Page 1

E-revija | Februar 2018

KULTURA

Borisu A. Novaku in Janezu Mejaču Prešernovi nagradi

SLOVENCI PO SVETU

Jana Trap, študentka z Dunaja: Antifašizem bo vedno del njenega življenja

SLOVENCI PO SVETU

Srečanje Dobrodošli doma bo v Brežicah 16. junija 1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

KULTURA

BORISU A. NOVAKU IN JANEZU MEJAČU PREŠERNOVI NAGRADI 3

SLOVENCI PO SVETU

SLOVENCI PO SVETU

JANA TRAP, ŠTUDENTKA Z DUNAJA: ANTIFAŠIZEM BO VEDNO DEL NJENEGA ŽIVLJENJA

SREČANJE DOBRODOŠLI DOMA BO V BREŽICAH 16. JUNIJA 9

13

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


Drage rojakinje in rojaki,

Drage Slovenke in Slovenci v Sloveniji in po vsem svetu. Vsako leto na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko obeležujemo spomin na enega naših največjih pesnikov Franceta Prešerna se prebujajo tudi misli o svobodi in enotnosti vseh nas, do česar Slovenci čutimo še posebno naklonjenost. Zato so prav Prešernovi verzi postali naša državna himna. S prepevanjem Zdravljice slavimo ne le narodne, ampak tudi osebne in obče človeške želje in pričakovanja. Takšni občutki so še zlasti poudarjeni in navzven izraženi na naš kulturni praznik, ko se pri Slovencih v matični domovini in po vsem svetu vrstijo prireditve in praznovanja. Kultura je temelj vsakega naroda, njegove zavesti in samobitnosti. In prav vam, drage rojakinje in dragi rojaki, gre velika zahvala za to, da varujete in ohranjate slovensko kulturo in s tem tudi našo dediščino, ki je temelj našega obstoja in razvoja. V času, ko se kulture med seboj vse bolj prepletajo, je varovanje skupne dediščine in vsakega njenega dela še toliko bolj vredno spoštovanja in hvale. Poznati to dediščino in jo negovati pa je tudi predpogoj za medsebojno razumevanje, spoštovanje, sožitje in blaginjo. Naj ob tem poudarim, da ohranjanje slovenske kulturne in narodne identitete med našimi rojaki v sosednjih državah in po svetu sodi tudi med temeljne dolžnosti Republike Slovenije, predvsem pa seveda Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kultura je skupek vrednot, ki jih živimo in negujemo vsak dan in ne le ob državnem prazniku kulture. Skozi

kulturo se kaže naše duhovno bogastvo. Zato me vsakič znova navdušuje, ko na svojih obiskih med slovenskimi rojaki slišim slovensko pesem, besedo, vidim slovenske plese in običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Zlasti pa me izpopolnjuje goreča prisrčnost, žar in ponos, s katerim se slavijo in živijo slovenski običaji. Iskrena hvala vam, rojakinje in rojaki, da s tako zavzetostjo vso to kulturno dediščino ohranjate, jo prenašate na mlajše rodove in jo vsako leto pokažete tudi v slovenski domovini, na prireditvi Dobrodošli doma, kjer vidimo vrhunske kulturne stvaritve in iz leta v leto pestrejši izbor kulture. Letošnji slovenski kulturni praznik je poseben, ker v letu 2018 obeležujemo sto let od smrti Ivana Cankarja, osrednjega literata slovenske moderne, vrhunskega stilista, ki je bil glas šibkih in zapostavljenih in je v svojih delih izražal neomajno ljubezen do domovine. »Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja,« je med drugim pred stoletjem zapisal Cankar, čigar dela so še dandanes aktualna. Drage rojakinje in rojaki, Slovenke in Slovenci želim vam, da bi na praznik kulture v svojih skupnostih prijetno praznovali ob slovenski besedi in plesu ter svojo kulturno dediščino širili naprej. Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

