Page 1

Center za razgradnjo vozil

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 7. februar 2014, številka 147, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Žled, kot ga ne pomnijo

latnik

Narava je spet dokazala svojo neverjetno moč in pol Slovenije okovala v led. Vipavska dolina jo je srečno odnesla, ne pa tudi Gora. Če sta se najbolj izpostavljena 'klobuka' Čavna in Nanosa (Pleša) vlivala upanje, da se na planoti za robom ne dogaja nič kritičnega, pa ni bilo tako.

P

redmejo in Col je žled resda zaobšel, zato pa je pas med Otlico in Gozdom ter med Podkrajem in Hrušico dajal strašljivo podobo. Pa ne samo podobo, tudi ušesom Gorjanov ni bilo prizanešeno. »Je pokalo kot na fronti,« se je pridušal domačin. Skoraj ga ni listavca, ki mu ne bi zlomilo vsaj vrha. Pod pezo ledu so se veje odčesnile od debla, drugod je debla preklalo, ponekod drevesa nagnilo do te mere, da silne teže niso zdržala in so počila ali so popustile korenike. Drevesa so padala na ceste, električne vode in jih potrgale, podeseterjena teža žic je lomila drogove, lesene, betonske, železne … Brez elektrike si v času vseh mogočih no-

vodobnih naprav skorajda ne znamo več zamišljati življenja, odpovedala je mobilna

Uvod v Vrtovčevo leto

telefonija, internet, višje ležeče domačije, kamor vodo potiskajo črpalke, so si morale pomagati po starem, s kapnico, taljenjem snega ... Na plano so prišli agregati, za uro dve napajali zamrzovalne skrinje, pognali hidroforje, pa na posodo sosedu in soseda sosedu … Spet so prišle do izraza petrolejke, sveče …, kurjavi na drva pa se Gorjani nikoli niso docela odpovedali. Elektro Primorska je pripeljala močnejše generatorje, na katere so priklopili več hiš ali posamezne zaselke, šolo na Otlici in podružnično šolo v Podkraju, pretvornike mobilne telefonije, vodne črpalke, civilna zaščita je poskrbela za dodatne agregate, tako da se je življenje nekoliko uneslo ... seveda ob gorjanski iznajdljivosti v težkih razmerah in sosedski solidarnosti … rl

Kalia za Valentina v Ajdovščini

V

šmarskem zaselku Jakulini se je pred 230 leti rodil Matija Vrtovec, zato je ajdovska občina leto 2014 oklicala za Vrtovčevo leto. Spominu na dušnega pastirja, strokovnega pisca, domoljuba, skratka na veliko zgodovinsko osebnost, bo v jubilejnem letu posvečenih več dogodkov.

32

Č

eprav zima še kaže zobe, pa se bliža Valentin, ki ima ključ od korenin. In to je znak, da se bo začela vrtičkarska sezona. Vrtičkarjem, pa tudi večjim kmetovalcem, bo pri nakupu semen in sadilnega materiala in vseh drugih potrebščin na voljo nov Vrtni center Kalia, ki bo v ponedeljek, kot 25. vrtni center v Sloveniji, odprl vrata tudi v Ajdovščini in sicer v obrtni coni Gmajna.

Dobiti in zgrabiti priložnost

Da so tudi rastline živa bitja s svojo posebno in neustavljivo, sončno voljo, je verjetno jasno vsem. Zatorej lahko označimo ledeni napad na gozdove, ki smo mu priča, pravzaprav za morijo, ki mora presuniti vsakogar. Stoletna drevesa, oblečena v pretežko ledeno obleko, umirajo kriče. V strašljivem poku priznajo, da nimajo več moči živeti in padajo na tla v smrt. Eno za drugim, skupinsko in srhljivo. Na svoji zadnji zemeljski poti zapirajo ceste, tržejo kable, podirajo ograje. Samo dva na tem planetu sta bila vesela te naravne katastrofe. Sedemletni Madžar in dve leti mlajša Nemka, par risov, ki že nekaj let domujeta v ljubljanskem živalskem vrtu, sta se šele tretjo noč, ko so jim padla drevesa odprla pot v svobodo, odpravila iz obore ter kajpak v bližini uplenila 'udomačenega' ter gotovo zmedenega gamsa. Čeprav lepo rejena in z dovolj hrane v lastnih skledah, jim koza ni dala miru. Pokončano sta jo pustila na mestu 'zločina' ter se vrnila domov, nazaj v začasno podrti zapor. Ne vesta še, da bodo nanju pri plenu v teh nočeh prežali čuvaji, da bi ju uspavali, ter ju do popravila prvega zapora, zadržali v začasnem, drugem zaporu. Skratka, ne uideta. Ampak svojo brutalno priložnost sta risa izkoristila, čeprav ju je njuno življenje ves čas preoblačilo v dve plahi in prijazni muci iz živalskega vrta. In ko bomo v naslednjem tednu gledali živo žalost od tisoče ton podrtih dreves, bi morali tudi sami videti priložnost. Škoda je narejena in kar je, je. Gozdove je treba sanirati, polomljen les je treba spraviti na plano, sicer bomo imeli največji rezervat (živalski vrt) lubadarja na svetu. Tako je treba zastaviti široko akcijo javnih del očiščenja gozdov, nezaposlene izobraziti in opremiti za delo v gozdu, po načrtu organizirati transportne poti ter ustanoviti strojne krožke, prazne tovarne napolniti z linijami za izdelavo sekancev in lesnih peletov, prazne hale spremeniti v skladišča energije – biomase. S tem bi si za deset let zagotovili energetsko neodvisnost. Zna se namreč zgoditi, da nam bodo v nasprotnem gozdove očistili Avstrijci ter nam čez čas prodajali naš, v vreče zapakiran les. Da se razumemo – prav nič ne bodo krivi. Izkoristili bodo svojo priložnost, ki jo mi ne bomo znali. Ali pač?! Mitja Tripković


2

VRTNI CENTER KALIA

Latnik 147, 7. februar 2014

Novo v Ajdovščini – Vrtni center Kalia

V ponedeljek, 10. februarja, v obrtni coni Gmajna v Ajdovščini, odpira vrata kupcem nov Vrtni center Kalia. O tej novi pridobitvi v Ajdovščini smo se pogovarjali z Zvonkom Mikušem, ki projekt tudi vodi. Kaj pa Vrtni center Kalia prinaša? Prav gotovo je to zelo široka ponudba raznovrstnih kakovostnih artiklov, ki so namenjeni tako vrtičkarjem kot tudi profesionalnim uporabnikom. Ponudba v Vrtnem centru Kalia Ajdovščina sledi različnim potrebam in zahtevam kupcev ter različnim cenovnim razredom kakovostnega blaga, tako da s tem lahko zadovolji čim širši krog obiskovalcev.

Kot ste rekli, je to že 25 vrtni center ali specializirana prodajalna KALIA v Sloveniji. Kakšna pridobitev je to za Ajdovščino in kaj prinaša? Res je, z združenimi močmi podjetij Infonova, Mitja Tripković s.p. in Semenarne Ljubljana d.d., v ponedeljek ob osmi uri zjutraj, odpira vrata kupcem nov Vrtni center Kalia Ajdovščina. Verjamem, da večina bralcev Latnika, pa tudi ostali, prav dobro poznajo blagovno znamko 'Vrtni center Kalia', ki je last Semenarne Ljubljana in je po vsej Sloveniji simbol kakovostne in strokovne ponudbe za vrtičkarje in profesionalne kmetijske pridelovalce. Naj spotoma omenim, da Semenarna Ljubljana zagotavlja semensko blago (seme, čebulice in sadike), potrebno za gojenje kmetijskih in okrasnih rastlin, že od 1906 leta. Je lastnica petih sort krmnih rastlin, treh sort čebule, dveh sort česna, osmih sort fižola, treh sort solate, dveh sort repe, po ene sorte feferona, paradižnika in buče ter štirih sort krompirja. Že dobro stoletje med potrošniki gradi zaupanje z uspešnim semenarjenjem domačih in tujih sort. Zaradi svoje kakovostne ponudbe pa že desetletja vzbuja zanimanje tujih potrošnikov semen in je med najboljšimi semenskimi hišami v regiji in širše. Uspešno prideluje lastne sorte, slovenske sorte in avtohtone sorte.

Poskrbeli pa smo tudi za dodano vrednost ponujenega blaga in storitev, kar med drugim pomeni, da bomo našim kupcem brezplačno strokovno svetovali, blago po potrebi aranžirali, ponudili zloženke z navodili in napotki za uporabo, ter seveda pomagali najti rešitve. Poskrbeli bomo, da bodo naši kupci lahko v vsakem letnem času našli to, kar potrebujejo. Po potrebi in po dogovoru poskrbimo tudi za prevoz in dostavo blaga. Posebne ponudbe so deležni tudi profesionalni pridelovalci, kot so vinogradniki in kletarji, živinorejci, sadjarji, vrtnarji, pridelovalci zelenjave, čebelarji, eko pridelovalci in pridelovalci biološke hrane, saj jim bomo s svojo široko ponudbo zagotovo lahko dobavljali ustrezna semena, gnojila, sredstva za varstvo rastlin ter ostalo blago in opremo, ki jo potrebujejo pri svoji proizvodnji, pomagali pa jim bomo tudi pri prodaji in promociji njihovih pridelkov in proizvodov. Našim obiskovalcem in kupcem bomo nudili stalno pomoč strokovnjakov Semenarne Ljubljana in od drugod ter jim omogočili, da brezplačno pridobijo ali si izpopolnijo svoje znanje - seveda na tistih področjih, ki jih zanimajo. V ponudbi Vrtnega centra Kalia v Ajdovščini so tudi storitve, ki celotno ponudbo še dodatno dopolnjujejo. Potrudili se bomo, da se bodo kupci in obiskovalci pri nas prijetno počutili, uživali v izboru in nakupovanju in bodo zadovoljni z našimi storitvami.

Zagotovo je ena od potrditev resnične kakovosti podjetja in njegove ponudbe več kot 100 letna prisotnost na tržišču, in slogan »Naše seme – Vaš uspeh« je povsem na mestu in tudi povsem upravičen! Pridobitev za vrtičkarje in profesionalne pridelovalce Vrtni center Kalia Ajdovščina je zato pridobitev za vrtičkarje in profesionalne pridelovalce, ne samo za Ajdovščino in okolico, pač pa za celotno Vipavsko dolino, Goro in zaledje, Kras in celo širše. Do sedaj se je bilo potrebno do prvega Vrtnega centra Kalia odpeljati v Šempeter ali v Ljubljano. Lahko v grobem opišete ponudbo? V odvisnosti od letnega časa in sezone je v ponudbi lahko tudi več kot 20.000 artiklov. Naštel bom le posamezne blagovne skupine, znotraj tega pa so seveda še vrste podskupin. Vrtni center Kalia v Ajdovščini ima v svojem notranjem prodajnem delu • kmetijsko lekarno, ki je namenjena prodaji sredstev za varstvo rastlin in strokovnemu svetovanju. Pri nas lahko opišete težavo, s katero se soočate na vrtu, v sadovnjaku, vinogradu, na polju, okrasni trati ali pri vzgoji svojih lončnic in okrasnih rastlin. S seboj lahko prinesete vzorec (rastlino, list, plod …) in svetovali vam bomo ustrezno rešitev ter po potrebi predlagali uporabo ustreznih sredstev. • bogat izbor semen poljščin, kot so semenski krompir, detelje, krmne trave, semenska koruza, semenska žita, semena vrtnin, cvetlic in čebulnic, trav in travnih mešanic. • bogato ponudbo različnih izdelkov za oskrbo rastlin (substrati, gnojila, zemlje za presajanje …), • pripomočke za vzgojo rastlin, • izdelke za predelavo in shranjevanje pridelkov,


Latnik 147, 7. februar 2014

VRTNI CENTER KALIA

• dekorativni program, vrtnarskih ročnih orodij in različnih pripomočkov, zaščitnih delovnih sredstev ter hrane in oprema za male živali. • Prav posebej bi rad poudaril tudi ponudbo lončnic, cvetličnih loncev in opreme.

V zunanjem delu pa si bodo obiskovalci lahko izbirali • okrasne sadike grmovnic, drevnin, • trajnice, • sadike cvetlic, • sadike vrtnin in dišavnic, • sadno drevje in jagodičevje, • balkonsko cvetje, • večja pakiranja substratov in gnojil, • opremo za dom in vrt, • okrasni pesek, • pvc in zaščitni program, • vrtne posode ter • izdelke iz različnih programov v posameznih sezonah in letnih časih. Ponudba bo podprta s stalnimi akcijskimi cenami in posebnimi ugodnostmi za člane kluba Kalia. Vsi obiskovalci, ki že imajo kartico članov kluba Kalia, lahko takoj koristijo ugodnosti, ki veljajo za vse vrtne centre Kalia - ostale pa vabimo, da se včlanijo in kupujejo ceneje ter zbirajo osebne popuste.

Posebej bi rad poudaril, da bodo vsak četrtek upokojenci deležni posebnega popusta! Kakšno strokovno pomoč boste nudili svojim kupcem in kaj lahko kupci v zvezi s tem pričakujejo? Vsako soboto, med 9 in 12 uro, bodo lahko obiskovalci in kupci v Vrtnem centru Kalija v Ajdovščini predstavili svoj problem in postavljali vprašanja strokovnjaku za določeno področje ter na vnaprej izbrano temo. V vsaki številki Latnika bo za določen mesec vnaprej objavljen razpored posameznih tem in dogodkov. Da bi bili deležni ustreznih in tudi kakovostnih strokovnih izobraževanj in nasvetov, si moramo običajno vzeti čas in obiskati ustrezne seminarje ali izobraževanja, ki po navadi niso ravno poceni. Nato pa se morda domov vrnemo še razočarani, saj nam snov lahko podajajo ljudje, ki s prakso nimajo ravno veliko skupnega - po domače povedano, govorijo nam tisto, kar so prebrali in se naučili, pri svojem delu pa to le redko preizkusili, uporabili, ali kdajkoli sploh naredili. V vrtnem centru Kalia v Ajdovščini bodo kupci deležni brezplačnih nasvetov, svetovali in pomagali najti rešitve pa jim bodo strokovnjaki z ustrezno prakso in izkušnjami. V soboto, 15. februarja, bo univ. dipl. inž. agronomije Matjaž Drol iz Semenarne Ljubljana

3

odgovarjal na vprašanja in svetoval na temo 'Pravilna izbira semenskega krompirja in namenska raba posameznih sort v prehrani'. Verjetno se malokdo vpraša, kakšen krompir naj sadimo na vrtu, da bomo iz njega lahko pripravili odličen pire, izvrstno krompirjevo solato ali zares slasten pražen krompir (člani Društva za priznanje praženega krompirja, kot samostojne jedi se pomena tega vprašanja verjetno dobro zavedajo). Predstavitev posameznih sort semenskega krompirja in uporabo v prehrani bomo popestrili z brezplačno pokušino krompirjevih jedi, ki jih bo ta dan posebej pripravljal kuharski mojster priznane gostilne TRATNIK s Cola. V soboto, 22. ferbuarja, bo Anton Košuta, univ. dipl inž. agronomije, odgovarjal na vprašanja in svetoval na temo 'Obrezovanje sadnega drevja, pravilna izbira sadik in njihovih podlag ter različne oblike vzgoje'. Obiskovalcem bo prikazan tudi praktičen primer obrezovanja češnje. V soboto, 1. marca, bo prav tako Anton Košuta odgovarjal na vprašanja in svetoval na temo 'Spomladanska priprava okrasne vrtne trate in izbira ustreznih travnih mešanic'. Razpored tem in dogodkov za preostale sobote v marcu bo v naslednji številki Latnika. Poleg vrtnega prodajnega programa ste omenili tudi storitve, ki jih ponujate svojim kupcem. Za kakšne storitve gre? Izvajamo hortikulturne storitve, ki zajemajo svetovanje, načrtovanje in izvajanje zunanjih ureditev objektov, vrtov in parkov. Izvajamo pripravo površin, zatravitve in zasaditve okrasnih sadik, košnje, obrezovanje okrasnega in sadnega drevja, grmov in živic, ureditve cvetličnih gred, zaščite brežin ter letno ali sezonsko vzdrževanje.

Za naročila in informacije se je potrebno oglasiti v pisarni Vrtnega centra, kjer se dogovorimo za ogled in izdelavo ponudbe. Inženir Anton Košuta bo pripravil predlog in s skupino izkušenih izvajalcev del poskrbel za to, da bodo dela izvedena strokovno in pravilno. V Sloveniji bi težko našli strokovnjaka, ki bi - tako kot on, vodil in izvajal zunanje ureditve na tako številnih in raznolikih objektih. Po naročilu nudimo tudi izdelavo cvetličnih aranžmajev za razne priložnosti, kot so poroke, pogrebi, obhajila, birme, razna praznovanja, obletnice, banketi … Podjetjem nudimo oskrbo in vzdrževanje rastlinja v poslovnih prostorih, prav tako v raznih restavracijah in hotelih. Kakšen je predviden urnik poslovanja Vrtnega centra Kalia? Vrtni center Kalija v Ajdovščini bo odprt vsak delovni dan od 8.00 do 18.00., od marca do oktobra pa do 19 ure. Ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure. Stranke nas za kakršnekoli informacije ali naročila lahko pokličejo na telefonske številke (05) 36 71 506 , (05) 36 71 503 ali pošljejo pošto na naslov Vrtni center Kalia Ajdovščina, Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina, oziroma e-pošto na naš e-naslov: ajdovscina@kalia.si. rl

PRVIH 50 KUPCEV PREJME DARILO! VSAK ČETRTEK 10% POPUSTA ZA UPOKOJENCE


DOGODKI

4

Veseli december v Vrtovinu Le blagostanja, zdravja, sreče december v koš naj nam nameče! Naj božič dom razsvetli, a z novim letom naj vzcveti ljubezen, posel in sploh vse, kar želi si srce!

Igrica vrtovinskih učencev

Sveta noč, blažena noč

zbora Vinograd na koncert sta se z veseljem odzvala moški pevski zbor Kras iz Opatjega Sela, ki ima že več kot stoletno tradicijo, in moški pevski zbor Napev iz Batuj, ki v sedanji sestavi nastopa na številnih odmevnih prireditvah doma in v tujini. Za prijeten in slovesen zaključek večera so vsi trije zbori skupaj s poslušalci zapeli nam vsem znano Gruberjevo Sveto noč.

Vipavska dolina na sejmu v Linzu Vipavska dolina se je v januarju predstavljala na turističnem sejmu Ferienmesse v Linzu. Sejemski nastop sta skupaj organizirala TIC Ajdovščina in TIC Vipava, ki sta se v tem avstrijskem mestu predstavila skupaj z lokalnimi ponudniki.

Z nami je bil Matej Lavrenčič iz Faladurja, ki je zastopal tri vinarje iz Vipavske doline.

O

biskovalce smo poskušali navdušiti predvsem z odličnimi vini ter jih povabiti v Vipavsko dolino na sproščene počitnice z uživanjem v vinsko-kulinaričnih doživetjih, adrenalinskih športih in raziskovanju naravne in

kulturne dediščine. Čeprav so bili naši kraji obiskovalcem sejma precej nepoznani, so se jim zdeli izjemno zanimivi privlačni in verjamemo, da nas kmalu tudi obiščejo. Tekst in foto TIC Ajdovščina

Na odru za animacijo je Vipavsko dolino obiskovalcem predstavila vipavska vinska kraljica Karmen Cizara.

Napredne tehnologije za enostavno življenje

Ivana Copič

Vozila Ford odlikujejo napredne tehnologije.

Te vam omogočajo, da lahko enostavno uživate v vožnji. In življenju. Zagotovo vas bodo navdušile inovacije, kot so dvakratni mednarodni motor leta 1.0 EcoBoost, sistem My Key, sistem za preprečevanje dolivanja napačnega goriva, SYNC s klicem v sili ter aktivna pomoč pri parkiranju. Napredno, kajne?

10.030 €

FORD B-MAX

FORD C-MAX

FORD FOCUS ŽE OD

FORD FIESTA

12.100 €

FORD S-MAX

Uradna poraba goriva: 3,3-8,3 l/100 km. Uradne specifične emisije CO2: 87-194 g/km. Slike so simbolične.

ŽE OD

12.360 € 13.900 € 19.900 € ŽE OD

sv. Pavel poveže vse, brez razlike. Ta edinstveni spomenik je sezidan tudi v trajni spomin žrtvam druge svetovne vojne. Novo leto Gospodovo 2014 smo letos drugič pričakali na Školju sv. Pavla nad Vrtovinom Na predlog kamenjskega župnika Rafka Klemenčiča smo sveto mašo 31. decembra ob 23:30 2013 darovali za vse dobrotnike obnove cerkve in zvonika.  Pohodniki in ljubitelji sv. Pavla smo prve minute v letu 2014 pričakali ob topli pijači, jedači in seveda v dobri družbi. Naj Gospod na priprošnjo apostola Pavla v vsaki družini s svojo previdnostjo v novem letu dobrotnikom vse skrbi obrne v dobro. Na koncu bi v imenu krajanov Vrtovina voščila vsem srečno 2014. Vabljeni med nas tudi v letu 2014. Saj pri nas nikoli ne zmanjka dobre volje, dobre postrežbe in pristne domače kapljice, zato se oglasite v Vrtovinu – veseli vas bomo! Tekst in foto Nevenka G.

