnjim učiteljicam slovenskega jezika za njihovo neutrudno delo. Slovensko himno je v slovenščini in nizozemščini zapela Tjaša Fajdiga. Kulturni program, ki je sledil odprtju razstave, so oblikovali učenci slovenščine iz Haaga, pod vodstvom učiteljic Neje Morato Štucin in Danice Novosel. Zakaj in kako Slovenci, kot eden izmed redkih narodov na

svetu, tako izrazito praznujemo Kulturni dan, je povedala Tinkara Muri, učenka dopolnilnega pouka slovenščine. Njeno pripoved o Prešernu in njegovem pomenu za slovenski jezik in narodno identiteto je za nizozemske goste prebral Keimpe Dijkstra. Najmlajši učenci iz Evropske šole so zbrane navdušili s prešerno Kekčevo pesmijo in kasneje še s pesmimi, ki so jih peli z drugimi navzočimi otroki. K slovenski kulturi sodijo dobra kapljica in domače dobrote, po katerih so radi segli tudi nizozemski gostje. Prireditvi, ki jo je združenje ob dejavni podpori veleposlaništva pripravilo v sodelovanju s Knjižnico Rijswijk, je poleg tukajšnjih Slovencev namreč sledilo veliko Nizozemcev. Nekateri med njimi sicer že delno poznajo našo domovino, tokrat pa so s posebnim zanimanjem prisluhnili pripovedi o praznovanju slovenske kulture ter komu in zakaj je posvečen tisti spomenik sredi slovenskega glavnega mesta.  Metka Dijkstra - Murko

5


HRVAŠKA, SPLIT

Tradicionalna pesem v Splitu povezala Slovenijo in Dalmacijo Slovensko kulturno društvo Triglav Split je ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, v čudovitem okolju Gotske dvorane Muzeja mesta Splita priredilo zares prazničen večer. Večer umetnosti, kulture, glasbe, večer vokalne lirike, v izvedbi dveh izjemnih glasbenikov - basista Marija Krnića in pianista Tončija Tranfića. V pogovoru z novinarko Mirelo Meić je Marijo Krnić po koncertu povedal: »Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Triglav iz Splita, ki združuje slovenske Dalmatince ali dalmatinske Slovence, sva se s kolegom pianistom Tončijem Tranfićem, v počastitev Prešernovega dne, odločila Slovenijo in Dalmacijo povezati s tradicionalno pesmijo in z njo najbolje prikazati bogastvo glasbenega ustvarjanja teh dveh narodov. Koncert sva zastavila tako, da sva prvi del posvetila hrvaški, dalmatinski glasbi, drugi del pa slovenskemu glasbenemu ustvarjanju. Odločila sva se izbrati prav tista dela, ki v priredbah eminentnih skladateljev z njihovim inventivnim pristopom temu dragocenemu materialu dajejo dodatno in neverjetno lepoto. V prvem delu programa je bil prvič v Splitu izveden celovit ciklus pesmi 'Varoške pesmi iz Splita in Kaštela', slavnega hrvaškega skladatelja, dirigenta, glasbenika in kritika Borisa Papandopula, avtorja enega največjih opusov v hrvaški glasbi. V ciklusu iz leta 1950 je enajst pesmi ljubezenske tematike razvrščenih po principu kontrasta. Pevec prinaša tradicionalne napeve po skladateljevih zapisih, klavir pa jih obogati z razkošnimi barvami neoklasicističnih obeležij. Ta uspešna sinteza tradicionalnega in sodobnega glasbenega izraza je pravi mali biser njegovega opusa. Moja velika želja je bila javnosti predstaviti čudovit cikel, v katerem se nizajo majhni 'hiti' dalmatinskih pesmi. Ob sijajni glasbi smo se poskušali spomniti skoraj pozabljenega vokalnega dela opusa našega velikega skladatelja. Drugi del programa je sestavljala serija osmih slovenskih pesmi, šestih tradicionalnih in dveh avtorskih, ki so z lepoto melodične linije in besedila pridobile popularnost in status ljudskih pesmi. V tem raznovrstnem pristopu do tradicionalnih pesmi, navdihnjenih z ljubeznijo do ljubljene osebe in domovine, smo znane napeve odeli v zgodnjeromantično, poznoromantično, impresionistično ali pa neoklasicistično oblačilo.