1


// KULTURA

Černo pojem poštenega in zavednega človeka Dvorana na sedežu zadruge Nova Coop v Bardu je bila pretesna, da bi sprejela vse, ki so želeli počastiti spomin na Viljema Černa ob prvi predstavitvi knjige »Na izpostavljenem mestu«, ki pripoveduje o njegovem življenju in delu. »Terskega čedermaca«, »pojem poštenega, prepričanega in bojevitega Slovenca v Italiji«, »prijatelja, brata, velikega moža«, »vztrajnega, pogumnega človeka, ki je ljubil svojo zemljo in svoje ljudi«, »človeka, ki je vse svoje življenje zaigral na karto ohranjanja slovenskega jezika in utrjevanja domačih ljudi na svoji zemlji« so namreč res številni spoštovali in imeli radi, za mnoge je bil in bo še naprej pomemben zgled. Na petkovem večeru, ki sta ga priredila Zadruga Novi Matajur in SKGZ, ki sta knjigo izdala, v sodelovanju s Centrom za kulturne raziskave iz Barda, je bilo to še posebno očitno. Po uvodnih besedah predsednice domačega društva Luise Cher in predsednika Zadruge Novi Matajur Mihe Obita so o profesorju Černu in prijateljstvu ter sodelovanju z njim in o sami knjigi spregovorili domači župnik Renzo Calligaro, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, urednik knjige Igor Tuta in prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.

Udeleženci prireditve. Foto: USZS

“To noč sem jo videl” v nizozemskem prevodu Končno smo dočakali prevod Jančarjeve knjige »To noč sem jo videl« tudi v nizozemščino. Kot slovenski izvirnik se ‘Die nacht zag ik haar’ tudi v materinščini 24 milijonov Nizozemcev, Flamcev in Surinamcev bere kot napeta tragična zgodba junakinje Veronike, hkrati pa kot droben zgodovinski trenutek iz druge svetovne vojne. Na knjigo s privlačno naslovnico so ob izidu opozorili vsi večji časniki ter literarne revije in portali. Pod odličen prevod se je spet podpisal dr. Roel Schuyt, ki je prevedel že druga dela Draga Jančarja in Lojzeta Kovačiča. Leta 2011 je Schuyt dobil nagrado za prevod prvega dela Kovačičevih ‘Prišlekov’, lani decembra pa a svojo prevajalsko delo iz slovanskih in albanskega jezika tudi prestižno ‘Letterenfonds Vertaalprijs 2017’. Kako dober je njegov prevod, pa vemo zagotovo mi, ki v nizozemskem besedilu odkrivamo izvirnega duha Jančarjeve mojstrovine.

2


// KULTURA

Borisu A. Novaku in Janezu Mejaču Prešernovi nagradi  MMC  STA Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejmeta pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Boris A. Novak ter plesalec, dolgoletni vodja ljubljanskega baleta, pedagog in koreograf Janez Mejač. Nagrade Prešernovega sklada gredo v roke snemalca Marka Brdarja, igralca Mateja Puca, dramatičarke Simone Semenič, koreografinje Valentine Turcu, fotografa Borisa Gaberščika in umetnice Maje Smrekar.

3


Podobno kot lani so tudi letos imena dobitnikov osrednjih državnih priznanj za dosežke na področju kulture razgrnili slab mesec pred podelitvijo, ki se tradicionalno odvije na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Nagrajence so v veliki dvorani SNG Opere in baleta Ljubljana razglasili predsednik Vinko Möderndorfer in člani upravnega odbora Prešernovega sklada, zbrane pa je ob tej priložnosti pozdravil tudi minister za kulturo Tone Peršak. Individualen glas, ki je slovensko poezijo pomagal usmeriti na pravo pot Boris A. Novak je nagrajen za prepoznaven ustvarjalni opus. Pesnik, dramatik in prevajalec, ki je prav tako publicist, angažiran javni intelektualec, literarni znanstvenik in univerzitetni predavatelj, »slovensko literarno in, širše, kulturno krajino pomembno oblikuje že 40 let«, beremo v utemeljitvi. »Čeprav je na oder slovenske poezije stopil še v času, ko se je pesmi pri nas pisalo in bralo predvsem v skladu z idejno-estetskimi postulati radikalnega, poznega modernizma, je prav z Novakom slovenska poezija našla sladostrasten, tenkočuten in zastrašujoče okreten, imaginativno nebrzdan, pa po potrebi oblikovno tudi discipliniran, prepoznavno individualen glas, ki jo je v pomembni meri pomagal usmeriti na novo pot,« je v utemeljitvi še zapisal Goran Dekleva. Spomnil je na Novakov hvaljeni ep Vrata nepovrata, v katerem je pesnik porabil vse svoje veščine in zaposlil ves register pesniških postopkov. Izrazne globine, ki so zaznamovale slovensko baletno umetnost 20. stoletja Baletni solist, koreograf, režiser in dolgoletni vodja ljubljanskega baleta Janez Mejač je s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja«. Nastopil je v 84 solističnih vlogah, ki jih je oblikoval s 26 domačimi in tujimi koreografi. Imel je pravšnjo moč, talent in tudi dovolj strasti, da je lahko vzdržal v zahtevni baletni umetnosti, vse dokler je obvladal svoje telo, je v utemeljitvi nagrade zapisala Daliborka Podboj. »Mejač se je baletu z dušo in srcem brezpogojno razdajal, tudi z vso energijo, ki jo je glede na svoj obsežni opus imel v izobilju, ko ga nikakor ni mogla ustaviti zasedenost v gledališču, da ne bi baletne umetnosti širil po odrih in krajih zunaj Ljubljane.«