ŽE OD

In zvon je zazvonil Po zaslugi darovalke, Ivane Copič iz Vrtovina, za 238 kg težak zvon za obnovljeno cerkev na Školju sv. Pavla (ulili so ga v livarni v Žalcu), je ta zazvonil pred njeno domačijo. In ravno ona je imela to čast, da je prva zvon s potegom vrvi zamajala in aktivirala nastanek zvoka. Ludvik Feuče pa je konstruktor končnih del na zvonu.

ŽE OD

Obisk dedka Mraza V daljni deželi čisto na severu sveta stoji prelepa zimska hišica. V njej živi dedek Mraz in njegovi spremljevalci, pripravljajo se na novo leto, da bodo obdarili otroke, ki so bili med letom pridni in sicer tako, da so med letom ubogali starše in bili uspešni v vrtcu ali šoli. V Vrtovin je na obisk prišel 20. decembra in s pomočjo palčkov obdaril otroke. Letos je bila obdaritev nekoliko drugačna kot prejšnja leta, najmlajši so prejeli skromna darila, večja darila pa je dobri mož pustil v podružnični šoli v Vrtovinu za vse, prav za vse otroke, ki to šolo obiskujejo. Za obdaritev otrok se je zahvaliti Zvezi prijateljev mladine iz Ajdovščine, Turističnemu društvu Ortaona iz Vrtovina in KS Vrtovin ter otrokom in učiteljicam podružnične šole iz Vrtovina za pripravo zanimive igrice. Tradicionalni božični koncert In spet je prišel božični čas, najlepši in najbolj družinski praznik, ki nas vedno znova in znova navdaja z vsem svojim veseljem, upanjem, mirom in družinsko toplino. Prihaja Luč, ki naj sveti te in prihodnje dni, ko si bomo stisnili dlani ter si poklonili čas in dobroto, ki je zapisana v vsakem srcu. Ko se prižgejo božične luči, zvezde na nebu, si vsak v srcu nekaj zaželi. Tople želje in lepe misli se kar iskrijo naokrog. Vsaj del tega razpoloženja so nam že na tradicionalnem božičnem koncertu v cerkvi sv. Device Marije v Vrtovinu poskušali pričarati nastopajoči zbori z izvedbo znanih in nekoliko manj znanih božičnih pesmi. Vabilu domačega pevskega

Za ta dar se ji iskreno zahvaljujemo. Hkrati je to bila lepa spodbuda, da smo z veliko skupne velikodušnosti obnovili cerkev in zgradili zvonik, na katerem bosta zvonila dva zvonova. Nekje sredi marca meseca naj bi ju s konjsko vprego prepeljali na Školj sv. Pavla, meseca aprila pa blagoslovili. Zvon je kolavdiral in strokovno potrdil član škofijske komisije kolavdator Marko Česen. Je zelo zadovoljen s kakovostjo zvoka, zlasti alikvotnih tonov. Zvon je posvečen sv. Pavlu, ima premer 74,7 cm in uglašen na ton ‘C’. Na njem je upodobljen prizor Pavlovega spreobrnjenja pri Damasku. Drugi zvon, ki je posvečen sv. Angelu varuhu Slovenije, pa je daroval nekdo, ki je hotel ostati neimenovan. Skratka še en dobrotnik, tudi njemu se iskreno zahvaljujemo. Delo pri obnovi cerkvice napreduje po zaslugi, odrekanju in darovanju številnih, ki čutijo s tem svetim krajem in cerkvico. Odziv prostovoljcev je velik. Kljub številnim delovnim akcijam pa so še vedno potrebna fizična sredstva. Hvaležni bomo za vsak vaš prispevek. Naj nas

Latnik 147, 7. februar 2014

Go Further ford.si


Latnik 147, 7. februar 2014

DOGODKI

5

Nov turistični katalog Turizem in prosti čas Vipavske doline 2014 Sejem Alpe Adria

V TIC Ajdovščina smo pripravili nov turistični katalog o Vipavski dolini, s katerim želimo obiskovalce povabiti v našo deželo in jih navdušiti nad tem, kaj vse lahko doživijo na tem koščku Evrope.

Med 29. januarjem in 1. februarjem je v Ljubljani potekal sejem Alpe Adria: Turizem in prosti čas, vodilni turistični sejem v regiji Alpe - Jadran. Tudi letos se je s svojo turistično ponudbo predstavila Vipavska dolina, ki se je dogodka udeležila v okviru Turistične zveze Slovenije.

M

ed številnimi turističnimi društvi, ki so se predstavila v hali C, je največji in najbolj raznolik razstavni prostor zavzelo Društvo DOLI iz Lokavca, ki je s seboj pripeljalo številne ponudnike iz Lokavca in okolice. Pod okriljem društva DOLI je za promocijo Vipavske doline vse dni skrbel tudi TIC Ajdovščina, ki je obiskovalce privabil tudi z nagradno igro ajdovskih turističnih vodnikov na temo poznavanja Vipavske doline. Naš skupni razstavni prostor v podobi prave vipavske osmice je bil vedno dobro obiskan, prav gotovo so k temu pripomogle tudi okusne vinsko-kulinarične dobrote domačih ponudnikov. Vrhunec je naša predstavitev doživela zadnji dan sejma, ko sta bili z nami tudi

Obiskovalce želimo pritegniti predvsem s čudovitimi fotografijami, katerim smo v skladu s sodobnimi trendi v novi publikaciji namenili največ prostora. Osnovo za besedilo smo vzeli iz kataloga o Vipavski dolini izpred nekaj let, vendar smo ga precej spremenili, predvsem skrajšali in strukturirali, dodali smo mu še en tuj jezik. Publikacija je izšla v dveh jezikovnih različicah: slovensko-angleški in nemško-italijanski. Skozi katalog potencialnega obiskovalca Vipavske doline popeljemo do bistvenih pomnikov naravne in kulturne dediščine, povabimo ga na vinsko-kulinarična doživetja, spodbudimo ga k odkrivanju športnih in drugih prostočasnih aktivnosti ter ga poskušamo navdušiti, da se pri nas lahko zadrži skozi celo leto. Nova publikacija bo zelo dobrodošla za sejemske nastope v tujini, katalogi so bili z navdušenjem sprejeti tudi že na turističnem sejmu v Linzu v Avstriji (na fotografiji). Turistične kataloge je založila Občina Ajdovščina, oblikovanje smo zaupali Studiu Ajd iz Dobravelj, ki je prispevalo tudi fotografije. V letošnjem letu nameravamo publikacijo nadgraditi še z infokatalogom turističnih ponudnikov. TIC Ajdovščina

slovenska vinska kraljica Špela Štokelj in vipavska vinska kraljica Karmen Cizara. TIC Ajdovščina

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA William Shakespeare, Thomas Middleton

Aleksander Nikolajevič Ostrovski

Tragedija o denarju

Komedija o drami

TIMON ATENSKI

Pohod na (zasneženi) Golak

GOZD

Bogati in radodarni Timon z veseljem gosti prijatelje, ko pa njegovo bogastvo skopni, ga vsi pustijo na cedilu. Klasično delo je v spektakularni maniri postavil na oder priznani režiser Janez Pipan, v naslovni vlogi igra Bine Matoh. ČET, 13. 2., 20.00. Veliki oder.

Zgodba o borbi za ljubezen in denar še zadnjič v tej sezoni! ČET, 27. 2., ob 20.00. Veliki oder.

g-ng.si

www.sn

ZLATO ZELJE

Eric Chappell

KRAJA

Predstava igralke Nevenke Vrančič, v kateri so zbrane istrske Komični triler z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem v vlogi vlomilca. štorije. Na violini jo spremlja Savo Vrabec. SOB, 15. 2., ob 20.00. Veliki oder. PET, 7. 3., ob 20.00. Mali oder. Neda R. Bric

Ken Ludwig

Mit in resnica o Goriškem slavčku Nagrajena in pri gledalcih priljubljena predstava se vrača na oder. PON, 24. 2., ob 20.00. Veliki oder.

Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje Uspešnica režiserja Borisa Kobala je prejela šest nagrad na lanskih Dnevih komedije. SOB, 8. 3., ob 20.00. Veliki oder.

KDOR SAM DO VEČERA POTUJE SLEPARJA V KRILU SKOZ SVET (SIMON GREGORČIČ) Lahkotna komedija preoblek

ZA NAJMLAJŠE! Fran Milčinski Ježek

ZVEZDICA ZASPANKA Planinska sekcija društva Gora tudi letos prireja zimski vzpon na Golak. V sicer zeleni zimi zadnje pošiljke snega nakazujejo, da bo pohod zares zimski in bo Mali Golak ljubitelje narave in pohodništva pričakal s snežno odejo, ki seveda zimskemu vzponu daje poseben, včasih prav pravljičen čar. Pravljična je tudi številka, ki si jo bo pohod v nedeljo, 16. februarja, nadel – namreč 7.

Zbiranje in vpisovanje bo med 8. in 9. uro v športnem parku v Tihi dolini na Predmeji. V startnino (5 evrov) je vključen tudi topel obrok po vrnitvi na izhodišče. Skupne zmerne hoje nanese za pet ur. Seveda je treba imeti ustrezno zimsko opremo, vključno z malimi derezami. Pohod bo vodil Zvonko Žonta (051 334 107), vpišete se lahko na info@drustvo-gora.si. rl

POSTANI OBCESTNA SVETILKA (SREČKO KOSOVEL) Koncert poezije v počastitev 110. obletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela. SRE, 12. 2.; TOR, 25. 2., ob 20.00. Mali oder.

TIMON ATENSKI, 13. 2., ob 20.00 S kuponom vstopnica samo 10 EUR! Kupon velja za največ dve osebi.

Mini teater Ljubljana SOB, 1. 3., ob 10.30 in 16.00. Veliki oder. Gledališka igralnica z Nevenko Necjarinkolo

KAKO POSTANEMO VILE ALI ŠKRATI SOB, 15. 2., ob 10.30.

GOZD, 27. 2., ob 20.00

S kuponom vstopnica samo 10 EUR! Kupon velja za največ dve osebi.

KDOR SAM DO VEČERA POTUJE SKOZ SVET (SIMON GREGORČIČ) 24. 2., ob 20.00

S kuponom vstopnica samo 10 EUR! Kupon velja za največ dve osebi.


DOGODKI

6

Latnik 147, 7. februar 2014

Nagradna igra zaključena

Fičo v Šempeter pri Gorici Nagradna igra tehničnih pregledov Avto Krka s sloganom 'Odpelji me' je končana. Izmed več kot 450.000 glasovnic je novi Fiat 500 romal v roke srečnega Šempetrčana.

N

agradna igra, ki je trajala od marca do decembra 2013, je dobila svoj epilog. Glasovati je bilo moč na vseh 14 enotah tehničnih pregledov Avto Krka in preko facebookove internetne strani omenjenega podjetja. Na kupu za žrebanje se je znašlo več kot 450.000 glasovnic. Puščica sreče je se je tokrat namenila na Primorsko, v Šempeter pri Gorici. Fička je v trajno last prejel mlad študent elektrotehnike Miha Bažato. Ključe novega avtomobila mu je predal direktor teh-

ničnih pregledov Jure Verstovšek. Veselje mladega Šempetrčana je bilo nepopisno. »Lani marca mi je referentka na okencu ponudila so-

delovanje na nagradni igri Odpelji me. Izpolnil sem glasovnico, nekaj pa sem si jih vzel tudi za domov. Zadnji kupon sem prinesel še na silvestrovo. Očitno mi je prinesel srečo,«navdušeno pripovedujenovi lastnik avtomobila Miha Bažato. »Na dan žrebanja me je punca peljala v službo, pred nama pa se je vozil Fiat 500. Čudila sva se, zakaj še niso objavili rezultatov. Čez dve uri me je v službo poklical Denis Avdić in mi sporočil, da sem bil izžreban.« Bažato je zbranim zaupal tudi

skrivnost, kako je glasoval: »Izpolnil sem vsaj 60 glasovnic.« Avto Krka d. o. o. je podjetje z 20-letno tradicijo na področju iz-

vajanja tehničnih pregledov, zavarovanj in vseh ostalih storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo in registracijami. V tem obdobju beležijo čez milijon strank v štirinajstih poslovnih enotah po Sloveniji. Odlikuje jih kakovost, strokovnost in učinkovitost, kar se odraža na dejstvu, da se stranke vračajo na tehnični pregled vsako leto. Jure Godler

Tolmin • Idrija • Nova Gorica • Šempeter pri Gorici • Ajdovščina • Sežana • Postojna • Ljubljana • Maribor • Lendava • Šentjur • Novo mesto • Krško

TEHNIČNI PREGLEDI

20 let strokovnosti in tradicije

Pri nas lahko opravite:

✓ ✓ ✓ ✓ ✓

tehnični pregled registracijo zavarovanja za vse zavarovalnice homologacije kontrolo tahografov

e c i n t i č o Na p

AVTO KRKA VI d.o.o. PE Nova Gorica Industrijska cesta 2A, 5000 Nova Gorica ✆ 05 33 51 089, 05 33 51 505 @ novagorica@avtokrka.si Ponedeljek - petek od 7. do 19. ure Sobota od 8. do 12. ure

Avto Krka d.o.o. • www.avtokrka.si @ info@avtokrka.si facebook.com/AvtoKrka

Ponedeljek - petek od 7. do 19. ure Sobota od 7. do 12. ure

Ponedeljek - petek od 7. do 19. ure Sobota od 7. do 12. ure

Ponedeljek - petek od 7. do 17. ure Sobota od 7. do 12. ure

Ponedeljek - petek od 7. do 17. ure Sobota od 7. do 12. ure

Ponedeljek - petek od 7. do 19. ure Sobota od 7. do 12. ure

Ponedeljek - petek od 7. do 19. ure Sobota od 7. do 12. ure

AVTO KRKA AJD d.o.o. PE Ajdovščina Vipavska cesta 6E, 5270 Ajdovščina ✆ 05 36 44 430, 05 36 44 433 @ ajdovscina@avtokrka.si

AVTO KRKA ID d.o.o. PE Idrija Mokraška vas 3, 5280 Idrija ✆ 05 37 34 690, 05 37 34 691 @ idrija@avtokrka.si

AVTO KRKA NG d.o.o. PE Šempeter Žnidarčičeva ul. 15, 5290 Šempeter ✆ 05 33 51 270, 05 33 51 276 @ sempeter@avtokrka.si

AVTO KRKA TO d.o.o. PE Tolmin Poljubinj 89F, 5220 Tolmin ✆ 05 38 00 010, 05 05 38 00 028 @ tolmin@avtokrka.si

Vsak mesec na počitnice z Avto Krko in Relaxom

• www.relax.si • www.avtokrka.si

AVTO KRKA PO d.o.o. PE Postojna Tržaška cesta 60C, 6230 Postojna ✆ 05 72 11 060, 05 72 11 062 @ postojna@avtokrka.si

AVTO KRKA EMONA d.o.o. PE Sežana Cesta na Lenivec 32, 6210 Sežana ✆ 05 73 11 330, 05 73 11 339 @ sezana@avtokrka.si


Latnik 147, 7. februar 2014

Medvedki pri zdravniku ‘Zima, zima bela’ je bil naslov teme v naši skupini v mesecu januarju. Pa bele zime kar ni in ni hotelo biti. Na naši vremenski hišici smo odpirali le okna z dežjem, oblaki in včasih s soncem. Zimo smo si zato pričarali kar v igralnici, kjer smo ob slikah, raznih dejavnostih in igrah spoznavali zimo in zimske aktivnosti na snegu in ledu.

P

ri zimski športni urici smo se na rekvizitih iz kartona sankali, smučali, skakali, drsali na ledu, s palicami igrali hokej in se kepali s kepami iz papirja. Pri tem smo se dodobra razgibali in se tudi zabavali.

bacilih ter izvedli nekaj poizkusov z bacili. Medse pa smo povabili tudi zdravnika, očeta deklice iz naše skupine. Zelo lepo nam je predstavil svoj poklic, pokazal zanimive pripomočke in se z nami igral. V naši Bolnišnici je ozdravil vse naše

RAZNO

7

Odisejada umetnin se je končala v Ajdovščini

Vpogled v četrt stoletja likovne ustvarjalnosti Obisk Lokarjeve galerije v Ajdovščini je tem času lahko prava učna ura sodobne slovenske in posebej primorske likovne umetnosti. Na enem mestu so razstavljena dela več kot osemdesetih umetnikov, ki so ustvarjali na kolonijah v Šmartnem v Goriških Brdih in v Novi Gorici celega četrt stoletja (1980 – 2005).

P

rirejalo jih je Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske (DLUSP), trajale so po teden dni, udeležili pa so se jih tako uveljavljeni umetniki, kot tisti na začetku svoje poti, pa so sedaj že cenjena imena. Zato velja pritrditi besedam enega od pobudnikov briške kolonije Franca Goloba ob odprtju razstave v Ajdovščini: »Mislim, da bodo imeli kuratorji, likovni kritiki in muzealci s to zbirko kar

nekaj dela, če jih bo zanimala in če si bodo vzeli čas. Mi smo lahko samo ponosni, da smo pridelali tako zbirko!« Zbirka bi morala šteti blizu 400 del, če jih po besedah predsednika DLUSp-a Vladimirja Bačiča skoraj tretjina ne bi izpuhtela neznano kam. Drugače povedano, ukradli so jih, med njimi dragocena dela najbolj znanih udeležencev kolonij (Omana, Mehmedovića …). Društvo je namreč v Šmartnem obno-

vilo in opremilo t.i. Hišo kulture, jo deset let vzdrževalo in uporabljalo, ob delitvi novogoriške občine pa je prešla v roke nove občine Brda oziroma KS Šmartno. Novi gospodarji so zamenjali ključavnice, po hiši so se motovilili drugi uporabniki: »Naša dela so bila tam kot v samopostrežbi, desetletje smo si prizadevali, da bi dobili vsaj tisto, kar je ostalo. Prava kalvarija, no zdaj se je odisejada naših slik, risb, grafik, kipov vendarle končala v Ajdovščini. Nekatera dela so tudi poškodovana,« pri čemer je Bačič pokazal na razstavljeno platno z dvema luknjama ajdovskega slikarja Azada Karima. Toda s tem se fond DLUSP-a še ne konča – po Šmartnem in Novi Gorici so se likovne kolonije nadaljevale v Vipavskem Križu, sicer tridnevne, toda spet se je izoblikoval zanimiv opus del, izbor pa bo zagotovo našel mesto na kateri od bodočih razstav v Lokarjevi galeriji, morda prav ob jubileju umetniških srečanj – Vipavski Križ bo namreč letos umetnike gostil že desetič. rl

Pogled 48 let nazaj v Žapuže Pri pregledovanju starih fotografij sem naletel na dve zanimivi iz leta 1966, se pravi posnetih pred 48 leti. Zazrl sem se v nasmejane obraze, ki so se bleščali v poletnem soncu.

Na sprehodih smo opazovali in poslušali ptice. V atrij smo jim postavili ptičjo krmilnico, kamor redno trosimo semena in tako skrbimo, da pozimi niso lačne. Sneg smo nekajkrat lahko opazovali le od daleč, na Čavnu in Gori. In ob vsem tem, večkrat prav nič zimskem vremenu, smo se redno spopadali z zimskimi prehladi. In tako smo tudi tej temi posvetili nekaj časa. Poslušali smo pravljico ‘Dr. Hov’, peli pesem o medvedku in pripovedovali deklamacijo o

medvedke, enega zdravega pa samo pregledal. Otroci, ki so sprva zadržani opazovali, so se kmalu sprostili in se vživeli v igro. Skoznjo so pridobili veliko novih spoznanj, odpravljali strah pred zdravnikom in zelo uživali. Vsi iz skupine Ribic iz vrtca Ob Hublju v Ajdovščini, otroci in vzgojiteljici, se L. očetu najlepše zahvaljujemo, da si je vzel čas in nas obiskal. Renata

Robert Ferjančič s.p. Slap 41, Vipava

041 675 948

FOTOGRAFIRANJE-VIDEO

Video predstavitev vašega podjetja, kmetije, proizvodnje, trgovine z video animacijo.

- poroke - birme - obhajila - obletnice - oblikovanje foto knjig - oblikovanje katalogov in tisk

V

prašal sem se, če poznam osebe, ki so na fotografiji? Precej sem moral misliti. Ivo, Aleš, Veno, Rado, Mirjam, Bogdan, Primož, Danilo … Sebe sem takoj prepoznal, takrat sem imel 8 let. Fotografiji je posnel moj stric Bogomil Brecelj, ko je obiskal rojstno vas. Bil je duhovnik v zamejstvu, takrat v Doberdobu. Bežno sem pogledal na koledar in ugotovil, da so prav v teh dneh potekla že tri leta od njegovega odhoda v večnost. V cerkvi sv. Martina je rad maševal za svoje pokojne. Po maši je pa vedno delil bombone otrokom. On je rekel karamele. Otroci smo radi prihajali k maši, saj smo bili med počitnicami prosti. Prišli smo iz radovednosti  in bombonov, bolj kot zaradi molitve. 

