Latnik 147, 7. februar 2014
ŠPORT
Štirje državni prvaki iz Budanj
Budanjski lokostrelci imajo za sabo uspešno leto V prvih dneh novega leta so budanjski lokostrelci praznovali drugo leto samostojnega delovanja, saj so bili do tedaj včlanjeni v vrste dveh bližnjih lokostrelskih klubov in sicer LK Gorica in pa LK Mins Postojna, nakar so šli na svoje.
Z
ačetki vsekakor niso bili lahki. Svoje delo so usmerili predvsem v rast in razvoj kluba in njegovih članov ter v dokončno ureditev zunanjega strelišča v neposredni bližini športnega parka Ravne nad Budanjami. Večino dela jim je sicer že uspelo opraviti, še vedno pa ga veliko ostaja. Vanj
bo potrebno vložiti še veliko prostega časa. Že pred nekaj leti so z namenom širjenja lokostrelstva strokovno usposobili štiri vaditelje lokostrelstva in pa tri učitelje 1, ki sedaj svoje pridobljeno znanje in izkušnje večinoma prenašajo mlajšim generacijam osnovnošolcev in tudi mnogim odraslim začetnikom. Tako sta nastala dva zelo obiskana krožka - na OŠ Dobravlje, kjer se z učenci trudi Danica Krapež, ter OŠ Ajdovščina, kjer znanje podajata Keti in Primož Bratina. Vseskozi pa aktivno sodelujejo na različnih predstavitvah lokostrelstva doma in drugod po Sloveniji. Zaživelo je tudi delo z mladinsko sekcijo. Ta si je s trenerjem Jakobom Krapežem zadala nalogo pridobivanja na moči, kondiciji, psihični koncentraciji, skratka na vsem, kar je potrebno za dosego višjih ciljev.
V ta namen so v mesecu juliju organizirali prvi lokostrelski tabor v sodelovanju s prijateljskim klubom LK Paradoks iz Črnomlja, na katerem so se spoznavali z zahtevnostjo treninga, pravilnim načinom izvajanja strela, kondicijskim streljanjem … Vsi člani kluba sicer niso hkrati tudi tekmovalci, so pa slednji zelo uspešni. Tekmujejo tako na dvoranskih tekmovanjih, kot tudi na zunanjih (arrowhead - AH, 3D, FITA). Lani so dosegli izjemne rezultate, saj so kar štirje člani postali državni prvaki v svojih kategorijah in sicer Primož Bratina v AH disciplini, Erik Bačar in Franci Ferjančič v 3D disciplini, Janja Ferjančič pa je poleg naslova državne prvakinje v 3D-ju, domov odnesla tudi naslov absolutne državne dvoranske prvakinje. Vsi trije so v 3D disciplini postavili tudi nove državne rekorde. V končni razvrstitvi Slovenskega pokala je pri veteranih odnesel prvo mesto Marko Nardin. Tudi šolarji so na šolskih tekmovanjih dosegali lepe rezultate,
saj jih je kar nekaj stalo na najvišjih stopničkah. Pravkar so se vrnili iz regijskega šolskega dvoranskega prvenstva v Kočevju in domov prinesli kopico odličij in dobrih uvrstitev. Za podmladek se torej ni bati. V mesecu novembru je klub s sodelovanjem Lokostrelske zveze Slovenije (LZS), organiziral svojo prvo uradno indoor tekmo, ki je veljala za uvrstitev v Slovenskem pokalu. Za svoje obiskovalce so se maksimalno potrudili in s skupnimi močmi jim je pod streho uspelo spraviti eno bolje organiziranih tekmovanj lanskega leta. Pohvale so dobili tako od sodnikov kot od gostujočih tekmovalcev in njihovih klubov. Poleg te uradne tekme je klub že nekaj let zaporedoma prireditelj dveh manjših tekmovanj, predvsem prijateljskega značaja, z namenom
29
Starši - pogled z roba igrišča Ob koncu koledarskega leta oziroma začetku novega vedno vlečemo črte in računamo – bilance, dosežke, uspehe … Ravno tako v KK Ajdovščina.