4


// SLOVENCI PO SVETU

Tatjana Rojc na kandidatni listi za senat Izvolitev slovenske kandidatke v italijanski parlament bo izziv za Demokratsko stranko in slovensko manjšino. Italijanska Demokratska stranka je konec tedna potrdila kandidatne liste za prihajajoče parlamentarne volitve v Italiji. Izmed slovenskih kandidatov se je na njeno listo za volitve v rimski senat uvrstila literarna teoretičarka Tatjana Rojc. Na volitvah četrtega marca se bo kot drugouvrščena na listi potegovala za enega od sedmih mandatov, ki v 320-članskem zgornjem domu italijanskega parlamenta pripadajo deželi Furlaniji - Julijski Krajini. Tatjano Rojc je vodstvo stranke v Rimu izbralo med tremi slovenskimi imeni, ki jih je za uvrstitev na listo predlagala slovenska komponenta DS. Poleg nje sta bila v ožjem krogu kandidatov podjetnik Edi Kraus in nadzornica Martina Malalan. Glede na to, da se vladajočim Demokratom po napovedih obeta slab volilni rezultat, bo izvolitev Tatjane Rojc v parlament izziv tako za levosredinsko stranko, ki jo je predlagala, kot za slovensko manjšino, ki bo v nasprotnem primeru ostala brez predstavnika v hramu italijanske demokracije. Položaj slovenske kandidatke na listi je po zagotovilih slovenskih članov Demokratske stranke dobro izhodišče za njeno izvolitev. »DS je edina politična sila v Italiji, ki nudi slovenskim kandidatom stvarne možnosti za izvolitev v parlament, in glede na to, da je slovenska kandidatka na visokem drugem mestu deželne liste za senat, je teh možnosti kar precej,« je v odgovoru

na vprašanja Dela pojasnil Stefano Ukmar, deželni poslanec DS v Furlaniji - Julijski Krajini. Opozoril je, da je politika »skupinska igra« in da bo izvolitev Tatjane Rojc »odvisna od nje, od volje volivcev ter od rezultatov drugih kandidatov Demokratske stranke«. Rešilni čoln S tem je imel v mislih predvsem kandidaturo nosilca kandidatne liste za FJK Tommasa Cerna, direktorja rimskega časnika La Repubblica, ki ga je DS kandidirala tudi v enomandatnem okrožju v Lombardiji, kjer pa obstaja verjetnost, da ne bo izvoljen. »Gre za tvegano okrožje, tako da je ponovitev kandidature na prvem mestu pri nas zanj dejansko rešilni čoln v primeru potopa osrednje barke,« je ozadje pojasnil Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega zbora FJK ter politični tajnik Slovenske skupnosti (SSk), zbirne stranke slovenske manjšine v Italiji. Dodal je, da je izvolitev Tatjane Rojc možna tudi, če se Demokratska stranka na deželnem nivoju izkaže nekoliko bolje kot na državnem in če ji v senat uspe izvoliti dva kandidata. V Slovenski skupnosti zagotavljajo, da si bodo aktivno prizadevali za izvolitev slovenske kandidatke v senat, med drugim z razprševanjem slovenskih glasov. »Tatjana Rojc je ugledna in visokoizobražena intelektualka s humanistično izobrazbo, kar je na današnji italijanski politični sceni precej redko. Je poštena in uglajena, pa tudi med Italijani upoštevana članica naše narodne skupnosti,« je o kandidatki povedal Gabrovec.  Jure Kosec, Delo  Jože Suhadolnik, Delo