Bogomil je bil zelo vnet fotograf in njemu se lahko zahvalimo za mnoge lepe fotografije iz mladosti. Vedno je imel pri sebi fotoaparat ali pa kamero. Prve barvne diapozitive in slike so bile v naši sredini naprav-

ljene prav iz njegovih rok. Otroci smo bili oblečeni skoraj vsi v enake majice, ker se drugačnih ni dalo kupiti. Med nami ni bilo velikih razlik in smo se dobro razumeli v igri in tudi pri delu smo si radi pomagali. Iz mladeničev, ki so na sliki, so postali danes ugledni direktorji, kirurgi, pravniki in še bi lahko našteval, a takrat smo bili vsi preprosti. Mnogi izmed njih se bodo z veseljem prepoznali na tem posnetku in se za trenutek spomnili tistih časov. Zanimivi so tudi odrasli, katerih je danes že večina pokojnih, kako z negotovostjo zrejo v objektiv, ki ga niso bili vajeni. To so bili dobri stari časi brez interneta in mobilnih telefonov. Takrat smo se lažje zbrali skupaj na vasi, kot pa danes, ko se povezujemo samo preko elektronskih vezi. Aleš Becelj


KULTURA

8

Kultura v vrtcu

Pet tisoč fotografij na natečaju

Kultúra -e ž (u

S

kratka, kulturo spoznavamo, ‘SONČKI’ na OŠ Danilo Lokar, vse šolsko leto skozi vse njene panoge. Bogastvo kulturnega izražanja nam omogočata jezik in umetnost. Ob kulturnem prazniku ali Prešernovem dnevu smo besedo namenili našemu največjemu pesniku, dr. Francetu Prešernu. Iz zbirke njegovih pesmi, skozi katere doživljamo neizmerno lepoto našega slovenskega jezika, smo se naučili del Zdravljice, ki je postala naša državna pesem - himna. Ob prepevanju pesmi, ki jo je uglasbil domačin Stanko Premrl, krepimo domovinskega duha. Seznanili smo se s pesnikovim življenjem. Spoznali gospo Julijo Primic, kateri je pesnik izlil neuslišano ljubezen v najčudovitejšo pesnitev Sonetni venec. Povodni mož nam je jemal dih z vsakim Urškinim plesnim korakom. Zvoki kitare Vlada Kreslina so nas popeljali v Vrbo. »SONČKI« smo že pisateljevali, tokrat pa smo pesnili pesmi: Poletje Poleti je lepo. Na morju plavamo. Zelo se smejemo in sladoled ližemo. Jana B.

Latnik 147, 7. februar 2014

Jesen Jeseni padajo listki in živali si nabirajo hrano za zimo. Ježek po sadovnjaku caplja in išče slastna jabolka. Andreja B. Banana Ena banana, ki se dela ko fižol, da se bo razpočil trebuh, da bo zletela, po glavi norela. Nato prileti letalo vojaško, banana se razpoči … Otrok pa pride in jo poje. Olupki letijo v smeti. Oskar R.   Bonbonček in sladkorček Bonbonček ni navaden sladkorček. Bonbonček je iz veliko sladkorčkov. En, dva, tri, sladkorček lovi. Bor M.   Ne vem Ne vem, kaj bi si izmislila. Ne vem, kaj bi napisala. Ne vem, kaj bi se igrala. Vem, z Dašo se bom igrala. Lučka K. Energijo za naše male sive celice so nam dajale suhe fige. Ne, tokrat jih ni delil g. Prešeren ampak vzgojiteljica Nadja. In kot rečeno, je del kulture

umetnost, zato smo dr. Franceta Prešerna upodobili z ogljem. Z ročno lutko ‘pisatelj/pesnik’ pa bomo lahko ustvarjalni v vrtcu in doma še vse leto do naslednjega praznika. Vse naše novo pridobljeno znanje in ustvarjalnost je pohvalila tudi Marija Sivec, svetovalka za predšolsko vzgojo ZRSŠ, ki nas je obiskala te dni. S spodbujanjem branja kvalitetnih vsebin, primernih otrokovi starosti, poskušamo vzgojitelji ozavestiti pomembnost družinskega branja. Lep odnos do knjige, ljubezen do branja, bralno pismenost vzpodbujamo tudi s projektom ‘Bralček palček’, ki smo ga pričeli izvajati v tem mesecu. Umetnost je znanje in spretnost -

naj bo likovna, plesna, glasbena, film ali fotografija. Z vsemi panogami se vsakodnevno bolj ali manj aktivno srečujemo. Kako izgleda, ko se z likovno umetnostjo preživljamo, z njo živimo, ko je del nas kot naš dih, pa nam bo v prihodnjih dneh povedala magistrica znanosti, profesorica likovne umetnosti in ustvarjalka, ki poučuje likovno umetnost, ilustratorka, vsestranska umetnica, Silva Karim. Otroci jo poznajo iz Cici umetnij in Cicidoja, kjer ureja likovno stran. O tem pa več prihodnjič. Do takrat pa vam želimo, da bi bili v vseh ozirih vsestransko kulturno ustvarjalni. Tajana Vitković

www.renault.si

www.renault.si

Francoski

DODATNI POPUST DO 1.000 €

TO JE TO JE MESEC. TO JE RENAULT. MESEC. TO JE RENAULT.

Postani prijatelj Trgo ABC in osvoji čudovite nagrade!

ODKRIJTE DINAMIČEN DIZAJN IN FRANCOSKO ELEGANCO NA TESTNIH VOŽNJAH. ODKRIJTE DINAMIČEN IN FRANCOSKO ELEGANCO NA TESTNIH VOŽNJAH. IZKORISTITE POSEBNODIZAJN PONUDBO SAMO DO KONCA MESECA!

IZKORISTITE POSEBNO PONUDBO SAMO DO KONCA MESECA!

*5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. Več o ponudbi na www.renault.si. Slike so simbolne. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. *5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Renault financiranjem. Več o ponudbi na www.renault.si. Slike so simbolne. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

PORABA MEŠANEM CIKLU 3,5 - 7,4 l/100km. EMISIJE CO2 90 - 174g/km. IME TRGOVCA NASLOV TRGOVCA IN MESTO, TEL: 0123PRI 456 7890, WWW.IMETRGOVCA.COM ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA OD XX. DO YY., SOBOTA OD XX. DO YY., NEDELJA OD XX. DO YY/ZAPRTO. IME TRGOVCA NASLOV TRGOVCA IN MESTO, TEL: 0123 456 7890, WWW.IMETRGOVCA.COM ODPRTO OD DO PETKA DO YY., YY., NEDELJA PORABA PRIPONEDELJKA MEŠANEM CIKLU 3,5 -OD 6,9XX. l/100 km.SOBOTA EMISIJEOD COXX.90DO- 179 g/km. OD XX. DO YY/ZAPRTO. 2

05/364 33 02

Petič med nebom in zemljo Ajdovsko fotografsko društvo Veno Pilon je tudi letos razpisalo mednarodni fotografski natečaj pod že uveljavljenim naslovom Med nebom in zemljo. Le da so organizatorji tokrat svetovni fotografski javnosti ponudili štiri teme - Šport, Prosto, Potovanja, Narava.

Č

eprav je treba za sodelovanje na natečaju plačati prijavnino, je kar 500 ljubiteljskih i n profesionalnih fotografov iz več kot 50 držav z vseh kontinentov poslalo 5 tisoč fotografij, seveda v elektronski obliki. Tako je žirija kar dolgo prebirala med tolikšnim številom fotografij in najprej odbrala 1700 del, dobrih sto med njimi pa nagradila z medaljami, diplomami, častnimi znaki in posebnimi priznanji. V petčlanski žiriji je kot predstavnik domačega društva sedel Anton Tratnik, mednarodno dimenzijo pa je žiriji dodal na Vipavskem živeči Anglež John Hatfull. Žirija si je bila edina, da je kakovost prejetih fotografij na višji ravni kot lani, torej se je natečaj globalno dobro prijel. Žirija je ocenjevala oziroma ovrednotila ustvarjalnost, zgodbo, kompozicijo in tehniko. Če je imela žirija veliko dela samo z ocenjevanjem, pa

je celotna organizacija natečaja še toliko bolj obsežna. Organizacijski odbor je vodila Erna Furlan, v njem so bili še, Sonja Lovrekovič, Bogomir Ipavec, Alenka Čadež Kobol in Marjan Cigoj, ki se je podpisal tudi pod zajeten katalog s seznamom vseh sodelujočih in prikazom številnih uspelih fotografij in seveda vseh nagrajenih po temha. Te so tudi razstavili v avli Dvorane prve slovenske vlade, o uspehu natečaja oziroma kakovosti pa je ob odprtju razstave in razglasitvi rezultatov ocenjevanja govoril predsednik društva Aleš Lemut. Med nagrajenci sta tudi dva člana ajdovskega društva in sicer Oton Naglost, ki je za fotografijo Nad dolino v športni kategoriji prejel bronasto odličje, Stane Lokar pa je v prosti temi prejel častni trak. Rudi Lovec

Prešeren in cukrene fige Prešernov dan bo društvo gospodinj z dramsko skupino Planina letos obeležilo na poseben način. Ob tem, ko bo v Kulturnem domu v Selu na praznik ob 19. uri odigralo svojo komedijo uspešnico Dobra stara šola, se bodo Prešerna spomnili tudi v kulinariki.

P

rešeren je veljal za prijaznega gospoda, ki je otrokom rad delil fige, zato so ga klicali dr. Fig. Tudi planinski otroci so bili njega dni deležni fig, zelo posebnih. Na nedeljo po poroki avstrijskega cesarjeviča Rudolfa so jedli rogljičke s cukrenimi figami. O tem je pisal učitelj Anton Pegan v svoji kroniki. V Selu jih bodo med obiskovalce delile tudi planinske gospodin-

je – kulinarično domislico so poimenovale ‘planinčki’. Dogodku dodajajo humanitarno noto, saj bodo od vsake prodane vstopnice en evro nakazali na Karitas Vipavske dekanije za nakup šolskih potrebščin otrokom družin v finančni stiski. rl


Latnik 147, 7. februar 2014

KULTURA

Literarni prvenec Mihe Stoparja

Vipava – prispodoba sveta in njen junak Herman Vitežnik Konec leta je pri Študentski založbi, v zbirki Beletrina, izšel roman, literarni prvenec Mihe Stoparja, doma iz Vipave. Avtor, sicer matematik in programer, je svoj prvi roman pripravljal kar deset let.

V

njegovem rojstnem kraju se tudi dogaja zgodba glavnega junaka Hermana Vitežnika, ki, čeprav vedno obkrožen z družino, sosedi, sošolci, sokrajani, živi neko svoje življenje. Ne poznam toliko dogajanja v Vipavi nekoč in danes, da bi lahko presodila, kateri opisani dogodki in osebe imajo korenine v kraju samem in koliko

oziroma kateri so ustvarjeni samo v pisateljevi domišljiji. A pot iskanja lastne identitete pripovedovalca Hermana Vitežnika v tem malem mestu je polna razburljivih zasukov, nenadejanih spoznanj in nepričakovanih zaključkov. Vipava je za glavnega junaka Hermana Vitežnika prispodoba sveta. Tu se je rodil, preživljal otroška leta, hodil v šolo, delal, živel svoje ljubezni. Vedno na sebi lasten način. Vendar Vipava nikakor ni kakšen vase zaprt kraj, ampak v njej odzvanjajo vsi dogodki slovenske tranzicije, še polne ostankov iz nekih preteklih časov, in hkrati novodobne spektakularne resničnosti. Tu se najdejo največje zvezde. Vseeno pa je življenje glavnega junaka, ki v najstniških letih trdo trenira boks, pozna življenje znanih boksarjev, potek njihov dvobojev, njihove uspehe in neuspehe, ki opusti študij filozofije in se preživlja z razvažanjem kebabov, vse prej kot dolgočasno. Svoje sanje o boksu nadomesti s pisanjem člankov o njem, ki pa jih objavljajo le tuje revi-

je. Poskusi se tudi kot novinar in na spletnih straneh objavlja intervjuje z zvezdami, kot so znani motivator in svetovalec, ki ljudem pomaga iskati srečo, pa tudi z najbolj znanim junakom resničnostnih šovov. Na spletni strani pripravi spletno glasovanje za najbolj priljubljenega politika v državi in seveda pripravi intervju tudi z njim, saj je zmagovalec prav župan njegovega mesta. A na koncu se zdi, da bo Hermanu Vitežniku vseeno uspelo pokukati malo dlje. Z zmago na olimpijskem literarnem natečaju si namreč prisluži nagrado: na olimpijske igre v Peking gre kot novinarski sodelavec. In s svojo ljubeznijo se preselil v enosobno najemniško stanovanje. V Vipavi seveda. Prvi bralci smo nad knjigo navdušeni. Knjiga je že na naših knjižnih policah in si jo lahko izposodite, predstavitev in klepet z avtorjem pa bo v torek, 11. februarja, v knjižnici v Ajdovščini. Vabljeni! Zdenka Žigon

Prva letošnja razstava v Lični hiši V soboto, 1. februarja, je bilo v galeriji Lična hiša v Ajdovščina odprtje razstave arhitekta in oblikovalca Boštjana Debelaka z naslovom QAYAQ. Avtor predstavlja unikatni čoln, kajak v naravni velikosti, ki ga je sam oblikoval in izdelal.

Boštjan Debelak

K

ot ljubitelja primitivnih ročnih tehnik sta ga raziskovanje in metoda dela popeljala v tisoč let staro tradicijo inuitske gradnje čolnov. Sam se že dolga leta se navdušuje nad potovalnim veslaštvom, eni svojih najbolj priljubljenih sprostitev v prostem času. Tako se je v lanski zimi ob odkritju podatka, da še danes vsak avtohtoni grenlandski moški, ko odraste, naredi svoj čoln, odločil, da se tudi sam preizkusi v tem izzivu. Kot sam pravi, se tej izkušnji in morda vrhunski iniciaciji, ki se mu je ponudila, enostavno ni mogel upreti. Gradil je v domači dnevni sobi, uspešna splovitev kajaka pa je bila dva meseca kasneje na Cerkniškem

jezeru, še v zimskih razmerah. Za delo je porabil vsaj 150 ur. Čoln je narejen brez lepila, žebljev in vijakov; samo s povezovanjem

konstrukcijskih kosov s pomočjo vrvi in različnih vozlov, s suhim mozničenjem (zabijanjem čepov). Zunanja opna - tkanina pa je ročno šivana le na vrhnjem spoju palube. Tak način gradnje čolnov Eskimi uporabljajo še danes. Boštjan je v obdelovanje različnih vrst lesa vnesel svoj izjemen čut za oblikovanje detajla. Pri njegovem delu ni naključij, dosledno sledi svoji intuiciji, do dovršenosti. Ta izjemna razstava je navdušila vse, ki smo bili na odprtju in sledili avtorjevi razlagi postopka izdelave. Razstava je vredna ogleda in bo zagotovo zadovoljila pričakovanja marsikaterega strokovnjaka s področja oblikovanja in estetike. Razstavo si je v Lični hiši možno ogledati do 8. marca. Niko Ličen

9

100 let od začetka prve svetovne vojne Julija letos bo minilo sto let od začetka prve svetovne vojne, ki je kruto posegla tudi v domove v Vipavski dolini. Vipavski možje so oblekli vojaško suknjo, njihove žene in otroci pa so jih v velikem pomanjkanju čakali doma. Mnogi se niso vrnili.

O

b stoti obletnici začetka prve svetovne vojne pripravljamo na Ljudski univerzi Ajdovščina zgodovinski študijski krožek na to temo. Skupaj z zgodovinarko Petro Trošt bomo zbirali zgodbe naših ‘nonotov’ in ‘non’, spihali prah s starih fotografij, pisem in razglednic, ki pozabljene ležijo na naših podstrešjih. Medse bomo povabili še kakšnega zgodovinarja, ki se ukvarja s preučevanjem prve svetovne vojne, obiskali ostaline, ki

nam jih je vojna pustila v naši bližini ter se morda udeležili katerega izmed predavanj in razstav, ki jih v letošnjem letu ne bo manjkalo. Vse, ki vas tema zanima, vabimo, da se nam pridružite v začetku marca v študijskem krožku, ki smo ga poimenovali “100 let od začetka prve svetovne vojne”. Prijave in informacije na info@lu-ajdovscina.si ali na tel. 05 366 47 50. Eva Mermolja

Vabljeni v izobraţevalne programe OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE

BOLNIČAR – NEGOVALEC JEZIKOVNO IZOBRAŢEVANJE RAČUNALNIŠTVO

PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE TEČAJE IN DELAVNICE Napovedujemo nov brezplačni program PREDELAVA MESA V MESNE IZDELKE, TRADICIJA IN PODJETNOST in nov študijski kroţek STO LET OD ZAČETKA PRVE SVETOVNE VOJNE

www.lu-ajdovscina.si

Msgr. Anton Štrancar dopolnil 92 let V nedeljo, 19. januarja 2014, je sveta maša na Planini potekala malo drugače. Povabilu se je odzval Šentjernejski oktet Šimelj, ki je s svojim petjem polepšal bogoslužje.

P

oleg našega župnika Saše Mugerlija je bil med nami tudi msgr. Anton Štrancar, ki je praznoval svoj 92. življenjski jubilej. Po voščilu, ki je bilo izrečeno s strani župnije, je svoje povedal še duhovnik Anton. Zahvalil se je in povedal, da mu je na Planini zelo lepo ter da vsak dan moli za

nas. Verniki smo svojo hvaležnost pokazali z dolgim in močnim aplavzom. Gospod Anton, obilo blagoslova želimo še naprej in naj vas Bog še dolgo ohrani med nami. Po maši je sledilo še skupno kosilo, ki so ga pripravile žene in dekleta iz Društva gospodinj s Planine. Darja Koren


DRUŠTVA

10

Latnik 147, 7. februar 2014

Hranilnica Vipava – primorska hranilnica Hranilnica Vipava posluje v našem okolju, seveda v različnih oblikah, že 118 let. Pred devetimi leti se je preoblikovala iz HKS Vipava (Hranilno kreditne službe) v delniško družbo in s tem pridobila status, kot ga imajo po zakonu o bančništvu vse banke in hranilnice v Sloveniji.

V

decembru 2012 je svoj večinski lastniški delež v hranilnici prodala Kmetijska zadruga Vipava, hranilnica je pridobila nove lastnike, večinoma lokalna podjetja, pet severno primorskih občin pa je na čelu z občinama

Vipava in Ajdovščina povečalo svoj lastniški delež. Nobeden od lastnikov ne presega 10 % lastništva, tri zamejske finančne institucije pa imajo v lasti četrtino hranilnice. Predsednik uprave Dušan Grlica, po sedmih letih uspešnega vodenja

Hranilnice Vipava d.d., pove: »V zadnjih letih smo doživeli korenito preobrazbo v pravo bančno institucijo. Priča smo tehničnim izboljšavam, kadrovskem izpopolnjevanju, širitvi mreže. Organizacijsko smo pripravljeni na rast in razvoj. Imamo vse, kar imajo veliki – elektronsko bančništvo, kartice, kreditiranje občanov in podjetij. Še več – kot bančna institucija smo bolj zdravi od ostalih. V preteklosti nismo najemali kreditov pri drugih bankah. To se je sedaj izkazalo kot zelo modra odločitev. Zaupanje v našo hranilnico se je s finančno krizo še okrepilo, kar je razvidno iz povečanja depozitov občanov in podjetij za 13%. Od vseh bank v Sloveniji imamo tudi najmanjši delež slabih terjatev, kar pomeni, da varno in preudarno posojamo denar, oziroma da naši komitenti redno plačujejo obroke.« Dodajmo, da ima sedaj Hranilnica Vipava 30 zaposlenih ter de-

vet poslovalnic (Logatec, Postojna, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Vipava, Dornberk, Bilje, Vrtojba, Nova Gorica). V občinah Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Postojna in Šempeter - Vrtojba opravljajo za občanke in občane navedenih občin tudi storitve t.i. javne blagajne, ko pri plačilu položnic javnih zavodov (šole, vrtci itd) in komunalnih storitev ni treba plačati bančne provizije, saj jih pokrijejo v manjšem delu občine same, hranilnica pa večji del provizije. »Kot je iz seznama agencij razvidno, Hranilnica Vipava že sedaj posluje na področju širše Primorske, poleg tega pa komercialna služba deluje neposredno na tem področju in tudi širše. S tem smo že do sedaj upravičili sloves regionalne bančne institucije, dokaz je veliko zaupanje komitentov. To je razlog, da bi tudi formalno radi spremenili ime v PRIMORSKA HRANILNICA, kar bo uprava predlagala lastnikom na

naslednji skupščini. Na dobrih, tradicionalnih osnovah raste zaupanje varčevalcev in podjetnikov ter kmetovalcev do nas. Poslujemo dobro, celo nadpovprečno dobro. Uprava hranilnice je skupaj z lastniki zastavila zelo ambiciozno strategijo oz. vizijo razvoja, ki predvideva hitro rast, predvsem na področju kreditiranja. Ta naslednji razvojni korak in pospešeno rast hranilnice pa mora spremljati dokapitalizacija, ki pa je namenjena pokrivanju povečanih tveganj in nikakor pokrivanju slabih preteklih naložb ali drugih napačnih odločitev. Na naslednji redni skupščini bomo to predlagali delničarjem. Prepričan sem, da bodo potrdili dokapitalizacijo in s tem vizijo rasti, razvoja in uspešnosti poslovanja ter s tem povečanja vrednosti svoje naložbe,« dodaja za konec Dušan Grlica, predsednik uprave Hranilnice Vipava. mt

Študijski krožki MDPM Ajdovščina

Mladi bori v prazničnem decembru

V ponedeljek, 20.januarja 2014 smo se na prvem srečanju študijskega krožka Nazaj k naravi pogovarjali o afirmacijah.