6

Največja nagrada za ves trud pa je potem prepolna dvorana prekrasnih ljudi, ki uživajo skupaj s tabo.« je zaključil Marijo Krnić. Na koncertu je - še nikoli tako polna - dvorana zares uživala in z gromkim aplavzom ter glasnimi vzkliki 'bravo' izražala svoja globoka doživetja in želje, da bi se tak koncert znova zgodil, čim prej, tukaj in vsekakor tudi pred ljubitelji glasbene umetnosti v Sloveniji. Zares za vse nepozabno lep večer, užitek za dušo, srce, uho in oko.  Vera Hrga, SKD Triglav Split / SVSD


// KULTURA

PODELILI NAGRADE 47. LITERARNEGA NATEČAJA MLADIKE

Napredek jezikovnega znanja je vprašanje obstoja skupnosti Napredek jezikovnega znanja predstavlja vprašanje obstoja narodne skupnosti, zato mora biti krepitev tega znanja skrb celotne skupnosti. S temi besedami je predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor utemeljil nastanek literarnega natečaja revije Mladika, ki je bil razpisan že 47-ič; in v okviru katerega so 11. februarja zvečer v Peterlinovi dvorani v Trstu podelili nagrade na tradicionalni Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in DSI. Komisija, ki je prejela 138 literarnih prispevkov - 76 proznih in 62 pesniških - je za poezijo podelila prvo nagrado Milanu Novaku, drugo Mariji Švajncer, tretjo pa Alešu Jelenku, medtem ko se je med proznimi deli na najvišjo stopničko uvrstila novela Tadeje Krečič Scholten, drugi je bil zapis Barbare Zlobec, tretje pa delo Gašperja Tonina. Prejemnike je nagradila urednica založbe Mladike Nadia Roncelli, odlomke iz nagrajenih del pa so brali člani Radijskega odra.

ustvarjanje v manjšinskem prostoru za potrjevanje narodne pripadnosti. Zaustavil se je tudi pri sedanji stvarnosti Slovencev v Italiji, ki po njegovih besedah ni tako črnogleda in problemi, ki si jih zdaj ustvarjamo kar sami, niso nepremostljivi, saj se jih da z dobro voljo in nekaj sredstvi rešiti, za kar pa so potrebni sodobnejši prijemi in odločitve. Večer v DSI je bil tudi priložnost za predstavitev knjige z naslovom 30 najboljših. Iz zakladnice literarnega natečaja revije Mladika 1973-2016, ki je izšla pri založbi Mladika, uredila pa jo je Evelina Umek. Kot je sama urednica dejala v pogovoru z Nadio Roncelli, gre za izbor del, ki so v teku desetletij prispela na literarni natečaj in predstavljajo različne zgodbe in življenjske izkušnje, za vsakega avtorja pa je natečaj priložnost, da se preizkusi in nadaljuje s pisanjem.  Ivan Žerjal, Primorski dnevnik

Na večeru, ki ga je uvedlo petje Ženske vokalne skupine Barkovlje pod vodstvom Aleksandre Pertot, je navzoče nagovoril predsednik DSI Sergij Pahor, ki je med drugim poudaril, kako so pred desetletji snovalci literarnega natečaja Mladike hoteli s tem oživeti in spodbujati literarno

7


// SLOVENCI PO SVETU

Umrl je clevelandski »princ polke« Tony Petkovšek V 78. letu starosti je v Clevelandu umrl Tony Petkovšek, dolgoletni urednik t. i. Polka Radia in sploh »maskota« slovenske glasbe v ZDA. Leta 1967 je kot solastnik turistične agencije Kollander Travel organiziral prvo turnejo polke, s čimer je promoviral to glasbeno zvrst med Slovenci in neslovenci v ZDA, so-organiziral je številne turneje potomcev slovenskih izseljencev v domovino njihovih staršev, ob vsem tem pa je celih 50 let vsak delovni dan predvajal svojo »polka-oddajo«. Poleg tega je skrbel za sobotno oddajo, ki se je ohranila tudi po njegovem odhodu v pokoj. V oddaji je gostil številne pomembne goste iz Slovenije, poleg raznih politikov, znanstvenikov, športnikov itd. tudi Lojzeta Slaka in Slavka Avsenika.