5


// SLOVENCI PO SVETU

Monografija “Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu” V prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani je pod okriljem Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) in Slovenske matice minulo sredo potekala predstavitev prvega od predvidenih štirih delov raziskovalnega opusa na zelo aktualno in perečo temo položaja mladih zamejcev v Avstriji, Italiji ter na Madžarskem in Hrvaškem. Delo, ki je plod kar triletnega raziskovalnega projekta »Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi«, je uredila sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) dr. Vera Kržišnik-Bukić, ki je med drugim tudi odprla predstavitev in razpravo omenjene monografije. Kot je izpostavila Kržišnik-Bukićeva, bodo v naslednjih dveh mesecih postopoma izšle še tri samostojne publikacije, ki predstavljajo logično nadgradnjo tega projekta, saj se bodo nanašale na tematske vsebine identifikacijskih procesov, jezikovnega profila in participacije mladih v slovenskem zamejstvu. Poleg Kržišnik – Bukićeve, ki je bila vodja omenjenega projekta, so pri projektu sodelovali tudi drugi sodelavci vseh štirih inštitutov, in sicer: dr. Katalin Munda Hirnök, dr. Sonja Novak Lukanovič, dr. Barbara Riman, dr. Mojca Medvešek (vsi INV), dr. Štefka Vavti, mag. Milan Obid (oba Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu - SZI), mag. Martina Piko-Rustia (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jamnik v Celovcu - SNIUJ), dr. Devan Jagodic in dr. Zaira Vidau (oba Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu -

dr. Vera Kržišnik – Bukić, mag. Milan Obid in dr. Maja Mezgec.

6

SLORI). Kot je razvidno, gre za rezultat skupnih naporov strokovnjakov vseh inštitucij pri nas, ki se ukvarjajo s to tematiko. Monografija sicer ni prvi raziskovalni projekt, ki bi se ukvarjal s problematiko mladine v zamejstvu, je pa vsekakor najbolj celovit in poglobljen doslej, je v uvodu poudarila Kržišnik-Bukićeva. Ob tem je izpostavila dejstvo, da med drugim zajema tudi mladino v Porabju in na Hrvaškem, ki doslej ni bila temeljiteje obravnavana. Metodološko jedro na 318 straneh objavljenega raziskovalnega dela sestavlja obsežen nabor kar 240 anket in 24 poglobljenih intervjujev, ki so jih raziskovalci opravili v vseh štirih manjšinskih skupnostih. Pri izbiri anketirancev in intervjuvancev so upoštevali tri kriterije: spolna uravnoteženost (moški in ženske v enakem številu), trislojno starostno strukturiranost (od 15 do 19 let, od 20 do 24 let in od 25 do 29 let) ter manjšinsko teritorialno prisotnost. Kaj torej najbolj zaposluje oziroma skrbi slovensko mladino, ki živi onkraj meja lastne domovine? Jedrnato bi na to navidez enostavno vprašanje, ki pa ima celo vrsto kompleksnih (pod)odgovorov, lahko odgovorili, da se zamejska mladina ukvarja z zelo podobnimi vprašanji kot njihovi vrstniki v Sloveniji in drugod širom Evropske unije. »Bojazni pred vojno in sorodnimi družbenimi konflikti, pred širjenjem in različnimi dejanskimi obli-