Minulo koledarsko leto so v Društvu tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina zaključili v razigranem, prazničnem vzdušju.

U

gotovili smo, da vedno delujejo, žal, prepogosto tiste negativne, ki se jih sploh ne zavedamo. Razveseljivo je, da imamo moč na svoje življenje vplivati sami, če afirmacije previdno oblikujemo sebi na kožo in jih redno uporabljamo. Na naslednjem srečanju smo se dobili že v torek, 28. januarja, ko

smo se med meditativnim risanjem ob glasbi s Tašo Turk podali v spoznavanje samih sebe. V torek, 4. februarja 2014, bomo ob 18.00 s Simonom Plesničarjem spoznavali svet kristalov in orgonitov. Možen bo tudi nakup. Toplo vabljeni k sodelovanju! Gordana Maroh Črv, MDPM Ajdovščina

V

začetku decembra so vodniki na miklavževanju pred Dvorano 1. slovenske vlade v Ajdovščini mimoidočim delili čaj, ki ga je prispeval bar B52. Z omenjeno akcijo so pritegnili zanimanje marsikaterega obiskovalca, ki se je v družbi ajdovskih tabornikov pogrel ob skodelici toplega čaja. Čez dober teden pa so v večnamenski dvorani mladinskega centra v Hiši mladih za vse člane roda organizirali tradicionalno obdarovanje s prihodom dedka Mraza. Vznemirljivo pričakovanje njegovega prihoda so popestrili z zanimivimi ustvarjalnimi delavnicami, ki so se jih otroci radi udeležili. Bilo je praznično in veselo, kot se za ta čas spodobi. Decembrsko praznovanje z otroci so zaključili v poznih popoldanskih urah, zvečer pa so v taborniškem domu na Kovku organizirali še novoletno srečanje za starejše člane, popotnike in popotnice, raziskovalce in raziskovalke ter grče.

Tudi vodovi sestanki so bili v mesecu decembru bolj praznično obarvani. Novo leto pa so ajdovski taborniki začeli delovno in aktivno, kot so si to zadali že na začetku sezone, meseca septembra. Mesec januar je bil namenjen aktivnostim

v taborniškem domu na Kovku, kjer je vsak vod preživel en konec tedna. Eno oziroma dvodnevno bivanje izven taborniških prostorov v Ajdovščini je bilo namenjeno druženju, učenju in izvajanju veščin, ki jih člani na enournih vodovih sestankih med tednom ne morejo opraviti. To je odlična priložnost za nadgradnjo že osvojenega znanja in pridobivanje novih izkušenj v naravi. Predvsem pa je to dobrodošla priprava na zimovanje, ki ga bodo ajdovski taborniki izvedli v sredini februarja. Otroci povedo, da se tovrstnih srečanj radi udeležujejo. Dobra udeležba in kakovostno izvedene vodove oziroma rodove akcije pa so tisto, za kar si vodniki in vodstvo roda prizadevajo. AK


Latnik 147, 7. februar 2014

DRUŠTVA - ZAVODI

11

‘Orehovški Triglav’

Cirius Vipava

Jaslice pod murvo

Zanimive in poučne delavnice za mladostnike V letošnjem šolskem letu je v našem centru (Cirius Vipava) zaživel projekt PDUO – program dodatnega usposabljanja odraslih. V okviru tega imamo različne delavnice in nekatere od teh že potekajo. Vanje je vključenih dvaindvajset naših mladostnikov.

Č

e vas kdaj pot zanese iz Podnanosa proti Vrabčam, boste po približno 500 m prispeli v Orehovico. Vas je razpotegnjena ob potoku Pasji rep, omejujejo pa jo hribi Slemen, Golavna in Kucelj. Vas ni poznana zgolj po odličnem vinu, temveč jo pohodniki poznajo tudi po Kuclju, po domače Kjeclu, na katerem stoji imitacija Aljaževega stolpa. Zato hribu domačini pravijo kar ‘Orehovški Triglav’. Ideja o postavitvi stolpa je nastala v glavah nekaterih vaščanov, ki se vsak četrtek zbirajo v prostoru, imenovanem ‘ Lovska’. V poletnih mesecih njihova srečanja potekajo na placu pod murvo, kjer so si prav v ta namen postavili mizo in klopi. Izdelal jih je Vid, ki kljub svojim 82 letom še vedno rad poprime za oblič in žago. Pred božičem pa je dogajanje pod murvo še posebej pestro. Nekatere vaščanke, ki se rade pridružijo svojim možem v Lovski, so prišle na

idejo o postavitvi vaških jaslic. Figurice so s svojimi spretnimi rokami oblikovale iz gline. Vsak pa, ki si jaslice natančno pogleda, opazi, da njihova postavitev prikazuje Orehovico z okolico.

N Letos so jaslice postavljene že tretje leto in prepričani smo lahko, da vaščanke še niso iztrošile vseh svojih spretnosti in idej. Prav zanima nas, s kakšnimi figuricami nas bodo presenetile naslednje leto. M. P.

amen projekta je naše učence dodatno usposobiti za pridobivanje potrebnih delovnih veščin in spretnosti za uspešnejše vključevanje v ustrezno socialno in delovno okolje v prihodnosti. Delavnica teoretičnih in izobraževalnih vsebin je temeljna delavnica vseh ostalih. V njej mladostniki na različne načine pridobivajo teoretična znanja in informacije o vsebinah, ki jih potrebujejo za izvedbo praktičnih del drugje. Tako so učenci že utrdili, obnovili in razširili znanja o shranjevanju živil in pripravljanju ozimnice, kuhanju in peki ter drugih gospodinjskih opravilih. Veseli smo bili, da

smo nekatere vsebine, o katerih smo se pogovarjali, lahko videli tudi v praksi. Dobrodušno so nas sprejeli v vinski kleti v Vipavi, na okoliških

kmetijah, pri obrtnikih in v trsnici v Vrhpolju. Na naše povabilo so se prijazno odzvali tudi predavatelji različnih strok. Da bi bilo naše delo za mladostnike čim bolj zanimivo in poučno, se radi odpravimo na različne ekskurzije in obiske. Zato smo se udeležili tudi dneva odprtih vrat Biotehniške šole ŠC Nova Gorica. Ogledali smo si njihove prostore,se sprehodili po dobrodelnem bazarju in prisluhnili predstavitvam njihovih izobraževalnih programov. Največ časa smo se zadržali v delavnicah, ki so predstavljale določene poklice: kuhar, slaščičar, natakar, vrtnar … To so poklici, v katerih se mladostniki vidijo v bodoče in naše mnenje je, da bi bili pri opravljanju nekaterih enostavnejših opravil uspešni. Če bi imeli to možnost, bi se gotovo počutili koristni in notranje zadovoljeni. Ana in Tatjana

Hiša Sadeži družbe Vipava

NAJEM IN PRODAJA

Prvi rojstni dan V torek, 21. januarja 2014, je naša Hiša praznovala prvi rojstni dan. Program smo začeli z nagovorom župana občine Vipava Ivana Princesa, ki je izrazil zadovoljstvo z našim delom.

PRIREDITVENI IN SEJEMSKI ŠOTORI POROCNI IN VIP ŠOTORI ODRI, PODESTI IN TRIBUNE PAGODE IN PAVILJONI SKLADIŠCNI ŠOTORI IN HALE CATERING OPREMA

SLOVENIJA

I

zvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak je prostovoljcem Hiše podelila priznanje za prostovoljsko delo. Še enkrat prisrčna hvala vsem prostovoljcem, ki soustvarjate medgeneracijski program! Prvo rojstnodnevno svečko smo upihnili na torti, ki smo jih dobili iz Pekarne Ježek. Suha grla pa smo zmočili z univerzitetnim zelenom, donacijo TIC-a Vipava. Hvala vsem obiskovalcem in

donatorjem, želimo si se več takšnega sodelovanja! Hiša gosti tudi ‘Popoldne v Vipavi’, to je program, ki ga v okviru Hiše Sadeži družbe izvaja Karitas. Program je sestavljen iz dveh delov: prvo uro poteka učna individualna pomoč, ko se otroci in prostovoljci posvetijo določenemu šolskemu predmetu. Posebno pozornost namenjamo otrokom, ki imajo v šoli kakršnekoli učne ali

druge težave. Druga ura pa je namenjena družabnim skupinskim igram, športnim igram ter pogovornim in ustvarjalnim delavnicam. Delo poteka individualno in tudi po skupinah, zato je zelo pomembna skupinska dinamika, pridobivanje izkušenj sprejetosti, učenje sodelovanja, pomoč drugemu, razvijanje odgovornosti in solidarnosti, reševanje konfliktov, spoznavanje sebe. Podroben program aktivnosti do junija 2014 najdete na FB strani Hiša Sadeži družbe Vipava. Izpeljali smo tudi delavnico na temo uporabe stročnic, ki jo je vodila prostovoljka Eva Bolčič. Na delavnici so poudarili pomen stročnic za zdravo življenje, nato pa so se lotili kuhanja. Pripravili so lečino juho ter čičerikine polpete z jogurtovim prelivom. Zaradi zanimanja in dobrega odziva bodo delavnice na temo zdrave prehrane potekale tudi v prihodnje. dš


12

RAZNO

Latnik 147, 7. februar 2014

Novoletno srečanje članov DU Vipava

Dom in rod Magde Rodman Bajcove

Društvo upokojencev Vipava je v decembru organiziralo tradicionalno novoletno srečanje članov in jubilantov, ki so v letu 2013 obeležili zlato ali biserno poroko.

Gospa Magda Rodman kot rojena Vipavka z veliko vnemo raziskuje vipavsko zgodovino in vipavsko ljudsko izročilo.

Z

a dobro počutje in prijetno druženje je  poskrbelo vodstvo društva, mojstri kulinarike gostišča Vipavski hram, glasbena skupina in članice društva, ki so pripravile razne družabne igre. Udeležence in jubilante je pozdravil njihov predsednik Ivo Krušec, ki je poudaril vlogo društva, ki šteje 590 članov. Kljub skromnim sredstvom je društvo tudi v letu 2013 izvedlo bogat program aktivnosti na kulturnem, športnem ter rekreacijskem področju.  V celoti so uresničili  program ohranjanja zdravja starejših, projekt Starejši za starejše, letovanj in kopanja v Hotelu Delfin v Izoli, organizirali so tudi tedensko kopanje v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Vipavi (CIRIUS). Društvo je pomemben dejavnik v verigi skrbi za prijetnejše življenje v jeseni življenja. Redno obiskujejo Pristan, Dom starejših v Ajdovščini in CIRIUS v Vipavi. Ponosni so, da so v Vipavo dobili tudi Hišo sadeži družbe v okviru Združenja filantropije Slovenije, ki postaja žarišče medgeneracijskega sodelovanja. Za-

hvala zato gre tudi Občini Vipava, ki je pod ugodnimi pogoji zagotovila primerne prostore za delovanje. V društvu so ponosni tudi na dva pomembna dogodka v letu 2013. Praznovali so 10. obletnico samostojnega delovanja društva, bili so tudi organizator 10. športnih iger severnoprimorske, na katerih je v sedmih panogah tekmovalo več kot 500 športnikov.

Jubilantom, ki so v letu 2013 obeležili zlato ali biserno poroko, so bile podeljene listine za 50 in 60 let skupnega življenja, nadvse svečano pa so jubilanti in ostali udeleženci srečanja doživeli tudi prihod  torte velikanke, v senu kresne noči, s katero se je zaokrožil izjemno poln in bogat večer. IK

Na sejmih v Utrechtu, na Dunaju in v Linzu

Vipava se predstavi Zavod za turizem Trg Vipava, v okviru katerega deluje TIC Vipava, je s polnimi jadri zaplul v novo leto. V mesecu januarju se je namreč začela ena pomembnejših dejavnosti za turizem, to so borze, sejmi in delavnice v tujini, ki pomembno prispevajo k promociji občine Vipava, kot turistične destinacije.

O

d 14. do 19. januarja 2014 je v Utrechtu na Nizozemskem potekal sejem Vakantiebeurs, največji turistični sejem v državah Beneluksa. Na slovenski stojnici se je, poleg 23 drugih turističnih podjetij, združenj in organizacij, s svojo turistično ponudbo predstavila tudi Vipava. Turistični sejem Vakantiebeurs v Utrechtu v šestih dneh obišče okoli 100.000 obiskovalcev poslovne in splošne javnosti, na njem pa se predstavlja dobrih 1.400 razstavljavcev s celega sveta. Letos je bilo slovenskih razstavljavcev kar devet več kot lani, kar potrjuje, da zanimanje za Slovenijo v državah Beneluksa narašča.

Za nizozemske turiste je značilno, da se v Slovenijo večinoma pripeljejo z lastnim prevozom (osebnim avtomobilom ali avtodomom), predvsem v času poletne sezone, ko si organizirajo tako imenovane individualne touring počitnice. Obiskovalci sejma Slovenijo že dobro poznajo in se v naše kraje radi in redno vračajo, zato smo prepričani, da bo ta sejemski nastop pripomogel k še večjemu številu obiskovalcev iz držav Beneluksa v naši občini. Za predstavitev lepot in dobrot naše doline sta poskrbela Bojana Curk, iz kampa Tura in David Koren, ki je zavihtel svojo harmoniko. Radovedneži in zainteresirani so

L

eta 2000 je izšla knjiga Življenje ob trti in kršinu (razširjen ponatis 2012), v kateri je gospa Magda zbrala zgodbe nekaterih vipavskih družin. Leta 2007 je uredila Zbornik o šolstvu v Vipavi. Bila je pobudnica in marljiva zbiralka za Muzej stare opreme v Kebetovi hiši v Vipavi in razstave Bala vipavske neveste. Že vrsto let je v uredniškem odboru Vipavskega glasa, ki bo leta 2015 praznoval 30 letnico izhajanja. V knjižnici v Vipavi smo predstavili njeno najnovejše delo, knjigo Moj dom in moj rod, v kateri je opisala zgodovino svoje domačije in rodbine v Vipavi, kjer raste že osmi rod. O sporočilu naslova svoje knjige je zapisala, da je »naslov sestavljen iz štirih besed, ki imajo samo tri črke. Poudarek je na DOMU IN RODU, ki imata za vsakega izmed nas velik pomen. Naši rodovi in domovi so osnova vsakega naroda, tako tudi slovenskega. Razširjen pomen besede DOM je tudi DOMAČIJA, OČETNJAVA, DOMOVINA. Za majhen narod, kot je slovenski, je to zavedanje še bolj potrebno - zaradi tako zelo moderne multikulturnosti, ki nam že spodjeda naše korenine. Tudi beseda ROD ima velik pomen. Vsak od nas ima svoj ROD ali kot tudi rečemo svojo RODOVINO… Še ko kupujemo lahko poskusili vina iz vinskih kleti Krapež, Cultus, Rajko Andlovic, Petrič- vina s tradicijo, Žorž, Miška, Jamšek in Vidus. Od 16. do 19. januarja se je Vipava, skupaj s svojimi izvrstnimi vini, predstavila na sejmu Ferienmesse Dunaj. Sejem, ki se ga je udeležilo več kot 700 razstavljavcev iz 70-ih držav je namenjen počitnicam in potovanju in je tudi vodilni za javnost odprt turistični sejem v Avstriji. Avstrija zaradi svoje neposredne bližine predstavlja pomemben doprinos k slovenskemu turizmu. Avstrijski gostje radi potujejo po slovenskih deželah, kamor jih vabijo prelepa narava, kultura, kulinarika in predvsem dobra in kvalitetna vina. Za promocijo vipavskih vin sta, poleg aktualne vipavske vinske kraljice Karmen Cizare, poskrbela tudi vinarja Jernej Žorž in Urban Petrič s Slapa pri Vipavi. Obiskovalcem se je Vipavska dolina zagotovo vtisnila v spomin kot vinskokulinarična dežela prijaznih ljudi in čudovite narave, kjer se lahko predajajo številnim aktivnostim, ki jih ponuja dopustovanje na mirnem

psička, telička ali prašička, nas zanima njihov rodovnik, po domače rečemo ‘pasma’. Pri trti je to sorta, ki mora biti zapisana na vsaki steklenici vina …« Magda Rodman pravi, da je imela srečo bivati od rojstva do smrti s svojimi starši, starim očetom, tetami in strici in drugimi sorodniki, ki so se veliko obiskovali in si pripovedovali družinske zgodbe. Odločila se je, da jih bo zapisala in tako je nastal zapis o življenju in delu desetih primorskih in slovenskih družin ali rodov v času krutega dvajsetega stoletja, zaznamovanega s I. in II. svetovno vojno, s časom fašizma, nacizma in komunizma, tja v današnji čas. Bajcovi so stara vipavska kmečka družina. Kot prvi rod šteje četrtzemljaka Simona Bajca (rojen 1785), ki se je poročil z Ano Kogovšek, s katero sta imela samo enega otroka, sina Antona. Tudi sin Anton je po poroki z Marijo Živic imel samo enega otroka, saj je prvorojenec umrl kmalu po rojstvu. Vendar se je iz teh dveh prednikov v današnji čas, ko raste že osmi rod, razvila velika rodbina. Prav gotovo sta med najbolj znanimi potomci Magdina strica Drago Bajc (doma so mu rekli Karlo), tigrovec, ki je umrl za posledicami fašističnih zaporov leta 1928, in Milan Bajc, ki je kot

podeželju. In zato smo šli še v Linz. Od 23. do 25. januarja 2014 je potekal sejem Ferienmesse Linz. Sejem, ki obiskovalcem nudi velik nabor idej za počitnice, potovanja, za kvalitetno in zdravo preživljanje prostega časa, ob obilici kulinaričnih užitkov. Vipavski vinski kraljici, Karmen Cizari, sta tokrat delala družbo Matej Žvanut, ki je avstrijskemu življu, poleg svojih vin Cultus, pred-

partizan preživel dražgoško in nanoško bitko, potem pa padel v bitki z Italijani leta 1943. Oba imata spominski plošči na domači hiši. Stari oče Janez ni mogel niti na pogreb svoje prve žene Ivanke Hrovatinove, ki je umrla leta 1915 za špansko gripo (bil je na fronti), niti svoje druge žene Josipine Petrič, ki je umrla leta 1943 (tedaj je bil v italijanskem zaporu). Magda Rodman je skrbno popisala najvažnejše dogodke v življenju svojega očeta Žaneta in mame Olge ter svoje sestre Zmage. Zanimivo je tudi, da je družina prav v najtežjem času, v času vojne, postala večnarodna, saj se je stric Edo leta 1940 poročil z izbranko Marijo iz južne Italije, ki je vse svoje življenje nato preživela v Vipavi, pa tudi sestra Zmaga se je poročila z Giorgiom Tozzijem, prav tako iz južne Italije, in odšla z njim živet v Italijo. V nadaljevanju je opisano še življenje in delo Magdinega moža Marjana Rodmana in seveda Magde same, njunih otrok in vnukov. Knjigo odlikuje bogat slikovni material, fotografije iz ključnih življenjskih dogodkov in vsakdanjega življenja, fotografije raznih dokumentov in spričeval, posebno vrednost ji dajejo tudi osmrtnice, zahvale, fotografije sorodnikov na mrtvaškem odru, pogrebov. Tako je na primer pogreb Draga Bajca fotografiral Veno Pilon. »Zgodovina nekega rodu, domačije, vasi, trga in tudi države se začne takrat, ko to nekdo odkrije in o tem nekaj napiše. Tako velja za velike zgodovinske dogodke, pa  se do majhnih osebnih in večjih družinskih zgodb. In tako se je pred tremi leti začelo moje pisanje v nočnih urah v naši kuhinji,« je povedala gospa Magda in zaželela, da bi tudi drugi poiskali in zapisali svoje družinske zgodbe.   Zdenka Žigon

stavil tudi vina iz vinskih kleti Žorž in Petrič in pa David Koren, ki je s svojim zvestim spremljevalcem, harmoniko, poskrbel za vsesplošno dobro voljo in poskočno vzdušje. Za konec vas vabimo še v sosednjo Italijo, natančneje v Gorico, kjer bo Vipava predstavljala svojo pestro ponudbo na sejmu Expomego, od 20. do 23. februarja 2014. Nina Ivanov, TIC Vipava


RAZNO

Latnik 147, 7. februar 2014

Ana Grahor – predanost in ustvarjalnost v skavtskem gibanju

V okviru cikličnih prireditev Naši večeri z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Vipava smo se na predpraznični ponedeljkov večer, 23. decembra 2013, srečali z Ano Grahor, mladinsko voditeljico pri Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). Razlog več, da smo želeli slišati njeno misel in pogledati v jedro skavtskega gibanja, je pomembno priznanje Naj mladinska voditeljica 2012, ki ga je sredi leta 2013 prejela iz rok predsednika države.