8

Bil je tudi nepogrešljiv del znanega Muzeja Polke v Clevelandu (Cleveland Polka Hall of Fame), njegov največji dogodek pa je bil vsakoletni Polkafest, ko se je za vikend neposredno po Zahvalnem dnevu (Thanksgiving) v Clevelandu zbralo na stotine ljubiteljev polke iz vseh delov ZDA in Kanade, med njimi ogromna večina s slovenskimi koreninami. Leta 2012 je prejel Red za zasluge Republike Slovenije. Med slovenskimi rojaki v ZDA je veljal za »ambasadorja polke«, med Američani je bil gotovo razumljen kot svojevrsten ambasador slovenstva. Če je za znamenitega Frankieja Yankovicha veljal vzdevek »kralj polke«, potem si Tony Petkovšek zaslužil naziv »princ polke«…


// SLOVENCI PO SVETU

AMY KLOBUCHAR NAPOVEDALA KANDIDATURO ZA PREDSEDNICO ZDA

Slovenka v boj za Belo hišo

Demokratska senatorka slovenskega rodu iz Minnesote Amy Klobuchar je v Minneapolisu napovedala kandidaturo za predsednico ZDA na volitvah leta 2020 in v govoru pred zasneženo množico ob reki Mississippi napovedala politični program, ki je skoraj povsem v nasprotju s tem, kar dela sedanji predsednik ZDA Donald Trump tako doma kot na mednarodnem odru. 58-letna Klobucharjeva je najbolj znana kandidatka s srednjega zahoda ZDA, ki ga je leta 2016 malce presenetljivo osvajal Trump v dvoboju z demokratko Hillary Clinton in trenutne ankete kažejo, da ima Demokratska stranka z njo morda največ možnosti, da dobi nazaj izgubljeno regijo.

Znana in popularna je političarka slovenskega porekla na primer v Iowi, kjer bodo leta 2020 prva strankarska zborovanja, v domači Minnesoti pa uživa visoko javno podporo in vse tri volitve v zvezni senat je osvajala z zanesljivo prednostjo.  Primorski dnevnik

9


Dr. Barbara Riman o Slovencih na Hrvaškem V oddaji Intervju na Televiziji Slovenija so gostili predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, doktorico Barbara Riman. Prav Slovence na Hrvaškem med Slovenci, ki živijo izven meja matične države, paradoksalno morda celo najslabše poznamo. Zakaj je tako? Pogovor je vodila Ksenija Horvat. Ogledate si ga lahko TUKAJ.

Planika – bilten društva Slovencev v Zrenjaninu 2018 Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina v Vojvodini, na severu Srbije, je v glasilu povzelo svoje delovanje v lanskem letu. V tem obdobju so med drugim priredili že tradicionalno literarno srečanje slovenskih društev v Srbiji, udeležili so se prireditve Dobrodošli doma v Brežicah in proslavili najpomembnejše slovenske praznike. Bilten najdete TUKAJ

10


// SLOVENCI PO SVETU

AVSTRIJSKA KOROŠKA

Slovensko srce K

Koliko Slovencev je že obiskalo slovenske znamenitosti na avstrijskem, a slovenskem Koroškem? Gospa Sveta? Knežji kamen? Vojvodski prestol? IKEA?...

everna meja še bolj odprta, ljudje iz Slovenije obiskujejo in se povezujejo s koroškimi Slovenci in koroški Slovenci utrjujejo pozitivne stike s svojo matico, Slovenijo.

Koliko prebivalcev Slovenije ve, da tu živijo koroški Slovenci, s katerimi se lahko komunicira v slovenskem jeziku?

Občutimo dvojezičnost! Spoznajmo koroške Slovence!

Kje Slovenci iščejo informacije o slovenskih atrakcijah avstrijske Koroške v slovenskem jeziku?

Bodimo skupaj POVEZANI!

Kje dobiti seznam slovenskih ponudnikov storitev na avstrijskem, a slovenskem Koroškem? Kje govorijo slovensko? Ta seznam ne obstaja! Vse tovrstne informacije je potrebno zbrati, objaviti in redno obnavljati! Zato smo odprli: 1.) novo Facebook stran Avstrijska Koroška 2.) novo spletno stran Avstrijska Koroška: V krajih preko severne meje Slovenije lahko uživamo in se ne mučimo z iskanjem v znanju svojih skritih nemških besed. Na drugi strani je izkazan interes ponudnikov iz Slovenije, ki se želijo povezati z avstrijsko, a slovensko Koroško in koroškimi Slovenci v slovenskem jeziku. S tem postaja s

11