// SLOVENCI PO SVETU kami vsakovrstnega nasilja po svetu in v lastnem okolju, pred prisotnimi pretečimi ekološkimi nevarnostmi svetovnih razsežnosti, pred aktualno in v razvijajočih se družbenoekonomskih odnosih pričakovano tesnobno problematiko zaposlovanja, ki v svet sili tudi v Sloveniji zlasti mlajše, predstavljajo glavna področja zaskrbljenosti,« je v publikaciji zapisala njena urednica. Sogovorniki na dogodku, med njimi so bili poleg Kržišnik-Bukićeve še dr. Maja Mezgec (SLORI), dr. Dejan Valentinčič (Fakulteta za uporabne družbene študije), dr. Janez Dular in mag. Milan Obid (SZI), so se strinjali, da je vprašanje položaja mladih v slovenskem zamejstvu toliko bolj pereče, ker gre za »manjšino znotraj manjšine«. To je hkrati razlog in posledica dejstva, da se mladi zamejci praviloma ne zanimajo pretirano za ohranjanje slovenske narodnostne in kulturne identitete. Kot je denimo povedal Obid, se je v raziskavi pokazalo, da mlade koroške Slovence manjšinska problematika sicer zanima ter da v pogovoru izražajo skrb za slovensko kulturno in nacionalno identiteto (izrazili so denimo prepričanje, da bodo slovenski jezik prenesli tudi na svoje potomce), vendar pa po drugi plati ne kažejo zanimanja za delo v manjšinskih organizacijah. Razlog je po njihovem prevelik generacijski razkorak, saj naj bi bili tamkajšnji funkcionarji pretežno »starejši moški«, s katerimi so tako ali drugače nekompatibilni, kar seveda še povečuje njihovo socialno alienacijo. Med povabljenimi sogovorniki je bil tudi dr. Janez Dular (levo), ki je v prvi Vladi Republike Slovenije opravljal funkcijo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med povabljenimi sogovorniki je bil tudi dr. Janez Dular (levo), ki je v prvi Vladi Republike Slovenije opravljal funkcijo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dr. Maja Mezgec je v povezavi s položajem mladih v tržaški, goriški in videmski pokrajini dejala, da se ti ukvarjajo z vprašanji prekarnosti in ekonomske negotovosti. Zaradi tega se, podobno kot njihovi italijanski vrstniki, osamosvajajo relativno pozno, saj jih kar 70 odstotkov še zmeraj živi pri starših. Dodaten razlog za poglabljanje vrzeli med njimi in njihovimi italijanskimi vrstniki pa je po njenem tudi jezikovni razdor, kajti v italijanskih šolah ne poučujejo slovenskega jezika, zaradi česar italijanska mladina slovenščine ne razume niti pasivno. Med proučevanjem položaja mladih v različnih zamejskih skupnostih se je pokazalo tudi, da ne gre za homogeno kategorijo, saj se mladina po izraženih stališčih močno razlikuje glede na državo, v kateri živi. Tako se

Ob koncu je spregovoril tudi pravnik in raziskovalec slovenstva zunaj Slovenije dr. Dejan Valentinčič.

mladi, podobno kot njihovi vrstniki drugod, resda le malo ali skoraj nič ne zanimajo za politična vprašanja, vendar pa so njihova ideološka izhodišča močno različna. Mladi v slovenskem Porabju so svoja ideološka stališča denimo opredelili kot desnosredinska, medtem ko so njihovi vrstniki v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem izrazili bolj leve oziroma sredinske politične pozicije. Zaradi tega so sodelujoči na razpravi strinjali, da je pavšalno oziroma skupinsko preučevanje mladine onkraj slovenskih meja nemogoče, pa čeprav naj bi šlo za enotno starostno in družbeno kategorijo. »To ugotovitev mora na znanje vzeti tudi vlada, ko se loteva obravnave zamejske problematike,« je še dejala Kržišnik-Bukićeva. Podobnega mnenja je bil tudi dr. Dejan Valentinčič, ki je porajajočo razpravo zaokrožil nekoliko hudomušno. »Gre za delo, ki je po moji oceni tudi širše družbeno koristno,« je dejal Valentinčič in sklenil: »Zato naj bo tudi podlaga za nadaljnje politično odločanje. Hkrati pa upam, da bodo izsledki o politični participaciji prišli tudi na uho strankarskim podmladkom.«

7


Stojanu Kuretu zlata plaketa JSKD za življenjsko delo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je konec januarja podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Tržačan Stojan Kuret ni le eden najuspešnejših slovenskih dirigentov, je glasbeni pedagog in neutrudni organizator, ki s svojo globoko umetniško strastjo, pronicljivo ustvarjalnostjo in izjemnim čutom za prefinjenost navdušuje najzahtevnejše poslušalce tako doma kot v tujini. »S svojo dirigentsko karizmo že desetletja navdušuje generacije pevcev, skladateljev, zborovodij in poslušalcev. S svojim pedagoškim in umetniškim erosom zna pritegniti mnoge, tako ljubiteljske kot poklicne ustvarjalce, jih usmerja skozi širok repertoar z izostrenimi čuti glasbenega sladokusca, hkrati pa uzavešča pomen ohranjanja slovenske dediščine. Ob tem kot poustvarjalec, umetnik, pedagog ter predvsem kot človek vseskozi ohranja željo po popolnem in omogoča nastajanje edinstvenih zborovskih projektov, zato mu Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje zlato plaketo za življenjsko delo,« piše v utemeljitvi.