P

riznanje si je prislužila z vodenjem skupine mladih skavtov, organizacijskim delom in vodenjem izobraževanj v Združenju. Ana je uspela ob tem izjemnem prostovoljskem delu tudi pripeljati skoraj do konca študij medicine. Da Ana Grahor vloži v svoje početje vedno vse, kar zmore, in na podlagi že pridobljenih izkušenj vsakič še kaj novega in boljšega, je pokazala tudi na ‘Našem večeru’. Najprej nam je želela predstaviti zasnovo skavtskega gibanja z njegovim ustanoviteljem Robertom Baden-Powellom (po skavtsko: BiPi-jem). V ta namen je priskrbela prevod angleškega dokumentarnega filma in ga sama skrajšala ter zmontirala in podnaslovila. Zvedeli smo, da se je gibanje začelo v začetku prejšnjega stoletja v Angliji. BadenPowella, sicer izkušenega vojaka (dosegel je čin generala poročnika), je vznemirila mehkužnost in fizična šibkost angleške mladine, zato si je na podlagi svojih izkušenj zamislil organizacijo (sprva le za fante), ki bi spodbudila fizično gibanje v naravi in veščine, ki so potrebne za preživetje v njej. Ta praktični vidik pa je želel povezati tudi z duhovno platjo človekove osebnosti; vse z na-

menom, da bi tako vzgojeni mladi postali odgovorne osebe in prispevali k podobi boljše prihodnosti kot aktivni državljani. Tedanja angleška družba se je na njegove knjige in vizijo odzvala v nepričakovanih razsežnostih, gibanje pa se je razširilo po vsej Evropi in izven nje. Tako je trenutno na svetu kar 46 milijonov članov svetovne skavtske organizacije. Na Slovenskem se jekatoliško skavtsko življenje razcvetelo po letu 1990 in ZSKSS je danes ena najvidnejših prostovoljskih organizacij, zvesta osnovni ideji pridobivanja veščin in vrednot, ki so pomembne za vsestranski razvoj mladega človeka, zapisane v desetih skavtskih zakonih. Svoje poslanstvo skušajo doseči prek skavtske metode, specifičnega načina vzgoje, ki jo je postavil Bi-Pi. Tako večino aktivnosti izvajajo v naravi, razdeljeni so v manjše skupine, v katerih se učijo s praktičnim delom

na lokalnem kot državnem nivoju. Gotovo pa je bil največji organizacijski zalogaj njenega dela 3. tabor slovenskih skavtskih voditeljev in voditeljic Ogenj v meni avgusta 2012  v Šmihelu pod Nanosom. V pripravo tabora je bila vključena kot vodja ekipe za komunikacijo in promocijo, sodelovala pa je tudi v skavtskem ‘bendu’, ki je poskrbel za glasbeno sprostitev na zabavnih večerih. Da je med skavti živ duh bratstva in pristnega prijateljstva, so na Našem večeru dokazali tudi Anini sovoditelji in sovoditeljice, ki so se, lahko rečemo, zgrnili ta večer okoli nje. Poskrbeli so, da so slike s platna oživele tudi v oranžnorjavem skavtskem kroju (tako rečejo svoji ‘uniformi’), zapeti pesmi – za prej omenjeni tabor je napisala besedilo himne Ana – in nasmejanih obrazih. Ker je bil 23. december hkrati dan 23. obletnice slovenskega osamos-

in z igro, sodelujejo v raznih prostovoljskih akcijah in pomagajo ob naravnih nevšečnostih ... V projekciji vidnejših dogodkov širokega skavtskega delovanja smo nato občudovali ustvarjalnost, energijo in vselej prisotno veselje vseh generacij skavtov. Ana je v skavtski organizaciji aktivno delovala tako

vojitvenega plebiscita, smo si prisotni zaželeli, da bi skavtski duh prežel našo družbo in osvojil čim več mladih Slovencev: kot bi naložili novih drv na žerjavico naše sedanjosti in razplamteli ogenj slovenske prihodnosti. Tatjana Božič

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13

tel.: 05/368 52 36, gsm 041 719 333 Široka ponudba vseh vrst sadnih sadik, sadike kostanja marona, kakija, žižule, asimine, goji jagod, razičnih vrst jagodičevja,...

sadike vrtnic v lončku 4,90 € jabolka 0,89€/kg na zaboj krompir 6,60€/10 kg semena sončnic

domači radič

urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

13

Pomlad v Pigalu

S

redi burje, mraza in dežja je skoraj 50-članski kolektiv družbe Pigal d.o.o. z novim vodstvom na čelu, poln idej, izzivov in načrtov za delo naprej! Nov hotel, igralni salon, odlična ribja restavracija, v kateri po starih domačih in modernih recepturah ustvarja kuharski mojster Matjaž Šinigoj s svojo ekipo, izvrstna pizzerija, pivovarna in pivnica … so prostor za udoben počitek, kulinarična doživetja, zabavo in prijeten postanek na poti.

Ustvarjalni duh in želja, da hišo obišče več domačih gostov kot doslej, vodita zaposlene, da živijo za svoje delo, rišejo prihodnost in se vsak dan veselijo uspehov! »Pospravili smo celo hišo, jo 'prezračili', ji nadeli novo podobo in vanjo spustili nov žar in energijo! Prenovili bomo podobo pivnice in pizzerije – dela že potekajo, pričenjamo z bogatim zabavnim programom v hiši, goste vabimo v našo restavracijo na izjemen degustacijski ribji ali mesni meni, mlade na najboljšo pizzo v dolini! Nova spletna stran je v izdelavi, aktivirali smo FB profil, kjer se bralci Latnika dnevno seznanijo z vsemi novostmi in

ponudbo naše hiše; ob vsem napisanem pa uživamo v svojem delu, se veliko smejemo in (p)ostajamo ekipa,« pravi nova direktorica družbe Pigal Marjana Remiaš. Bralci jo poznate kot dolgoletno novinarko Radia Koper in voditeljico številnih prireditev …

Načrti za leto 2014 so v Pigalu obsežni: »Upravičiti želimo zaupanje naših lastnikov, še naprej želimo ostati družbeno odgovorno podjetje in z drobnimi dejanji pomagati tistim, ki našo pomoč potrebujejo, želimo se aktivno vključevati v projekte občine in sodelovati s ponudniki turizma in turističnih produktov v dolini … čaka nas organizacija shoda lastnikov starodobnih vozil iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške, Goldfest, ureditev travnika za našo hišo v igrišče za otroke in še marsikaj … Kar potrebujemo, je razumevanje lokalne skupnosti, pa da nas bralci obiščete, in seveda zdravje, pa nam bo uspelo vse,« zaključuje Marjana Remiaš. PR


MNENJA

14 Dušan Krečič

200 let

A

gencija 'ta in ta' je objavila, da ima 87 najbogatejših zemljanov v lasti toliko kot polovica človeštva (3,5 milijarde (še) ljudi)!!! Druga, da bo Slovenija letos, leta 2014, 'in' turistična destinacija. Naše okolje in raznolikost naše domovine, da je za tujce 'oh in sploh'!!! Na POP TV so izračunali, da se je naša država za sanacijo vsega na kredit olastninjenega in zakockanega ter nadomestilo dobesedno ukradenega zadolžila toliko, da bomo (bodo), če se kaj ne zalomi, kredite vračali več kot 200 let!!! Očitno so nam in nam že dolgo državo in večino gospodarstva organizira, vodi in upravlja banda - gospodarji, v vsem petkrat (5 x) slabša od preproste gospodinje, saj da so gospodinjstva zadolžena le za 40 let!!! Naivni ali preračunljivi smo dvajset let več ali manj tiho pristajali, da so nas pri belem dnevu okradli, privatizirali dobičke in socializirali – podržavili izgube – kredite. Niso okradli samo nas, danes stare in mlade! Hoteli ali ne smo dovolili, da so še nerojenim ukradli 200 let boljše prihodnosti. 200 let bodo naši potomci živeli slabše kot bi lahko, ker bodo morali izposojeno vračati. 200 let nam bodo ti upravičeno očitali, kaj smo dovoljevali, na kaj smo več ali manj molče pristajali - in nas utemeljeno preklinjali!!! Ne bomo jim zapustili s preudarnim delom in razvojem in ustvarjenih dobrin 'naše civilizacije', za nami bodo osta-

li krediti in od nafte, asfalta in betona posiljena zemlja, ki smo jo dobili od dedov, da bi jo ohranili za vnuke! Ima 87 najbogatejših Slovencev v lasti toliko kot polovica - en milijon Slovencev??? Če, potem zato, ker še vedno, iz strahu (za tisto malo, kar nam je še ostalo) ali preračunljivosti (upajoč na drobtinice iz bogatinove mize) molče pristajamo, na v imenu tujega in domačega kapitala (tatov, ki so se zakockali) zapovedano varčevanje (nižanje plač, krčenje socialnih pravic in najemanje vedno novih kreditov). Pristajamo na državo: v kateri se zdravstvo otepa nerentabilnih – najdražjih (naših najdražjih) pacientov, ki ima večino preostalih delavcev, vojsko in policijo na minimalni plači, z izčrpanim realnim gospodarstvom in šolstvom, ki vzgaja funkcionalno nepismene. Pristajali smo in še kar naprej pristajamo, da so se premnogi med nami pregrešili proti vsem zakonom, zapovedim, da se še kar naprej teptajo vsa etična in moralna načela. Res še kar naprej pričakujemo, da nas bodo iz zatečenega, z odgovornim dogovarjanjem, upravljanjem in vodenjem, rešili še do včeraj ali še danes isti banditi v bankah, politiki in gospodarstvu??? G. Kobal (komik) nam je v Primorskih novicah povedal, da smo iz hlapcev napredovali v riti. Po, z našimi krediti zgrajenem avtocestnem križu za tranzit tujega blaga, se bodo prevažali tuji turisti in nam levo in desno zavidali, kako lahko v neokrnjeni naravi krmimo medvede in bredemo reke tam, kjer so nam 'ukradli' tudi mostove!!! V Ljubljani so vrteli (upam, da še) tuji (angleški) film 'Duh leta 45'. Glede na oceno in opis kolumnista Ljubljanskega Dnevnika (Čar), mladi oglejte si ga! Če ga boste tudi razumeli- doumeli (sanje, solidarnost, volja), je za vas še upanje!

Marijan Božič

Ugotovitve

S

e spomnite, ko je bil Karel Erjavec še minister za okolje in prostor? Ob njegovi predčasni razrešitvi je v svoj zagovor dejal: »Minister za okolje pa res ne more biti odgovoren za vsako kanto za smeti!« Torej je bil minister za vsako drugo kanto? Je pa v naslednjem mandatu morda zato postal zunanji minister. Ugotovitev: zunanje ministrstvo je manj zahtevno področje

od okoljskega. Vsekakor pa manj na očeh, ker v kanto za smeti pogleda vsaka gospodinja nekajkrat na mesec, za zunanjim ministrom tja po širnem svetu lazi le kakšen 'udobno' plačan novinar. Do nedavno sem mislil, da je zunanji minister lahko le karierni visoko šolani diplomat najvišjega kova. Pa na moje veselje ni tako. Ko bom šel v penzijo, bom kričal na ves glas, da nam penzionistom pa že ne bo nihče trgal pošteno prigaranega denarja za pokrivanje tajkunskih kreditov toliko časa, da me bodo naši izvolili v parlament. Z malo sreče (46 glasov), si bom izsilil položaj zunanjega ministra. Moje referenca bo zadostna ocena iz angleškega jezika v osmem razredu osnovne šole. Piranski zaliv smo menda zafurali zaradi prevoda angleške besede 'đankšen' ki naj bi po naše pomenil stik, po njihovo pa prost prehod

Latnik 147, 7. februar 2014

Replike spoštovanim volonterskim kolumnistom

I

z odzivov 'volonterskih kolumnistov' v Latniku sem lahko jasno razbral, da moj poziv v oktobrski izdaji časnika ni padel na plodna tla. Če bi upošteval še osnovni namen mojega poziva, sem pa sploh pogorel. Se je pa pokazalo, da je bilo moje resda razmeroma splošno in skopo utemeljevanje razlogov za moj nenaden javni izbruh razburjenja – skupaj s pozivom – dokaj umestno. Obenem pa sta mi način in vsebina odzivov ponudila priložnost, da bralkam in bralcem v drugo nekoliko temeljiteje pojasnim osnovni namen mojega poziva. Naj najprej povem, bolje rečeno zagotovim, da me ne muči prav nobena negativna osebna nastrojenost do imenovanih kolumnistov. Po osebni plati jih kot nedavni povratnik v svoje domače kraje niti ne poznam. Iz prebiranja njihovih člankov v medijih in siceršnjih objav o njihovem političnem delovanju pa sem lahko razbral, da gre za vplivne posameznike na lokalni ravni. In izključno v tej svoji vlogi ter ravno v času, ko mi je od vsesplošne politične kakofonije v državi že pošteno prekipevalo, so se naposled znašli na seznamu naslovnikov mojega poziva. Ob tem naj poudarim še to, da sem tako s pozivom, kakor tudi s svojim predlogom, naj se medijski prostor za spremembo nameni predvsem ljudem z drugačnim oziroma svežim razmišljanjem. Na kraj pameti pa mi ni prišlo, da bi si s takšnim predlogom skušal dejansko tudi sam utreti pot med kolumniste časnika. Še zdaleč se tudi nisem nameraval spuščati v brezplodne debate z ljudmi, ki z argumenti ali pa tudi brez njih zagrizeno skušajo braniti svoj prav in zanje edino zveličavnih večnih resnic, sebe pa pri tem slikati, saj veste, kot zaprisežene demokrate, ki spoštujejo vsakega političnega nasprotnika in nas vztrajno vabijo naj stopimo skupaj pa bo vse dobro. Za vse to sem se odločil navkljub svoji poklicni deformiranosti in iz dneva v dan večji vznejevoljenosti ter jezi. Kot podkrepitev, da moje odločitve

jemljem zelo resno in da bi bralcem v bodoče prihranili prebiranje morebitnih duhomornih mnenjskih izmenjav ter na ta način prepustili prostor svežim idejam, predlagam, da vsaj del egotripanja po potrebi opravimo prek elektronske pošte. Da name naslovljeni odzivi kolumnistov – le po določeni plati nepričakovani - ne bi ostali povsem brez dolžne replike, pa naj mi bo dovoljeno narediti majhno izjemo. Še preden kar se da na kratko vsakemu od kolumnistov navržem svoje replike in pomisleke, bom na vse tri najprej naslovil enako zamero. In sicer, da s poljubno izbiro vprašanj, na katere se potem odzovejo tako, da debato speljejo v tiste vode, ki so jim bolj pogodu. Ali pa preprosto odprejo popolnoma nova vprašanja. Iz izkušenj vem, da je takšen način javnega razpravljanja, ne glede na to ali ga je kdo hotel vsiliti zaradi svoje opravilne nesposobnosti ali s kakšnim bolj zaplotniškim namenom, jalov. Ne vodi nikamor, kaj šele, da bi z njim karkoli premaknili na bolje. Zavestno govorjenje eden mimo drugega ali nasilno speljevanje vode na svoj mlin zanikuje vsakršno smiselnost debate.

mi pošteno presedajo brezštevilna in nenehna razpredanja o dobrem in slabem novinarstvu – in novinarjih, seveda – s strani vseh tistih, ki jim je po komentiranju nogometa ostalo še pet minut časa. Morda lahko o tem kakšno rečeva potem, ko boste poleg vaših pod točkami a, b, c navedenih kriterijev za ocenjevanje novinarstva postali na ti še s tistimi, ki jih je kot najpomembnejše postavila stroka. Pa tudi sicer se nisva razumela, če morda mislite, da sem vas ali kogar koli drugega s pozivom hotel pritegniti v razpravo o stilistiki v slovenskih besedilih. To prav tako velja za vašo oceno o 'tonu' mojega pisanja in za opazko, da naj bi se ob vas obregal. Ob vaši svojski definiciji 'oblasti ljudstva' pa lahko za zdaj le obnemim. Za konec pa še to, da glede na vse povedano, od mene nikar ne pričakujte ne po vaših kriterijih ne kako drugače oblikovanih priporočil. Obljubljam pa, da se bom zelo potrudil in sproti oglasil vsakič, ko se vam bo spet zahotelo poimensko kogarkoli (verjetno z izjemo politikov, s katerimi imate, kot sem uspel doslej razbrati, prisrčne odnose) pošiljati na svoje mesto.

Vam, Marjan Božič

pa najprej prisrčen pozdrav, če ste že vrnili z oddiha nazaj v ta naš zagaman svet. Kot vaš vdani 'zelenec', ki praviloma strelja mimo, vam bi rad povedal, da z velikim občudovanjem spremljam vaše briljantne dosežke pri streljanju na politične tarče. Tolikokrat ste jih že prestrelili s svojim rafalnim ognjem, da že čisto razcefrane revice razmišljajo samo še o pobegu s prizorišča, potem ko boste nekoč pokazali s prstom nanje in jih poimenovali z imenom in priimkom. Držimo pesti, da bi se to čim prej zgodilo. Pa še moj predlog, za katerega bom seveda pridobil zahtevano pooblastilo, obljubim: dr. Teršek za pravosodnega ministra. Robi Kovšca, Erzelj

na odprto morje. Dolg ljubljanske banke smo na podoben način z besedo 'stej' sprostili začetek tožb s strani hrvaških varčevalcev. Manj kot znaš, več veljaš! A ni to super. Bom pa ob vsej tej lahkotnosti ministrovanja kot naš vrli Karl vzel še kot popoldansko obrt še ministrstvo za zdravje. Reference - en kup žlahte dela v zdravstvu. Dodatno pa ministrstva za gospodarstvo nikakor ne bom sprejel. Čeprav smo že nekaj mesecev brez ministra za ta resor. Zgleda, da po njem ni potrebe, kar je povsem logično. Ni gospodarstva, čemu neki minister? Pravijo ,da ko si na oblasti, je najvažnejša prva ocena dejanskega stanja. Če se tvoja ladja neizbežno potaplja, se splača živeti na dolgoročni kredit. Kot pri nas. Ko se je potapljal Titanik in je bil premec že pod vodo, je zadaj na krmi ladijski orkester junaško in veličastno ter do zadnjega trenutka,

kot da se nič ne dogaja, igral znano melodijo z naslovom ' K tebi želim moj Bog' ...

bi najprej rad povedal, da o tem, kar vas moti v mojem pisanju, ne nameravam prav dosti razpravljati. Glavno razlog sem navedel maloprej. Tudi vi ste hote ali nehote, s tem si za sedaj ne nameravam beliti glave, v svojem odgovoru zanemarili bistvo oziroma osnovni namen mojega poziva. Namesto tega ste se z neprikrito prevzetnostjo spravili na moja domnevna namigovanja. Na vaš 'jagodni izbor' bom navrgel le nekaj drobnih replik. O vaši oceni, da naj bi bile moje navedbe v pozivu vzvišeno pokroviteljske pač ne nameravam razpravljati s človekom, ki z najbolj pristno aroganco pisanje drugih ljudi prostodušno označi za sračje gnezdo. Prav tako z vami ne nameravam o strokovnosti pri mojem pisanju ali pisanju kogarkoli drugega. Že tako

Vam, Dušan Krečič

Ah, pri nas pa ni tako! Je druga melodija ...

Tovarniška 2b, 5270 Ajdovščina (C3)

Za vaš računalnik vse na enem mestu. PRODAJA - računalnikov - prenosnikov - tablic - servis - svetovanje - internet - telefonija - televizija MA-KO popravi napako vsako!

05 368 11 10


Latnik 147, 7. februar 2014

15


MNENJA

16 Aleksander Lemut

Ali nas vlada vrača v leto 1945??