prijetnega druženja in sklepanja novih poznanstev. Obe tekmici, t.i. Otroška mini Fita, kot tudi prijateljski 3D, kjer se strelja na makete živali v naravni velikosti na neznane razdalje, sta postali že precej prepoznavni in priljubljeni med lokostrelci z vseh vetrov, ki so vztrajni tudi, če jih preseneti močno deževje. Na nedavnem občnem zboru budanjskih lokostrelcev so si zadali nove cilje za naprej. Želijo dosega-
R ti enake ali še boljše rezultate in še naprej širiti priljubljenost tega na videz enostavnega, v resnici pa še kako zahtevnega športa. Med drugim so tudi podelili priznanja za vse osvojene državne rekorde, pokal za 1. mesto v Slovenskem pokalu, ter kar nekaj FITA in AH značk. Prav v posebno čast pa jim je čestitka župana občine Ajdovščina Marjana Poljšaka, ki je že večkrat poudaril, da ceni trud čisto vsakega posameznika, ki dela za prepoznavnost občine v Sloveniji in v svetu. Pa naj bo to športnik, kulturni delavec ali pa obrtnik. Zadanim željam Budanjskih lokostrelcev se pridružujemo tudi vsi, ki nas je ta zvrst športa očarala na tak ali drugačen način. Vabimo vas, da si tudi sami pobliže ogledate ter poskusite, kakšen šport je to in kakšen je pravzaprav občutek, ko v rokah držiš napet lok s puščico, ki meri v tarčo… Kakšen je šele, ko puščica tudi zares prileti v center! Janja Ferjančič
adi govorimo in pišemo o uspehih članske ekipe, o dosežkih mlajših kategorij, o številu članov v klubu, o novih članih košarkarske šole, o na novo ustanovljenem košarkarskem vrtcu … O dosežkih in uspehih naših fantov, ki so jih vodili uspešni trenerji. O upravi kluba, ki po svojih najboljših močeh pridobiva sponzorje in potrebna sredstva za delovanje kluba. A nihče še ni napisal ničesar o ljudeh, ki delujemo v ozadju, ki smo vedno prisotni in vedno na razpolago. O nas STARŠIH. Svoje osnovno poslanstvo smo opravili že pred leti – ko smo to mularijo spravili na svet. In nekega dne smo ugotovili, da imajo fantje preveč energije, da preveč sedijo pred računalniki in televizijo, da se dolgočasijo, da nimajo kaj početi, da počnejo tudi neumnosti … Da bi to spremenili, smo iskali primerno dejavnost … in našli košarko. Nadebudneži so vzljubili oranžno žogo in tekanje po igrišču, starši pa se (eni bolj, drugi manj) podredili športnemu načinu življenja. Vsi pa smo se sprijaznili z dejstvom, da se bo za košarko potrebno tudi žrtvovati. Da bomo tudi starši svoj prosti čas preživeli v košarkarskem duhu. Da bomo gledališke predstave zamenjali za košarkarske tekme. Da bomo v soboto namesto družino na izlet
peljali fante na gostovanje. Da bomo jutranje nedeljsko poležavanje zamenjali za glasno navijanje v domači telovadnici. Da bomo usklajevali prevoze na trening in domov. Da bo hladilnik vedno poln in na zalogi vedno ta prava pijača (po treningu bo itak vsega zmanjkalo). Da bo verjetno treba pralni stroj zamenjati prej, kot smo načrtovali, saj se čez teden kup prešvicanih majic in nogavic vztrajno veča, čez vikend pa nas razveseli še polna potovalka dresov. Da bomo preživeli šok, vreden najmanj 100 €, ko nas mulc z nasmehom od enega ušesa do drugega seznani z dejstvom: »Meni so copati premajhni, rabim nove!« Da bomo poznali vse športne trgovine v naši okolici. Da bomo priskočili na pomoč, ko bo potrebno organizirati srečelov in po svojih najboljših močeh v teh časih poskušali nažicati čim več nagrad. Da bomo naredili karkoli, za dobro naših otrok. Ker nam ni težko, saj vidimo, da fantje uživajo. In imamo možnost, da se veselimo z njimi ob zmagah. In smo tu, ko potrebujejo besedo tolažbe ali/in spodbude ob porazu. Zato in prav zato si vse mame in vsi očetje, od prvega do zadnjega, zaslužimo priznanje. In čestitke. In en velik HVALA za vse, kar naredimo za naše fante, naše košarkarje. Saša Brecelj, foto Alojz Bolčina