Zlati znak JSKD je šel tokrat v roke Petre Grassi, Slovenke iz Italije, vsestranske glasbenica, ki je dejavna kot pianistka, zborovodkinja, pevka in skladateljica in je kljub svoji mladosti, šteje jih devetindvajset, že nanizala izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbe.

O nagrajencih je odločala strokovna komisija, ki jo sestavljajo predsednik mag. Jože Osterman ter člani Ervin Hartman, Branka Bezeljak, Igor Švara in dr. Janko Malle.

Sklad je podelil tudi šest srebrnih plaket. Eno je dobil Božidar Tabaj, gledališki ustvarjalec iz Štandreža pri Gorici.

Dopisnik? Fotograf? Bloger?

Iščemo tebe!

Soustvarjaj portal www.slovenci.si in postani del globalne mreže ustvarjalnih Slovencev! 8


// SLOVENCI PO SVETU

Jana Trap, študentka z Dunaja: Antifašizem bo vedno del njenega življenja V času, ko je v Avstriji na oblasti vlada skrajne desnice, je pomembno, da smo še vidnejši, pravi – Slovenščina je vse popularnejša tudi v nemško govorečih družinah.

Jana Trap je stara 23 let. Na Dunaju študira ekonomijo. V avstrijski prestolnici živi že štiri leta, sicer pa prihaja iz Koroškega, iz Dvora pri Pliberku. V Celovec je hodila na slovensko gimnazijo in nato na trgovsko akademijo. Ko je začela študirati, je postala zelo aktivna članica Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), trenutno pa je tudi njegova predsednica. V nasprotju z ljubljanskimi študenti, ki večinoma čakajo le na zabavo, so v njenem klubu zelo aktivistični in nič nenavadnega ni, če na kakšno politično srečanje pridejo oblečeni v majice z rdečimi zvezdami. Zdi se, da so progresivni študenti, kot bi si jih želela vsaka družba. A da ne boste mislili, da se ne zabavajo: sto članov kluba organizira redne petkove klubske večere in zabave. Protesti proti vladi Kako to, da je Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju tako aktivističen? Zdi se, da komaj čakate, da protestirate. »Mislim, da je mladina po svoje vedno politično aktivna in da je težko na splošno reči, da so študentje nepolitični. Pri nas je situacija ta, da smo morda kot manjšinci že od prej politizirani. Seveda pa ne čakamo na protestiranje, ampak smo k protestu prisiljeni. V situaciji, ko je na oblasti desna vlada, smo na primer kot manjšina ogroženi in zato moramo to tudi pokazati in povedati, ne pa molčati, se razburjati in čakati. Naš klub je društvo in s tem smo v javnosti prisotnejši in tudi naše mnenje se bolje sliši. Klub je antifašističen, antirasističen, feminističen in antipatriarhalen. V času, ko je v Avstriji na oblasti vlada skrajne desnice in ko so podobne vlade možne povsod po Evropi, je pomembno, da smo še vidnejši in da s svojimi aktivnostmi ustvarjamo družbeno politiko. Tako januarja organiziramo Antifašistično zimo ter junija Feministično pomlad.« Kje vse ste protestirali? »Protesti, na katerih smo v zadnjih letih sodelovali, so demonstracije proti januarskemu plesu WKR na Dunaju, ki je eno največjih srečanj skrajne desnice Evrope.