Č

as neusmiljeno hiti! In tako rekoč 'čez noč' smo zakorakali v leto 2014. V šesto leto finančne, gospodarske in moralne krize. Skok v novo leto so zaznamovale predvsem tri izjemno pomembne stvari: novih 102.460 izbrisanih, praznovanje naše samostojnosti in nova koalicijska pogodba. Pa pojdimo lepo po vrsti. 1. Banka Slovenije je 18. decembra izdala odločbe, s katerimi je izbrisala lastnino 100.460 imetnikov bančnih delnic in več kot 2.000 lastnikov po-

drejenih obveznic. Največ in to kar 96.769 je bilo delničarjev NKMB. Vsemogočna 'država' je tako enostavno in 'nikome – ništa' izbrisala kar za 506 milijonov € sredstev ter tako zakrpala slabo desetino svoje in ne naše, bančne 'luknjice'. Profesor mariborske univerze dr. Peter Glavič je ogorčeno izjavil: »Država je najprej prevarala male delničarje s ceno 27 €, ki ni odražala dejanskega stanja NKBM. Ves čas je kriminalno slabo upravljala ter nadzorovala banko, nato pa delničarje z nepošteno dokapitalizacijo ogoljufala in končno izbrisala.« Da gre za 'rop stoletja', saj mali delničarji niso odgovorni za slabe kredite in bančno luknjo, pa je v anketi pritrdilo kar 51 % vprašanih. Nekateri se bodo spomnili, da sem pred približno enim letom pisal o Ustavi RS. Tedaj sem postavil trditev, da v resnici nimamo 'prave' ustave in posledično nimamo zagotovljenih ustavnih pravic. Mnogi so tedaj zmajevali z glavo, kakšen se mi je tudi posmehoval. Lemut pač spet 'naklada'! No, sedaj nas je vse skupaj minilo. Vrag je vzel šalo! Odprem še enkrat Ustavo RS in pridem do 33. člena, ki pravi: »Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedova-

nja.« Kratko in jasno!? Grem naprej in pridem do 67. člena, ki pa pravi: »Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.« Sedaj smo pa tam? Zadostuje, da 46 'mandlcev' v parlamentu dvigne roke in tvoje lastnine enostavno ni več???? Ker je njena gospodarska funkcija očitno v tem, da enostavno zapolni 'njihovo' in ne našo bančno 'luknjico'??? Katastrofa, tragedija oziroma nepojmljivo dejanje, ki bi nas moralo pretresti do kosti. Zasebna lastnina je in mora biti nedotakljiva 'svetinja'. Očitno pa ne v Sloveniji? Včeraj so tako izbrisali lastnino 100.000 državljanom. Mirno smo upognili naš slovenski hlapčevski hrbet. Le kako bomo reagirali, če bodo po isti logiki jutri izbrisali 100.000 lastnikov stanovanjskih hiš? 2. Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik, ki ga praznujemo 26. decembra. Po vsej logiki bi to moral biti najpomembnejši praznik naše mlade države. Temu pa žal ni tako. Ravno nasprotno! To ni dan enotnosti, prej dan razdvojenosti. Na eni strani 'levi', na drugi strani 'desni'. Običajno vsak s svojo proslavo. Kar pa so naredili letos, je eno-

Latnik 147, 7. februar 2014 stavno preveč. Čisti 'podenj'! Osrednja državna proslava in slavnostna seja Državnega zbora je potekala v petek, torej cel teden pred samim praznikom. Slavnostni govornik – predsednik DZ Janko Veber je tedaj 'odločno' izjavil: »V Sloveniji moramo vzpostaviti nov, pozitiven odnos do lastne države in vrniti izgubljeno vero v predstavniško demokracijo!« In so odšli, za dva tedna na dopust. Zato se jim je tudi tako mudilo s proslavo. Res neverjetno! Če ob tem povzamemo še prispevek na POP TV, da imajo naši 'izvoljenci ljudstva' toliko dopusta in drugih pravic do odsotnosti, da delajo manj kot pol leta oziroma nekje od srede avgusta dalje, je slika kristalno jasna. Zato pa smo že šesto leto v 'krizi', ali ne? 3. Nova koalicijska pogodba se pripravlja in pripravlja ter se usklajuje in usklajuje. Samo še čistopis je potreben, pa da lektorica še pride z 'bolniške'. In seveda, še Karel jo mora 'požegnati'? Pa nato še organi vseh koalicijskih strank, odbori parlamenta ... Medtem pa država že tri mesece nima gospodarskega in zdravstvenega ministra in kot edina država EU (poleg Cipra ) tone v recesiji. Baje je vzrok v tem, da v širši 'politični eliti' težko najdeš človeka,

ki ni imel ali nima roke v kozarcu 'marmelade'. Z drugimi besedami ki tako ali drugače ni 'prisesan' na državni denar. In zakaj bi se mu kdo odpovedal za funkcijo, ki je sama sebi namen. Tako rekoč pesek v oči ljudem in gospodarstvu. V novi koalicijski pogodbi naj bi sicer pisalo, da bo ena od prioritet vlade zagon novega gospodarskega cikla. Lepo vas prosim! Kakšno sprenevedanje. Kakšen blef! Vladna novoletna čestitka gospodarstvu so bili namreč novi davki in novo nesmiselno administriranje. V tej vladi po mojem vedenju ni nobenega, ki je v življenju odprl kakšno delovno mesto ali zaslužil kakšen evro na trgu. In kako naj taki vedo, kaj je trg, kako se odpre novo delovno mesto in kako težko se v tej situaciji zasluži denar za plače. Po mojem so še najbolj blizu resnici preroške besede dr. Lukšiča: »Delili bomo in basta.« Le kaj boste delili, ko vam bodo zaprli tuje kreditne pipice? In kaj so vam naredili naši vnuki, da jih boste zadolžili do njihove smrti? Danes sem uporabil številne citate! Naj zaključim s citatom preprostega prekmurskega kmeta iz oddaje Bob leta: »Rešitev je zelo enostavna, vsaj 95 % ljudi bo moralo spet začeti delati.«

Dobrodelna akcija Nivee

‘Podarite nam modro srce’

Z

nanje je vrednota in je dobrina. Je tisto, kar odpira vrata življenjskim ciljem. In znanje je zagotovo najpomembnejša in najdragocenejša popotnica za življenje. Na poti do uresničevanja teh ciljev pa nimamo vsi enakih možnosti. Zato otrokom in mladostnikom iz socialno šibkejših okolij na poti do izobrazbe že osmo leto pomaga podjetje Beiersdorf d.o.o. z blagovno znamko NIVEA v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Letos organizira projekt ‘Podarite nam modro srce’, v katerem zbirajo modra srca, za vsako srce pa podje-

tje Beiersdorf prispeva 0,25 evra v Učni sklad NIVEA. Tudi učenci iz naše občine prejemajo štipendijo iz tega sklada. Za uspešno akcijo zato potrebujejo tudi vašo pomoč. V dobrodelni akciji lahko sodelujete tako, da ustvarjate modra srca, v katerega obvezno vpišite svoje in imena svojih najbližnjih (do največ 8 imen). Ustvarjena modra srca posredujte na naslov Beiersdorf d.o.o., p.p.

4130, 1001 Ljubljana, s pripisom ‘modro srce!’. Strošek poštnine plača pošiljatelj sam. Modra srca pa je mogoče ustvariti tudi na spletni strani www.nivea. si/srce, tako da v modro srce preko predpripravljenega obrazca vpišete imena ter svoj elektronski naslov.

Pomembno pa je, da sodelovanje potrdite še preko povezave, ki jo boste prejeli na svoj elektronski naslov. Posameznik lahko preko spletnega obrazca odda tudi več modrih src, vendar bo organizator le enkrat prispeval 0,25 evra v Učni sklad NIVEA. Po navadni pošti pa šteje vsako prispelo srce. Zbiranje modrih src poteka od do 15. februarja 2014. Ker akcija že poteka, vas lepo prosimo, da pohitite z ustvarjanjem! Vsako modro srce šteje!


17

Latnik 147, 7. februar 2014

CENTER FAMA VIPAVA V FAMI PRIHRANIM

HIŠA DARIL

TESTENINE DURUM POLŽI 32

0,64 € MARGARINA 250g

0,49 €

SIR EDAMEC kg

5,39 € TUNINA PAŠTETA 95g

TEHNIČNI PREGLEDI

FIŽOL KANADA kg

0,59 € 2,89 €

Ajdovš ina, 05 36 44 210 PE Vipava, 05 33 71 199 PE Šempeter pri Gorici, 05 33 04 545

•PREPISI VOZIL •ODJAVA VOZIL •REGISTRACIJA NOVIH IN STARIH VOZIL •HOMOLOGACIJA VOZIL •PODALJŠAVA PROMETNEGA DOVOLJENJA •ZAVAROVANJE VOZIL

PUSTOVANJE V FAMI

PETEK, 28. FEBRUAR SOBOTA, 01. MAREC 05 36 65 171, 030 693 389

OGREVAN ŠOTOR BOGAT PROGRAM NAGRADE ZA MASKE PRIHOD KURENTOV

AKCIJA

od 11.02. do 22.02 2014 ŽENSKE PO BARVANJU ALI STRIŽENJU LAS 15 MINUTNA BREZPLAČNA MASAŽA LASIŠČA

NOVO

PARAFINSKA NEGA ROK IN MANIKURA


MNENJA

18

Latnik 147, 7. februar 2014

Manja Skočir

Dragica Čuk Novak

(10) Sokrat - O najboljšem sogovorniku

Vivere tota vita discendum est.

Vso svojo tehnologijo bi zamenjal za en popoldan s Sokratom.

'Človek se uči do smrti.'

(Steve Jobs)

V

času, ko so Atensko duhovno sceno obvladovali podjetni sofisti in ko se je začelo zdeti, da bo filozofija postala le drugo ime za modrovanje in govoričenje, je na ulice Aten bosih nog in v preprosti, zanemarjeni obleki stopil nizek, debelušen in plešast domačin, kamnosek po poklicu, ki v starogrški filozofiji predstavlja tako velik mejnik, da je sama njena zgodovina razdeljena na obdobje pred in po njem – Sokrat. Kot Platonov učitelj je Sokrat nemara najpomembnejši posameznik v zgodovini človeštva, ki obenem predstavlja najčistejše utelešenje bistva filozofije. Sokratova resnična veličina in njegove zares izgovorjene besede bodo za vselej ostale neznanka, saj tale arhetipski filozof ni nikoli ničesar napisal. Vse kar o njem vemo, vemo po zaslugi nekaterih njegovih učencev, ki so učiteljeve besede zapisali. Med njimi je daleč najpomembnejši Platon, ki je Sokrata tako zelo cenil, da je skozi njegov lik izrekel tudi vse svoje nauke in spoznanja. Platon je vso svojo filozofijo zapisal v obliki dialogov (pogovorov), katerih glavni junak je ravno Sokrat in zato ostaja vprašanje, katere besede iz dialogov izreka resnični Sokrat, katere pa v učiteljeva usta polaga Platon, nerešljivo. Sokrat ni ničesar zapisal, saj je vso svojo filozofijo preprosto živel – svojo genialnost je vložil v svoje življenje, bleščeče in presunljive pogovore ter skrivnostno, pravično, skromno, razumno in modro osebnost, ki ji prav zavoljo tega - morala umreti. Največja in edina umetnina, ki jo je Sokrat ustvaril po načelih svoje filozofije, je tako - on sam. Sokrat je filozofijo razumel kot dejavnost, ki lahko svojemu namenu služi samo takrat, ko se odvija skozi pogovor, v katerem nima nihče vloge učitelja in nihče vloge učenca – ampak vsi udeleženci skupaj razmišljajo o določenem problemu. Tako je Sokrat skoraj vse svoje življenje preživel sprehajajoč se na Atenskih trgih in ulicah, kjer se je vedno našel nekdo, s katerim je lahko debatiral. Ob svojem sogovorniku se je prijazno ustavil in ga povabil, naj

skupaj z njim premisli nek problem, za katerega Sokrat sam ni našel razlage. Predmet Sokratovih debat pa niso bila, tako kot pri predsokratikih, vprašanja o svetu in naravi, saj je menil, da tovrstna, čeprav (do) končna in zanesljiva spoznanja, ne morejo bistveno prispevati ne k izboljšanju posameznikovega življenja in ne k njegovi duševni rasti. Sokrata, rojenega v času zlate dobe Aten, ki so si svoja bogastva pogosto pridobile na škodo drugih polisov, in v času razbohotenja sofističnega subjektivizma in relativizma, so zanimala vprašanja, ki zadevajo moralo in etiko – kako naj živim, da bom dobro živel? Kam naj usmerim svoje življenje? Kakšno življenje je vredno živeti? Zakaj ljudje delamo hudo drug drugemu? Od kod je prišlo zlo in kako ga pojasniti? Kaj je prijateljstvo? Kaj je dobro? Kaj je prav? Kaj je pravica? Kaj poštenost? Kaj vedenje? Ključno je, da ko Sokrat sprašuje po pomenu teh pojmov, ga ne zanima, kje se pravica kaže in kdo ter na kakšen način je lahko pravičen – ne zanima ga, kaj je pravična država, kdo je pravičen človek, katero je pravično dejanje, ampak kaj je Pravica sama po sebi. Kaj je Modrost sama po sebi? Kaj Poštenost? Kaj Prijateljstvo? Kaj Ljubezen? Slutil je, da lahko odgovori na vsa ta (in še mnoga druga, tem podobna) vprašanja, izboljšajo Atence in prispevajo k boljši in pravičnejši državi in lepšemu življenju v njej. Ni pa trdil, da želene odgovore tudi ima. Zato je bil začuden, ko je izvedel, da ga je Delfsko preročišče razglasilo za najmodrejšega Atenca. Presenečen, da je on, človek s tako veliko vprašanji in s tako malo odgovori, deležen tega naziva, se je odpravil do ljudi, ki jih je sam cenil kot najmodrejše in najpametnejše državljane, da bi jih preizkusil ter sebi in drugim dokazal, da so ti možje modrejši od njega. Uglednim politikom, pesnikom in rokodelcem je zastavljal vprašaja, na katera sam ni znal odgovoriti, ti pa smo mu, prepričani v pravilnost svojih trditev, pogumno postregli z odgovori. A Sokrat je v le-teh prepoznal luknjo pomanjkljive vednosti, podobno kot pri sebi, a z eno razliko: sam si ni domišljal, da ve stvari, ki jih ne, svoje nevednosti se je zavedal. Za videzom vsem poznanih in naučenih pojmov, ki jih vsak dan znova uporabljamo, se skriva nevednost o najosnovnejšem pomenu le-teh. Sokratov znameniti 'Vem, da nič ne vem' tu zveni skrajno resno - saj Sokrat ne ve, kaj je to Pravica in ne ve, kaj je to Lepota. Ne ve, kako Lepoto ločiti od lepega dejanja, lepega človeka, lepe knjige, stavbe, pogleda, dneva in potem zagledati njo samo. Kar ve je le to, da vsega tega ne ve in prav zato je modrejši od vseh tistih, ki samo mislijo da nekaj vejo, ko pa v resnici ne. Čeprav Sokrat ni dal dokončnega

odgovora, kako z besedami docela zajeti vse, kar zajemata resnična Lepota ali pa resnična Pravica, je o vsem tem imel svoja jasna stališča, ki si jih ni izoblikoval le s pomočjo svojega bistrega uma, ampak tudi po zaslugi svojega ostrega očesa, ki je mimo večinskega mnenja neutrudno iskalo pravo, resnično vednost. Ker ni bil žrtev nobene dogme in ker ni služil nobeni Resnici, ampak je Resnico vse življenje iskal, se je mirno obračal stran od naivno sprejetih prepričanj množice – dvomil in prespraševal je vse 'pojasnitve' in 'opredelitve', v katerih je prepoznal slabo razlago nerazumljivega. Na pasivnost sprejemanja stališč je želel opozoriti tudi atenske mladeniče, zato se je ob njih ustavljal ter skozi svoj znamenit in edinstven način pogovarjanja, ki je mnogo kasneje dobil ime 'Sokratska metoda', v svojem sogovorniku rušil naivna, na podlagi predsodkov in množičnega mnenja, sprejeta stališča ter poskušal ljudi učiti in jim pomagati kovati novo vednost.

Sokrat, mojstrski spraševalec, je arhetipski filozof. Z njim je filozofija postala drugo ime za nepopustljivo vztrajanje na razumu, za neutrudno iskanje resnice in za nenehno spraševanje o še tako samoumevnih pojmih. Bil je izjemno karizmatična in vplivna osebnost – za njim je hodila vse večja skupina učencev, ki so želeli prisostvovati njegovim znamenitim pogovorom in zavoljo Sokratovega vpliva je marsikdo začel temeljiteje razmišljati o prej neslutenih problemih. Bil je oznanjevalec Dobrega, Pravičnega in Lepega, veliki učitelj poštenosti, skromnosti in preudarnosti, ki si je vse svoje življenje prizadeval za to, da bi ostal zvest samemu sebi – zvest naukom, ki jih je učil in stališčem, ki jih je sprejel. Natanko tak je Sokrat vseh sedemdeset let svojega življenja v rodne Atene nosil nove dimenzije mišljenja, dvoma, razmišljanja, hrepenenja po vedenju in natanko tak je tudi odšel – pogumno in naglo je izpil čašo strupa, s katero so njega, pravičnega in modrega, na smrt obsodili atenski sodniki. A o vsem tem in še marsičem drugem bom morala razmisliti v prihodnjih besedilih.

O

d tistega 31. oktobra 1517, ko naj bi Martin Luter na vrata grajske cerkve v Wittenbergu pribil svojih 95 tez, je preteklo že 495 let. Somišljeniki so Lutrove teze prevedli v nemščino in jih natisnili. Letake s tezami so v dveh tednih razdelili po vsej Nemčiji, kar je bil takrat pravi podvig. Gutenbergov tiskarski stroj je bil izum, ki je imel takrat slabih sedemdeset let, na njem je bilo natisnjenih nekaj škofovskih pisem in med leti 1451 in 1455 tudi Biblija, ki so jo v skladu s takratnim običaji še zelo lepo okrasili. Bila pa je še vedno zelo draga, vendar vseeno cenejša od rokopisov, ki so v samostanih nastajali najmanj leto dni. Še vedno pa je bila cena natisnjenega izvoda enaka triletnemu zaslužku takratnega delavca. Primož Trubar tedaj še nima deset let, šele dve leti pozneje mu takratni turjaški grof omogoči šolanje. Ko je septembra 1555 podpisan augsburški verski mir, na katerem je bilo sprejeto znano pravilo Cuius regio - eius religio, imamo po Trubarjevi zaslugi že šest natisnjenih knjig od skupnih šestindvajsetih, ki so bile natisnjene v Tübingenu. Velika večina natisnjenih knjig, razen Dalmatinovega prevoda Biblije, je končala na grmadah škofa Tomaža Hrena med leti 1603 in 1606, luterana, ki je hudo zbolel in se zaobljubil, da če ozdravi, prestopi h katolikom. Učenje branja in pisanja je zopet postalo privilegij posameznikov vse do reform cesarice Marije Terezije, s katerimi zopet uvaja opismenjevanje podložnikov, pa ne iz neke velike ljubezni do njih, ampak iz čiste potrebe po denarju v prazni cesarski blagajni. Cesarica in njeni svetovalci so se dobro zavedali, da davke lahko plačujejo samo podložniki, ki nekaj pridelujejo ali ustvarjajo in to prodajajo - da so pri tem uspešni, potrebujejo znanje. Ko smo se kakšna dva meseca nazaj ob visoki obletnici srečali sošolci, ki smo skupaj obiskovali in nekateri bolj drugi manj uspešno končali obvezno šolanje, smo, kot je ob takih srečanjih navada, obujali spomine na ta leta. Od celotne generacije, ki je nekega sončnega septembrskega dne prvič stopila v šolski razred, nas je obvezno šolanje končalo dobri dve tretjini. V vseh osmih letih smo nekatere svoje sošolce dohitevali in druge prehitevali, drugi so prihajali ali odhajali, zato ker so prišli, ali odšli služit za pastirje, drugi zato, ker so se njihove družine priselile ali odselile,

ker so o službah njihovih staršev odločali dekreti. Nekateri posamezniki so za kakšno leto ali dve podaljšali obvezno šolanje in uspešno končali pozneje - takrat je bilo to mogoče. Nekateri so se, ko je bilo več delovnih mest, zaposlili in po končanem delu obiskovali večerno šolo, v kateri so polagali izpite za interne kvalifikacije. Skoraj neopazno so se začele stvari spreminjati - učenje in šolanje je postalo vedno bolj pomembno, dokler se v posameznih primerih ni spremenilo v učenje nečesa, kar še zdaleč ni v ponos posameznikom, ki ta znanja obvladajo, niti v korist nas državljanov, ki smo to šolanje plačali. Pri vsem hitenju za diplomami in vseh vrst spričevali smo pozabili na nekaj zelo bistvenega, na znanje, pa ne na znanje kar tako, ampak na tisto funkcionalno, ki ni samo uspešno branje vseh vrst navodil ali računanje donosnosti in dobičkov pri posameznih poslih za nekaj posameznikov je nekaj več. Zame je znanje vse tisto, kar nas dela tudi etične in humane, odgovorne in spoštljive, kritične in samokritične. Pa me je danes sram in zardevam, ko po tolikih stoletjih pismenosti, te ne znamo ali pa nočemo rabiti, tako kot so utemeljitelji našega jezika želeli. Nepismenost množic je takrat posameznikom, v rokah katerih je bila neomejena oblast, ustrezala. Ko nam danes nekateri, željni moči in kapitala, prodajajo polresnice in laži, jih nekritično sprejemamo, jim verjamemo in - ne naredimo ničesar! Smo kot kupci odpustkov v času Luthra in nekritično sprejemamo parolo, da mora vsak sam poskrbeti zase, zavito v celofan nacionalnega ali lokalnega interesa in pri tem spregledali ropanje premoženja, ki so ga ustvarile generacije. Dovolili smo ropanje dediščine, ki ni samo naša, in njeno razprodajo. Polne police blaga vprašljive kvalitete iz vseh koncev sveta, po katerega smo nekoč hodili čer mejo, ter prva leta samostojnosti še sorazmerno dobro kupno močjo večine, nas je zazibala v dremež, ki ga danes zelo drago plačujemo. Za nami je praznično obdobje, ko so nas v reklamnih spotih že takoj po novembrskih praznikih Miklavž, Božiček in Dedek mraz skupaj prepričevali, da ne smemo pozabiti na darila. Vrstili so se dobrodelni koncerti vseh vrst humanitarnih organizacij in zbirali sredstva za ljudi v stiski. Posamezni kraji so tekmovali v kilometrih žarnic, ognjemeti so v nekaj minutah pognali v zrak tisoče evrov (tudi) davkoplačevalskega denarja le zato, da je bila za hipec dolga zimska noč svetlejša, stiska človeškega dostojanstva okradenih posameznikov pa samo še večja. Zadnji čas je, ljudje, da spremenimo parolo in zopet začnimo skrbeti za vse. Verjetno se boste vprašali, kako? Receptov je veliko in so preverjeni, le prebrati jih je treba in se jih držati, pa saj smo pismeni, koliko stoletij že?


ŠOLSKA

Latnik 147, 7. februar 2014 Na podlagi 3. točke 39. člena v zvezi s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za energijo s tem

JAVNIM NAZNANILOM obveščata javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina s strokovnimi podlagami in okoljskega poročila

19

»Ma dej!« in »Ne vem!«

Prostovoljci iz Opatije v Vipavi Prostovoljci, to smo dijaki, ki posvetimo nekaj svojega prostega časa tistim, ki so veseli in potrebni naše pozornosti. Ne zgodi pa se vsak dan (ali vsako leto), da bi se ravno nam ponudila priložnost za udeležbo na izmenjavi.

I. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naznanja javno razgrnitev: – osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina, ki ga je pod številko 6779 novembra 2013 izdelalo podjetje LUZ, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: osnutek državnega prostorskega načrta); – povzetka za javnost; – okoljskega poročila za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Ajdovščina, ki ga je pod številko projekta 10634 novembra 2013 izdelal Projekt, d. d., Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo); – ostalih strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 24. februarja 2014 do 26. marca 2014 v času uradnih ur javno razgrnjeno: – na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Tržaška cesta 19a, Ljubljana, – v prostorih Občine Logatec, Tržaška cesta 50 a, Logatec, – v prostorih Občine Postojna, Ljubljanska cesta 4, Postojna, – v prostorih Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina in – v prostorih Občine Vipava, Glavni trg 15, Vipava. Gradivo iz prve do tretje alineje prejšnje točke bo od 24. februarja 2014 do 26. marca 2014 javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor (pod »aktualno/pomembne povezave/državni prostorski načrti/javne razgrnitve in seznanitve«).

Ž

eljni novih izkušenj pa smo dijakinje in dijaki ŠGV: Neža, Lara, Martina, Martin, Darja, Andraž, Črt, Zala in Neža zgrabili to priložnost, saj smo se zavedali njene enkratnosti. Na začetku smo pričakovali … v bistvu smo se brez posebnih pričakovanj

III. Javne obravnave bodo potekale: – 11. 3. 2014 s pričetkom ob 16.00 v prostorih Občine Logatec, Tržaška cesta 50 a, Logatec, (za občini Logatec in Postojna), – 13. 3. 2014 s pričetkom ob 16.00 v prostorih Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, Ajdovščina in – 14. 3. 2014 s pričetkom ob 16.00 v prostorih Občine Vipava, Glavni trg 15, Vipava. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 26. marca 2014 dajo pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mzip@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN M3/1 Kalce–Ajdovščina«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za energijo bosta v roku 60 dni preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor jih bo objavilo na svoji spletni strani in jih tudi posredovalo občinam Logatec, Postojna, Ajdovščina in Vipava. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedenim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. mag. Tanja BOGATAJ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR

Danijel LEVIČAR GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO

lepega jesenskega popoldneva odpeljali v Opatijo, kjer je potekal prvi del izmenjave. Letošnja tema projekta, ki poteka v okviru fundacije Aces, je bila različnost, naša izmenjava pa je potekala pod geslom True colors – we are all wonderfull people. To smo občutili že, ko smo spoznali

naše hrvaške gostitelje. Energični, gostoljubni, vedno nasmejani in sproščeni sosedje so poskrbeli za odlično vzdušje, zanimiva doživetja in izkušnje. Ker pa mora biti ob vsej zabavi tudi nekaj programa, je za ta del poskrbela hrvaška mentorica, prava maskota našega projekta, profesorica Mira Verunica. Raziskovali smo Opatijo, brali ‘človeške knjige’, po Reki delili brezplačne objeme, naše druženje pa se je nadaljevalo še pozno v noč. Po napornem in nepozabnem tednu smo se z novimi in zabavnimi spomini poslovili od hrvaških prijateljev. Slovo nikakor ni bilo težko, saj smo vedeli, da se čez dva meseca znovo srečamo v Vipavi. In smo se ... Seveda smo tudi mi prišli na vrsto, da od 20. do 23. januarja zanje pripravimo prav tako nepozaben teden. Navdušeni smo se udeleževali sestankov in naši mentorici Martino Podbersič Smrdel in Ksenjo Šarb Lebič dnevno ‘zasuvali’ z idejami in predlogi ... ali pač ne, ampak menimo, da smo svojo nalogo odlično

opravili. Tokrat smo škofijci prevzeli vlogo gostiteljev. Naši hrvaški prijatelji so bili navdušenii nad urejenostjo in opremljenostjo naše šole, zanimiva pa so jim bila tudi pravila dijaškega doma. Navsezadnje pa je tema projekta različnost. Skupaj smo obiskali zavoda Pristan in CIRIUS, kjer škofijci opravljamo prostovoljsko delo, spoznali začetke prostovoljstva, obiskali smo vojašnico v Vipavi, jamo Vilenico, eno popoldne pa smo preživeli v Ljubljani. ‘V njihovo čast’ je odbor za plese organiziral šolski

ples, ki je s hrvaške strani prejel tudi nemalo navdušenih komentarjev. Projekt smo ob pomoči mentoric zelo uspešno izpeljali. Verjamemo, da so se naši gostje pri nas imeli prav tako nepozabno kot mi pri njih. Okrepili smo prijateljstva, skupaj naredili nekaj novih spominov, nehote pa smo jih naučili tudi nekaj slovenskih besednih zvez (»Ma dej!«, »Ne vem!« …). Slovo seveda ni bilo lahko, so se pa že oblikovale ideje o vnovičnih srečanjih. Skupaj smo dokazali, da vezi prijateljstva in sodelovanja sežejo tudi čez meje držav, jezikov in različnosti. Neža Medvešček

NAJBOLJŠA PONUDBA VSEH ČASOV. € 9 7 9 . 10

€ 13.909 che vr tr ax

• 6 zračnih blazin • Klimatska naprava • 5 varnostnih zvezdic Euro NCAP

olet

olet che vr sw e z cru

• 6 zračnih blazin • Klimatska naprava • CD MP3 radio

Povprečna poraba goriva: 3,9 - 7,2 l/100 km. Emisije CO2: 104 - 170 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na pooblaščenem prodajnem mestu in na spletni strani www.chevrolet.si. Ponudba velja izključno za vozila iz zaloge, pod posebnimi pogoji nakupa, pri trgovcih, ki sodelujejo v akciji. Navedene priporočene maloprodajne cene že vključujejo akcijski popust. Prodajne informacije so bile točne v času priprave tiska. Kovinska barva je za doplačilo. Ne izključujemo možnosti tiskarskih napak. Slike lahko prikazujejo opremo, ki ni serijska. Za več informacij se obrnite na pooblaščene trgovce z vozili Chevrolet. Naročnik: Chevrolet CEE L.L.C., Budaors, Madžarska.

SAWAL | Industrijska cesta 5 | 5000 Nova Gorica TEL: 05 330 45 10 | GSM: 051 681 525 | WWW.SAWAL.SI


Gospa Danijela Velikonja jih je prijazno sprejela, jim predstavila svoje delo in drobna orodja, ter pokazala, kaj se skriva v trebuhu mehanske ure. V vrtcu so i m e l i

Vladi m i r j a Škutine Kje prebiva čas je njihovo pozornost usmerila v raziskovanje ur. Od doma so prinašali ure, spoznavali različne vrste ur, jih opazovali, poslušali in poimenovali. V zaselku Vas so si pri Krapeževih ogledali zasebno zbirko starih ur in drugih predmetov, izlet v Ajdovščino pa izkoristili za spoznavanje urarskega poklica.

otroci polne roke dela, poleg raziskovanja so tudi umetniško ustvarjali. Tako jim je čas hitro mineval, skoraj tako hitro kot njihovim staršem, ki so pogosto v časovni stiski. Kje stanuje čas? Morda v koledarju ali stolpni uri, tako so modrovali najmlajši ... Najlepša hvala vsem, ki ste si vzeli čas za nas! b.d., foto Maja Lokar

Zlati december v Waldorfskem vrtcu Tudi pri naših zlatih ptičkah na Ustjah se je ustavil sveti Miklavž. V peharju jim je pustil sadje,nekaj čokoladnih cekinov, pa tudi eno pisemce. Ker sam ni utegnil, je otroke prosil, če lahko namesto njega spečejo piškotke in na čaj povabijo vse starejše na vasi in jim s tem polepšajo dan.

Vaščani Ustij na božični pogostitvi v vrtcu Zlata ptica

V

eseli so bili, da jim je zaupal tako pomembno nalogo. Skupaj z vzgojiteljicama, Urško in Darjo, so napisali vabila, ki so jih potem cel teden raznašali po vasi. Skrb za to, da bi ga dobil vsak, je bila neverjetna. Ko je prišel dan praznovanja, so si otroci nadeli predpasnike in poprijeli za delo. Potrebno je bilo speči piškotke, skuhati čaj in malo pospraviti gnezdece. Ob treh so skozi vrata vstopili prvi gostje. V očeh se je kar iskrilo od navdušenja. Pridružili smo se jim tudi starši. Otroci so bili ponosni nase in mi nanje. Med nami so stekle tople be-

sede in piškotkov kmalu ni bilo več. Obljubili so si, da se še kdaj srečajo - ali na sprehodu ali v gosteh. Naslednji dan po službi spet pridem v vrtec. K meni pritečeta nasmejani hčerki in mi hitita razlagati, da so tudi danes pekli kruh, bili na dolgem sprehodu, poslušali pravljico in se veliko igrali. Klasično starševsko vprašanje, ali je bilo lepo v vrtcu, vsekakor ni bilo potrebno. Iz njunih oči je sijala sreča in veselje nad vsem, kar sta doživeli.  To, da so otroci srečni, pa je vse, kar si starši želimo za svoje otroke. A. B.

V sredo, 8. januarja 2014, smo na Ljudski univerzi Ajdovščina podelili 33 certifikatov Nacionalne poklicne kvalifikacije Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu.

33 usposobljenih socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev

O

d leta 2010 smo usposobili že 130 socialnih oskrbovalk in socialnih oskrbovalcev na domu. Od tega jih se jih je 107 odločilo, da bo opravljalo izpit

– Nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki so ga tudi uspešno opravili. S pridobitvijo NPK-ja so si udeleženci pridobili več možnosti za zaposlitev tako pri nas kot tudi v tujini, saj je

izpit mednarodno priznan. Usposabljanje je potekalo od 2. oktobra 2012 do 18.decembra 2013 pod vodstvom odličnih predavateljev Alenke Naglost in Petra Kompare. Tudi njima  gredo velike zasluge, da so udeleženci naredili izpit. Zahvaljujemo se tudi zavodu Pristan Vipava, ki je odstopil prostor za opravljene izpita in vsem institucijam, ki so omogočile brezplačno opravljanje prakse s katero so udeleženci dobili  dodatne izkušnje. Nekaterim udeležencem je program financiral Zavod za zaposlovanje s sredstvi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Evropskega socialnega sklada. Vsem socialnim oskrbovalkam in oskrbovalcem iskreno čestitamo! Eva Mermolja

Kreativnost, sodelovanje in solidarnost v Budanjah V mesecu novembru so otroci podružnične šole v Budanjah skupaj s starši in starimi starši nabirali darove jeseni in zbirali naravni material za predpraznično ustvarjanje. Ves zbrani material so v tednu pred adventnim časom skrbno in odgovorno prinašali v šolo. so nastali unikatni izdelki. Delo je bilo uspešno, ker je bilo povezano s sodelovanjem in solidarnostjo. Z izdelki, ki so jih učenci ustvarjali v delavnicah, pri pouku in doma s starši, smo priredili predpraznično tržnico. Zbrana sredstva smo namenili za šolski sklad. Prav tako so učenci v predprazničnem času zbirali igrače in oblačila. Vse zbrano smo podarili Rdečemu križu in Karitasu. Zahvaljujemo se vsem za sodelovanje, za dobre misli, ki so ustvarjala tudi dobra dejanja. Darja Bolčina Furlan, vodja podružnice 26. novembra 2014 so v svoje delovno okolje povabili tudi svoje najbližje. S pesmijo jih je pozdravil šolski pevski zbor. Sledile so delavnice ustvarjanja, kjer so se

starši in stari starši skupaj z otroki dogovarjali, se spodbujali in sodelovali pri ustvarjanju adventnih venčkov in voščilnic. Drug drugemu so bili odlični mentorji, saj

GEODELA

POLICIJA

GORIŠKA CESTA

ABANKA

UGODNE geodetske storitve

NKBM

HOTEL

* GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO * UREDITEV MEJE * DELITEV PARCELE

15% POPUST NA STORITVE !!!

* ZAKOLIČBA * VRIS OBJEKTA V KATASTER * HIŠNA ŠTEVILKA...

ZDRAVSTVENI DOM

kontakt: BREŠČAK Marko

tel. (041) 28-38-29 -

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

HUBE LJ

S

poznavali so koledar, letne čase, imena mesecev, iskali zanje najpomembnejše dneve v letu - svoje rojstne dneve, ugotavljali, kdo bo praznoval prvi in kdaj se bo to zgodilo. Pravljica

Usposobljenih 33 novih socialnih oskrbovalk in socialnih oskrbovalcev na domu.

SVET RE ZVON KA

Po božično novoletnih praznikih so se lokavški otroci, polni novih doživetij, vrnili v vrtec. Že prvi dan so v skupini zamenjali koledar, kar je spodbudilo njihovo radovednost in raziskovalno strast.

Latnik 147, 7. februar 2014

LA

Kje stanuje čas?

ŠOLSKA

GEODE

20


Latnik 147, 7. februar 2014

ŠOLSKA

Naše zvezde so spet zasijale

V OŠ Draga Bajca Vipava vsako leto pripravimo prireditev Naše zvezde in zvezdice. Organizator prireditve je šolski sklad, ki na ta način zbira sredstva za nekatere dejavnosti učencev in za pomoč učencem, katerih družine so se znašle v stiski.

P

rireditev sestavljata sejem ustvarjalnosti in nastop učencev in staršev v športni dvorani šole. Izdelke za sejem prispevajo starši, otroci in učitelji. Letos smo lahko izbirali med izvirnimi čestitkami, sladkimi piškoti, pisanim

nakitom, gobelini in drugimi izdelki. Na glavni prireditvi so pod vodstvom Zvonke Starc nastopili pevci dveh otroških pevskih zborov PIKA in POKA ter mladinski pevski zbor. Otroški pevski zbor iz Podnanosa je vodil Igor Hodak. Otroci z Goč pa

so zapeli skupaj s starši in navdušili občinstvo. Program so dopolnili še Tamburjaši pod vodstvom Vlaste Lokar Lavrenčič, kitaristi iz Podnanosa, mladi plesalci plesne šole ADC, malo starejši plesalci hiphopa Funky Rockers in glasbena družina Fajdiga. Prireditev sta povezovala Urban Šelj in njegova mama Ingrid. Iz ozadja je globoke misli brala Nataša Nardin, ki je tudi letos v sodelovanju z nastopajočimi oblikovala prireditev. Prireditev je bila dobro obiskana. S prodajo izdelkov, srečelovom in prostovoljnimi prispevki staršev se je v šolskem skladu nabralo kar nekaj denarja, zelo pa smo hvaležni tudi podjetju Bandelli, Avto Ukmar Igor Ukmar s.p. in Šraml d.o.o. ki so posebej donirali sredstva v šolski sklad OŠ Draga Bajca Vipava. Jakob Panič Nardin, učenec 9. c razreda OŠ Vipava

Naše zvezde in zvezdice 2013 zahvala »Enkratno! Čudovito!« S temi besedami so obiskovalci 4. decembra zapuščali dobrodelno prireditev Naše zvezde in zvezdice, ki jo že tradicionalno pripravlja Svet staršev na vipavski osnovni šoli.

K

ulturno prireditev, na kateri so nastopali pevski zbori, od najmlajših do mladinskega ter podružničnih zborov z Goč in Podnanosa, plesalci in plesalke, tamburaši in kitaristi ter družinski glasbeniki, je dopolnjeval dobrodelni sejem. Izkupiček od prodanih izdelkov otrok in njihovih staršev ter prostovoljnih prispevkov namenjajo Šolskemu skladu. »Mostove postavljamo, družno od brega na breg …« je zadonela pesem iz filma Bratovščina Sinjega galeba, s katero se je prireditev tudi zaključila. Zahvala gre vsem sponzorjem in donatorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili prijetnejšo prireditev, ali finančno podprli šolski sklad: Avto Ukmar, Šraml d.o.o., Bandelli d.o.o., Mlinotest, Fructal, Union, Don – don, Šabani, Picerija na Placu, Cvetličarna Jasmin, Janez d.o.o. Zeleni vrt Vipava, Abanka Vipa d.d. Ajdovščina, Andeco d.o.o. Nova Gorica, Fama Vipava, Pliva Lju-

bljana, Golob vulkanizerstvo, Črtica Vipava, Ljubljanske mlekarne, Željka Černjavski, Marjana Furlan in posamezniki, ki želijo ostati neimenovani.

Tudi letos so ustvarjali starši, stari starši, učitelji in drugi delavci šole ter seveda učenci. Radi bi se zahvalili vsem darovalcem. Upamo, da nam jih je uspelo vse zapisati. Iskrena hvala pa tudi vsem, ki niste zapisani, pa ste pri nastajanju izdelkov pomagali. Seznam darovalcev za se-

jem ustvarjalnosti in srečelov: Noemi Vidmar, David Volk in mama, Urban in Izidor Cvek, Matevž Volk, 3.b razred, Julija Batagelj, Urška Režonja, Jan Ukmar, Metod Ferjančič, PB 3. razred, Lea Fabjan, Savica Trošt, Modul d.o.o., Polona Fajdiga, 6. razredi, Ana Kobal, Alenka Nussdorfer Bizjak, Lara Malik, Maruša Mikuž, Silvija Makovec, Damjana Černigoj, Žan Čermelj, 3.a razred, Julija Petrič, Manja Praček, Katarina Lampe, 7. razredi, Val Mohorčič, Eva in Neja Klančnik, Alenka Čehovin, Tjaša Horvat, Fikret Rizvić, Hana Pavzin, Svit Šeliga, Ana Rener, Tamara in Filip Skapin, Jan in Mark Žgur, Manja Praček, urban Štimec, Zala Bušen, Zoja Petrič, Zora Makovec, skupina, ki skrbi za živali na naši šoli, PB 1. razred, Zvonka Starc … Letos pa so se priključili našemu sejmu in darovali svoje izdelke tudi »Škratki« iz VVZ , ki gostujejo na naši šoli in prostovoljna organizacija Hiša sadeži družbe iz Vipave. Zelo pridni in požrtvovalni pa so bili tudi vsi, ki so izdelke prodajali – učenci, mame in učiteljice. Te iste mame so že dan prej in na dan prireditve tudi vse pripravile za sejem. Letos so nastopali učenci in njihovi starši. Zahvala gre njim in vsem učiteljem in mentorjem, ter predsednici sveta staršev gospe Nataši Nardin, ki je pripravila vezni tekst za prireditev in jo skupaj z Urbanom in Ingrid Šelj tudi vodila. Hvala tudi vsem delavcem šole, ki so kakorkoli pomagali, da smo izpeljali to prireditev. Alenka Čehovin

21 Zbiranje starih igrač

Dobrodelni december na Osnovni šoli Šturje December je čas dobrih misli in želja. Čas, ko pogosteje prisluhnemo sodelavcu, prijatelju, znancu. Je čas praznikov in praznovanj. Je čas, ko si postavljamo nove cilje in upamo, da se nam bodo uresničile želje.