Demonstrirali smo tudi proti novi deželni ustavi na Koroškem, kjer je kot deželni jezik zapisan samo nemški jezik. Udeležili smo se tudi demonstracij proti novi avstrijski vladi.« Sodelujete v evropski iniciativi Minority SafePack in spodbujate zbiranje podpisov zanjo. Zakaj? »To se mi zdi zelo pomemben projekt. Vsak sedmi človek v Evropi je član neke avtohtone manjšine, a opredelitev manjšinskih pravic na ravni evropske skupnosti skorajda ne obstaja. Zato tudi KSŠŠD sodeluje pri iniciativi Minority SafePack s ciljem zbrati milijon podpisov, kar bi pomenilo, da se mora evropska komisija začeti ukvarjati tudi s to tematiko, kar bi se v vsekakor morala.« Glede na to, da ste aktivni v študentski organizaciji, ali se tudi v prihodnosti vidite kot aktivna članica kakšne organizacije Slovencev v Avstriji ali celo v kakšni politični stranki? »Ne morem si predstavljati, da bi bila v politični stranki. Vsebine kluba bodo na vsak način tudi naprej oblikovale moje življenje, ne vem pa, v katerih organizacijah bom v prihodnje aktivna. Sicer pa tudi ne vem, kako se bo moja pot na splošno nadaljevala, a biti politično aktivna se mi zdi na vsak način zelo pomembno. Da, antifašistično življenje se zame tudi po študentskih letih ne bo končalo.« Ali je jezik še vedno osrednja identifikacijska točka slovenske manjšine v Avstriji? »Da, jezik je po mojem mnenju osrednji del identitete koroških Slovenk in Slovencev. V skoraj vsaki vasi obstaja kulturno društvo, kjer se prepeva in igra slovensko. To pa se mi zdi pomembno predvsem zato, da imaš možnost, da živiš svoj jezik in si gradiš prijateljski krog, v katerem vsi govorijo slovensko.« Jeziki vse bolj pomembni Nedavno ste imeli v klubu predavanje o tem, zakaj

9


se v družinah slovenskih staršev pogovarjajo nemško. Ali se v vaši družini pogovarjate slovensko? »V moji družini govorimo slovensko. Moji starši so iz slovensko govorečih družin in so z mano in bratoma govorili slovensko. Tako je bilo od začetka naprej jasno, da bom hodila na slovensko oziroma dvojezično ljudsko šolo ter nato slovensko gimnazijo.« Ali v vaši generaciji govorijo slovensko bolj ali manj v primerjavi z generacijo vaših staršev? »Mislim, da je bilo v generaciji mojih staršev več ljudi, ki so znali in razumeli slovenski jezik, a ga niso hoteli govoriti, ker so se odločili, da nočejo biti del koroških

10

Slovenk in Slovencev. Tisti, ki so se tako odločili, jezika tudi niso posredovali svojim otrokom, zato je v moji generaciji manj ljudi, ki znajo slovensko. Trenutno pa je učenje slovenščine popularno. Vedno več otrok iz nemško govorečih družin se vpiše k dvojezičnemu oziroma slovenskemu pouku na šolah, ker postaja vedno bolj priljubljeno odraščati večjezično oziroma se že v mladih letih učiti več jezikov.«  Dnevnik


// NOVICE

Brežiški študenti o turističnem razvoju Prezida na Hrvaškem Študenti magistrskega programa Turizem Fakultete za turizem Univerze v Mariboru so pripravili vizijo in načrt turističnega razvoja kraja Prezid, ki se nahaja na hrvaški strani Loške doline. S svojim delom sodelujejo v projektu, ki sta ga pripravila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ter Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. S projektom želijo tamkajšnje slovenske kmete vzpodbuditi k razvojnemu pristopu h kmetijski dejavnosti in revitalizirati zamejska področja, kjer živijo Slovenci. Eden od načinov je tudi razvoj odgovornega in trajnostnega turizma, za katerega so svoje ideje prispevali študenti. Njihovo delo je potekalo od oktobra naprej, ko so prvič obiskali Prezid in si na dvodnevnih terenskih vajah ogledali lokalne znamenitosti, namestitvene kapacitete ter spoznali domačo kulinariko in gostoljubne domačine. Po analizi in pripravi načrtov so ponovno

odšli v Prezid in v torek, 9. 1. 2018, predstavili svoje ideje domačinom ter predstavnikom ministrstva in urada. Dogodka se je s strani ministrstva udeležil Vladimir Čeligoj, sekretar Službe za podporo živilsko predelovalni industriji ter promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, ter predstavniki urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, Jelena Malnar in Marjan Cukrov. Prisotni udeleženci so bili navdušeni nad možnostmi, ki jih ponuja turistični razvoj. Študenti bodo svoje delo tudi zbrali v obliki zbornika in izdali knjigo. Vir: Fakulteta za turizem Foto: Posavski obzornik

11


Karierne poti mladih znanstvenikov in znanstvenic iz Kopra Ustvarjalci spletne strani Metina lista so leto po izidu zbornika Zanimiva, navdihujoča uporabna pripravili javni pogovor s štirimi izmed avtorjev prispevkov, nekdanjimi dijaki Gimnazije Koper.

Sodelovali so:

Dr. Aljoša Bolje, kemik, ki je bil gost 10. epizode Meta PHoDcast, in je zdaj raziskovalec na Odseku za polimerno kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta. Dr. Marijana Milkovič, italijanistka, ki avtorica 11. Meta PHoDcast zapisa, in je znanstvena sodelavka na Univerzi Ca’ Foscari v Benetkah,

Dr. Sara Može, jeziskoslovka, ki je avtorica 23. Meta PHoDcast zapisa, in je znanstvena sodelavka na Univerzi v Wolverhamptonu ter je trenutno vključena v program Aurora za razvoj ženskih vodstvenih kadrov, Dr. Tara Nanut, fizičarka, ki je bila gostja 41. epizode Meta PHoDcast, in je podoktorska raziskovalka na Ecole polytechnique fédérale de Lausanne.

Razpravo je vodila dr. Ana Slavec VEČ Pogovor lahko poslušate tukaj

Minority Safepack – zbiranje podpisov do 3. aprila 2018 Minority SafePack je Evropska državljanska pobuda za zaščitno narodnih in jezikovnih manjšin na ravni Evropske unije. Unijo želi spodbuditi k sprejemanju boljših ukrepov za varstvo manjšin in k okrepitvi jezikovne ter kulturne raznolikosti unije.

K pobudi sta pristopili obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji, SKGZ in SSO. Podpise zbirajo na njunih sedežih ter v Tržaškem knjižnem središču in v Katoliški knjigarni v Gorici.

Pobudniki morajo do letošnjega 3. aprila zbrati milijon podpisov evropskih državljank in državljanov.

VEČ

12

Podpis lahko oddate tukaj


Spoštovani Slovenke in Slovenci! Letošnje srečanje Dobrodošli doma 2018 bo v Brežicah, v soboto 16. junija. Vabimo vse rojake, člane slovenskih društev in njihove prijatelje, ki želijo obiskati Slovenijo, nastopati na prireditvi ali se samo družiti z nami in uživati v bizeljsko sremiških kulinaričnih dobrotah in vinu, ki je značilno za to področje, da se nam pridružijo in z nami počastijo Cankarjevo leto, hkrati tudi leto varovanja kulturne dediščine in naše 8. tradicionalno srečanje. Lokalna turistična društva bodo popeljala vsa društva iz zamejstva in izseljenstva, ki se bodo prijavila, na svoje domove in v svoje društvene prostore. Tam bodo domačini prikazali ohranjanje domače obrti, naučili goste izdelovati domač kruh, mogoče bodo skupaj oblikovali turistični spominek za domov, jedli domačo hrano, skupaj pa bodo uživali v nastopih gostiteljev in nastopih članov slovenskih društev iz zamejstva in izseljenstva. Domačini namreč želijo ustvariti pristen kontakt s slovenskimi gosti, želijo narediti dobro zabavo in hkrati prikazati vse tiste lokalne posebnosti, zaradi katerih bodo rojaki iz tujine še rajši prihajali domov, v Slovenijo. Celodnevni program bo izpolnjen z aktivnostmi za različne okuse in generacije. Zvečer se bomo poslovili po koncertu klasične glasbe v viteški dvorani v Brežiškem muzeju in koncertu za mlajše generacije v Mladinskem domu Brežice. V naslednjih mesecih bomo program bogatili in objavljali na naši spletni strani www.slovenci.si in pošiljali nove informacije po elektronski pošti. Vabimo vsa društva, ki nas bodo razveselila s svojo prisotnostjo, da to napovedo ČIM HITREJE s kratkim elektronskim sporočilom, napišejo okvirno število udeležencev in morebitne potrebe po namestitvi iz sobote na nedeljo. Na ta način bomo lažje naredili nabor lokalnih turističnih društev, ki bodo sodelovala s svojimi programi. To je prvo letošnje obvestilo in vabilo, sledilo jih bo še veliko, zato vas vabim, da redno prebirate našo spletno stran www.slovenci.si. Vljudno vabljeni in vidimo se v Brežicah!

13

Srečanje Dobrodošli doma bo v Brežicah 16. junija

E-revija Moja Slovenija februar 2018  
E-revija Moja Slovenija februar 2018  
Advertisement