N

a osnovni šoli Šturje smo v mesecu decembru pomagali uresničiti željo marsikateremu otroku. Zadnji teden v novembru so otroci in njihovi starši v šolo nosili igrače, ki jih ne uporabljajo več. Zbralo se je nekaj deset škatel različnih igrač, ki smo jih podarili dobrodelnima organizacijama Karitasu in Rdečemu križu. Hvala vsem otrokom in njihovim staršem, ki so tako polepšali praznike marsikateremu otroku. Novoletna prireditev V torek, 17. decembra 2013, pa smo imeli na šoli že tradicionalno novoletno srečanje za starše. Pesem

in ples sta bili rdeča nit prireditve, ki jo je režirala Urška Kranjc. Na dobrodelnem sejmu, ki je sledil zabavi, so učenci prodajali izdelke, ki so jih naredili pri pouku; voščilnice, igrače iz blaga, dekorativne sveče, medenjake, rezbarske izdelke, lesene in kovinske zvončke, keramične svečnike. Izkupiček smo namenili v šolski sklad in s tem pomagali učencem in njihovim staršem za kritje stroškov šole v naravi in ekskurzij. Hvala vsem, ki ste s svojim nakupom omogočili otrokom enake možnosti. Kolektiv OŠ Šturje Ajdovščina

Vrtovinci kmalu do novega igrala Konec preteklega koledarskega leta je Zavod Zaupanje, organizator prireditev Čarobni dan, za otroke vrtcev in 1. triade osnovnih šol pripravil kreativni natečaj imenovan ‘Jaz, kuhar’.

P

rijavilo se je kar 185 vrtcev in osnovnih šol. Na podružnični šoli Vrtovin smo se natečaja udeležili in za konec leta prejeli prav neverjetno novico; izžrebani smo bili za posebno nagrado - zunanje igralo v vrednosti 1.000 evrov. V začetku januarja smo tako prejeli simbolični ček, igralo pa že nes-

trpno pričakujemo v pomladnih mesecih. Ob predaji čeka smo na podružnici pripravili krajši kulturni program. Naše občutke in misli je v svojem nagovoru ubesedila tudi ravnateljica OŠ Dobravlje Mirjam Kalin, ki je poudarila, da majhnost ni ovira za velika dejanja. K. Lemut


22

Moja Slovenija v vipavski šoli

ŠOLSKA

Latnik 147, 7. februar 2014

Zasedanje mladih parlamentarcev v Ajdovščini V ponedeljek, 23. decembra 2013, je Zavod BETA – Inštitut za razvoj družbe, gostil regijsko tekmovanje, na katerem so se v simulaciji delovanja Evropskega parlamenta pomerili dijaki srednjih šol Veno Pilon iz Ajdovščine, Srečka Kosovela iz Sežane in dijaki gimnazije Ilirska Bistrica.

V

4. razredu OŠ Draga Bajca Vipava je bilo zadnji dan pred božično - novoletnimi počitnicami še posebno veselo in zabavno. Po obisku Božička smo spremenili našo učilnico v prizorišče televizijskega kviza Moja Slovenija,

kjer so se rdeči in modri pomerili v znanju o lepotah in znamenitostih naše domovine. S tem smo še posebej obeležili državni praznik dan samostojnosti in enotnosti.   Damjana Černigoj in Mateja Klemše

Snežni duhci »Snežni duhci domujejo v vejah dreves. Najbolje se počutijo v zavetju smrečic. Na plan se prikažejo le tedaj, ko zapiha močan zimski veter, ki jih prežene iz njihovih prijetnih mirnih bivališč.«

T

ako je zapisala avtorica pravljice Snežni duhci, Ajda Hovnik Plešej. Vipavska burja jih je tokrat prignala v vrtec na OŠ Danila Lokarja. Snežni duhci se tam zadržujejo že ves veseli december. Skupaj z otroki poustvarjajo. S pomočjo ročne lutke, ki so jo izdelali iz odpadnega materiala, pripovedujejo zgodbice in si izmišljajo nove in nove dogodivščine, ki jih riše domišljija decembrskih večerov.

Glasovanje kot v EU parlamentu

N

a tekmovanju so dijaki soočili svoja mnenja in oblikovali stališče o aktivnem političnem udejstvovanju mladih in udeležbi mladih na volitvah s priporočili za prihodnost. Pri tem so se potegovali za glavno nagrado – obisk Evrošole v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Po skoraj štiriurnem zasedanju mladih poslancev simuliranega parlamenta je komisija odločila, da v Strasbourg odpotujejo dijaki Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine pod vodstvom profesorja Matjaža Trošta. Na zasedanju so mladi dokazali, da imajo jasno izoblikovana stališča, ki so jih pripravljeni tudi glasno izraziti, v kolikor jim je ta možnost dana in v kolikor jih spremlja občutek, da njihovo mnenje šteje. Po izvolitvi predsednika in dveh podpredsednikov zasedanja so dijaki vsake izmed tekmujočih srednjih šol predstavili stališča na izbrano temo - aktivna udeležba mladih na volitvah. Če je bilo vzdušje pri tej točki še nekoliko šolsko, se je predavalnica ob vlaganju in sprejemanju amandmajev spremenila v pravi parlament,

v katerem pa odločajo izključno mladi do 18. leta. Besedne vložke je obogatila volilna kampanja, s katero je vsaka ekipa skušala prepričati mlade, da se udeležijo volitev. Dijaki so ponovno dokazali, da je izvirnost njihov paradni konj.

vzorce preteklosti. Večje politično udejstvovanje mladih bo posledično pomenilo napredek družbe na mnogih področjih, saj mladi v razpravo vnašajo sveže rešitve. Z udeležbo na volitvah pa sprejemajo odločitve o lastni prihodnosti in teh odločitev ne prelagajo na druge. Med priporočili za prihodnost najdemo tudi uvedbo obveznih volitev za mlade med 18. in 25. letom ter ustanovitev stranke za mlade. Tekmovanje je potekalo pod okriljem Evropskega parlamenta, ki že več let posebno pozornost namenja izobraževanju in osveščanju mladih o Evropski uniji, njenih institucijah, državah članicah ter njihovi politični ureditvi. V šolskem letu 2013/14 del aktivnosti programa Evrošola izvaja Zavod BETA – Inštitut za razvoj družbe. Zavod Beta skrbi za to, da tekmovanje za dijake predstavlja učno izkušnjo, ki mladim omogoča doživeti izkušnjo

Zmagoslavje ajdovskih dijakov

Mladi so na zasedanju sprejeli stališče, da se morajo bistveno bolj družbeno-politično aktivirati in se udeleževati volitev. Kot temeljna razloga navajajo drugačen pogled na svet, ki ni omejen na standardne

dela poslancev, spoznavati evropske institucije ob hkratnem razvijanju domišljije, kritičnega mišljenja in hkratni vzgoji v demokracijo. Tadej Beočanin, vodja programa

Na glasbo in besedilo Ditke Čepin, avtorice istoimenske pesmice si otroci veselo prepevajo. Za plesno koreografijo so poskrbele vzgojiteljice. Skupine so polne radoživih duhcev, ki prinašajo smeh, veselje, ra- V prostorih nekdanje trgovine Pri Jagru v Podkraju je med božičnimi prazniki že tretjič zaživela dost. Ta se z njihovih obrazov raz- likovna delavnica za otroke. teza prav na vsakogar, ki pride v ci naslikala skupinsko veduto podnjihovo bližino. krajske cerkve, so se nato pridružili Te dni so se otroci srečali z ilustraše novi in pod mentorstvom Čukove torko pravljice Laro Likar. Zaupala risali različne motive, od celoletnega jim je kako so nastajali snežni duhci. koledarja do zimskih in prazničnih Kot pravi sama, »…se rada zavija v utrinkov. Organizatorka delavnice zgodbe. A sanje ne ostajajo vedno je povedala, da je super ustvarjati z skrite, včasih se prelijejo na papir najmlajšimi, jih gledati, kako pomain dobijo oblike.«  Skupaj z otroki je kajo čopiče v barve, obračajo liste, ponovno prelivala domišljijski svet včasih tudi kaj polijejo. snežnih duhcev v čudovite akvarele. Lepo je opazovati njihovo zaSnežni duhci so nekaj posebnega: bavnost, navdušenje, pridnost in »Za njih je značilno, da imajo radi kreativnost, posebno zato, ker je v nasmeške ljudi. Tudi njihovo potej starosti zelo pomembno razvislanstvo je povezano z nasmeški ...« janje domišljije, ročnih spretnosti, je še zapisala Plešejeva. čuta za estetiko in smisla za obNaložili so nam posebno nalogo: likovanje. Veliko ji pomeni to, da vsak dan moramo nekomu podariti ima priložnost vzpodbujati likovno nasmeh in mu tako polepšati dan! Naj bo novo leto polno nasmeškov likarka, domačinka Breda Čuk šila podkrajske otroke, da so delav- ustvarjalnost otrok in s tem ne daje vam voščimo, lunice, zvezdice, je za likovno ustvarjanje že na nico ponovili še v oktobru in nato samo njim, ampak tudi sebi. Urška Testen sončki in vzgojiteljice. prvi delavnici med lanskimi spet konec decembra. Skupini štiriTajana Vitković poletnimi počitnicami tako navdu- najstih otrok, ki je na prvi delavni-

Ustvarjalno preživljanje počitnic

S


MLADI

Latnik 147, 7. februar 2014

23

Kdo sem? Kaj vpliva name? Družina? Prijatelji? Mediji? Kaj pa razmere v družbi?

Delavnice za mlade parlamentarce

V sredo, 15. januarja 2014, so v večnamenskem prostoru Hiše Mladih v okviru MDPM Ajdovščina potekale delavnice in izobraževanja za mlade parlamentarce. Ker je tema letošnjega 24. otroškega parlamenta Razmere v družbi, smo delavnice tudi temu primerno prilagodili.

O

troci so razmišljali o problemih, ki jih prinaša današnja družba, pa tudi o priložnostih, ki jih lahko mladi izkoristijo in ‘zagrabijo’ ter iz njih napravijo konkreten premik v svojem življenju ter korak naprej k uspešnosti na osebni in poklicni poti.

vsak mladostnik. Poglabljali so se v pomen družine, prijateljev, medijev in drugih dejavnikov, kot so šport, šola, avtoriteta, glasba ... Pogovarjali so se o tem, kako vpetost med vse te dejavnike vpliva na mlade ljudi v današnjem času. Skupina mladih, ki se je na delavnici najbolj izkazala, je dobila tudi knjižno nagrado. Po odmoru je sledila delavnica Potni list do obilja možnosti, ki sta jo vodili sodelavki in prostovoljki MDPM Ajdovščina, Gordana Maroh Črv in Urška Brežnjak. Sama delavnica se je začela s sproščanjem in vodeno vizualizacijo na temo Želja, ki jo je izvedla Urška Brežnjak, le-tej pa je sledila predstavitev, pogovor in delavnica o tem, kako si zastaviti nek načrt za prihodnost in kako napraviti prvi korak. Gordana Maroh Črv jim je tako spregovorila o ‘vision board – tabli vizije’. Otrokom je razložila, kako si lahko ustvarijo povezave med slikami, ki so si jih izrezali iz revij, in iz tega odkrijejo, kaj si želijo početi in biti v prihodnosti. Prve tri korake za dosego tega cilja pa so morali mladi narediti že isti dan. Ali so to naredili? Tisti, ki so, bodo morda čez nekaj let uspešni

Že ob osmi uri zjutraj so se mladi parlamentarci zbrali na delavnici Življenje otrok danes gospe Irene Šinkovec. Mlade je popeljala v svet mladinske literature pisateljic Janje Vidmar in Neli Kodrič Filipović. Skozi odlomke njunih del in pogovore, ki so nastali ob poglabljanju v probleme literarni likov, so ugotavljali, kakšni so ti problemi, s katerimi se srečujejo. Ali so le-ti izjemni ali pa so to le težave, s katerimi se sooča

Vipavska cesta 6A, 5270 Ajdovščina (nasproti Mercator centra)

www.ka3.si

podjetniki, zdravniki, športniki ... Pri tem so zelo pomembne tudi pozitivne afirmacije – pozitivne trditve, ki mlade vzpodbujajo k pozitivno naravnanemu mišljenju o sebi in svetu, v katerem živijo. Izpeljava zadnje delavnice Vloga mladih v današnji družbi pa je bila v roke dodeljena gospodu Sašu Kroneggerju, ki je mladim skozi živahne socialne igre pokazal, da smo v družbi vsi povezani, da vplivamo drug na drugega in da smo tudi odvisni drug od drugega. Marsikaj zanimivega jim je povedal tudi o tem, do kdaj si mlad, kdaj si odrasel in kdaj se lahko zaposliš ... Na koncu delavnic je bila izpeljana tudi evalvacija, preko katere smo od mladih izvedeli, ali so bile delavnice zanimive in kaj jim je bilo pri njih najbolj všeč. Zadovoljni smo, da la-

Požarna varnost in ogrevanje

T hko potrdimo, da so se mladi dobro odzvali, izobraževanje dobro ocenili in se resnično izkazali kot pravi parlamentarci, saj njihova razmišljanja niso več ‘mlada’ in ‘zelena’, ampak povsem odrasla in zrela. Le tako naprej! Sara Šorc, MDPM Ajdovščina

URNIK: od pon. do pet.: 8h - 19h sobota: 8h - 13h

tel.: 059 954 965 gsm: 041 703 560 trgovina@ka3.si

TRGOVINA z AVTODELI TRGOVINA z AVTODELI

IZPOSOJA POTOVALNIH KOVČKOV in MAGNETNIH NOSILCEV ZA SMUČI

A I TOPL ATORJ L U M AKU ECU V MES POPUSTA % AR -25 F E B RU

Cena prve pomoči je 7,74 € z ddv velja do 28. 02. 2014

Akcija za akumulatorje velja do 28.02. 2014.

MOTORNA OLJA ● AVTOKOZMETIKA ● REZERVNI DELI ● DODATNA OPREMA ● ROČNO ORODJE

ehnologija ogrevanja je v današnji dobi dosegla zavidljiv nivo tako z vidika tehnoloških rešitev kakor tudi v smislu zagotavljanja zanesljivosti delovanja kurilnih naprav in požarne varnosti. Ne glede na tehnološke možnosti se še vedno veliko ljudi odloči za ogrevanje na drva s kaminskimi pečmi, kamini in pečmi na drva. Nekateri se za ogrevanje na drva odločijo zaradi nižje cene energenta, saj so drva tudi v tem pogledu ugodna izbira, drugi se za tako vrsto ogrevanja odločijo zaradi prasketanja in svetlobe ognja, ki ustvarjata prijetno, lahko tudi romantično vzdušje. Ne glede na razlog za izbiro vrste ogrevanja pa pri tem pozabimo na to, da so kurilne naprave pogost vzrok za nastanek požara. Zagotavljanje varstva pred požarom se prične že pri izbiri ustrezne peči, njene primerne moči in dimenzije. Stene in tla ob postavitvi peči se obložijo z negorljivim materialom v debelini 60 mm. Tla morajo biti izvedena v negorljivi izvedbi vsaj še 400 mm od gabarita kamina - peči. Dimoodvodno napeljavo je potrebno izvesti na ustrezni oddaljenosti od konstrukcijskih elementov. Posebno pozornost je

potrebno nameniti tudi prezračevanju prostora oz. zagotavljanju zraka za zgorevanje. Pri nepopolnem gorenju se zaradi pomanjkanja kisika tvori ogljikov oksid, zaradi katerega lahko pride tudi do zastrupitve in posledično smrti. Pozorni moramo biti tudi na istočasno uporabo kuhinjske nape v prostoru s pečjo na drva. Peč na drva za gorenje uporablja zrak iz prostora, ob istočasni uporabi kuhinjske nape pa se v prostoru ustvarja podtlak, kar privede do nepopolnega gorenja in kopičenja ogljikovega oksida v prostoru, zato se v času uporabe peči odsvetuje uporaba kuhinjskih nap. Ko smo poskrbeli za ustrezno postavitev peči in prezračevanje, moramo zagotoviti še, da se v bližini peči ne odlagajo gorljivi ali vnetljivi materiali, knjige, časopisi in podobno. Posebno pozornost namenimo še otrokom in hišnim ljubljenčkom, ki še ne razumejo nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe peči, tako, da pred kamin ali peč postavimo varnostni zaslon, otroci pa naj se ne igrajo v bližini peči. Varnost pred požarom v hiši ob uporabi peči na drva zagotovimo še z nabavo ustreznega gasilnika, ki je primeren za gašenje požara trdih snovi. Za ustrezen se šteje gasilnik na prah tip ABC s polnitvijo 6 kg ali gasilnik na peno s polnitvijo 6 l. Tekst in foto SMK


ZDRAVJE

24

Latnik 147, 7. februar 2014

Pogovor z dr. Rosano Hudej in dr. Denisom Pavliho, raziskovalcema na področju elektrokemoterapije, gostoma novembrskega Našega večera na ŠGV

Dober raziskovalec mora nenehno zapuščati meje poznanega »Druženje z dr. Rosano Hudej in dr. Denisom Pavliho, nekdanjima dijakoma ŠGV, sedaj pa uspešnima strokovnjakoma s področja biologije oziroma elektrotehnike, je bila prava učna ura sodobnega pristopa k raziskavam in razvoju. Udeleženci predavanja smo lahko v živo videli in spoznali, kako se lahko dve dokaj različni področji znanosti povežeta med seboj ter učinkovito iščeta nove pristope in postopke pri reševanju problemov na različnih področjih vsakdanjega življenja, v tem primeru na področju zdravljenja raka. Strokovnjaka sta nam na zelo slikovit, preprost in dinamičen način prikazala bistvo njunih skupnih raziskav ter nam v resnično lepi luči prikazala uporabnost in pomen znanja oziroma znanstvenega dela. Neprecenljivo«.

V

te besede je svoje vtise strnil eden izmed obiskovalcev Našega večera, Egon Stopar, zanimivost in aktualnost raziskav obeh gostov pa je bila spodbuda, da smo jima o njunem delu postavili nekaj vprašanj. Ali lahko na kratko opišeta, kam vaju je vodila pot po končanem šolanju na ŠGV? Hudej: Po gimnaziji sem se odpravila po poti študija biologije, med katerim sem se navdušila nad celično in molekularno biologijo. V tretjem letniku sem po usodnem naključju dobesedno na poti med Logatcem in Ljubljano spoznala, kaj je biokibernetika, kaj elektroporacija in kaj se dogaja v kleti Fakultete za elektrotehniko. Ker so potrebovali biologa za eksperimentalno delo na celičnih kulturah, jaz pa diplomo, se je kmalu razvilo sodelovanje. Diplomirala sem iz biologije, naredila podiplomski študij iz biomedicine in bila mlada raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. To se sicer sliši zelo obširno, v resnici pa sem večino dela opravila prav na Fakulteti za elektrotehniko v Laboratoriju za biokibernetiko. Pavliha: Odločil sem se za študij elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Svoj študij sem se odločil zapeljati med različnimi smermi, saj sem študiral na smeri elektronike, diplomiral z aplikacijo s področja telekomunikacij in že kot študent raziskovalno sodeloval v Laboratoriju za biokibernetiko pri razvoju naprav s področja biomedicinske tehnike. Zakaj ravno ta študij? Hudej: V otroštvu me je navdušila serija dokumentarnih filmov Davida Attenborougha, Skrivnostno življenje rastlin in zato sem hotela študirati botaniko. Med študijem pa sem ugotovila, da me bolj kot rastline privlači skrivnostno življenje. In v tem pogledu je prepričljivo zmagalo skrivnostno življenje celic. Pavliha: Menim, da je elektrotehnika eno tistih področij, kjer lahko inženirji ogromno prispevamo, in sicer že kot študentje. Študij

namreč omogoča spoznavanje z različnimi področji, saj zajema res široko paleto znanj (elektronika, energetika, avtomatika, telekomunikacije in multimedija idr.). Tako lahko vsak najde tisti košček, ki ga najbolj zanima, in pomaga soustvarjati rešitve prihodnosti. Kje sta zaposlena in s čim se poklicno ukvarjata sedaj? Hudej: Zaposlena sem v podjetju za separacijske tehnologije BIA Separations d. o. o. kot raziskovalka v oddelku za aplikacije. Znotraj oddelka se ukvarjamo z razvojem procesov čiščenja bioloških zdravil (proteini, DNA, virusna cepiva ...). Pri tem uporabljamo tudi metode, ki vključujejo poskuse na celičnih kulturah, kjer je moje znanje še posebej dobrodošlo. Pavliha: V Laboratoriju za biokibernetiko ljubljanske Fakultete za elektrotehniko delam na področju načrtovanja zdravljenja globoko ležečih tumorjev z uporabo elektrokemoterapije. Gre za področje, ki zajema računalniško podprto načrtovanje operativnih postopkov in povezuje elektrotehniko z medicino, vključuje pa tudi znanja računalniškega inženirstva. Kakšni so bili občutki med predstavitvijo na Našem večeru oz. kako je priti na obisk na srednjo šolo po mnogih letih? Hudej: V bistvu ni bilo prvič po maturi, da sem vstopila v stavbo. Je pa vsakič znova poseben občutek gledati iste stene. Ker sem vedno na šoli zvečer, ko ni dijakov, imam vedno tak čuden občutek, da sem zašla v grad Trnuljčice, kjer čas sploh ne teče. Sama predstavitev pa je bila res zelo prijetna in vesela sem, da sem imela enkrat priložnost poljudno predstaviti svoje delo občinstvu dobrih starih sošolcev, profesorjev, prijateljev in to celo z dobrim starim sodelavcem ob boku! Pavliha: Pravzaprav vedno in z navdušenjem rad vsakomur predstavim, s čim se ukvarjam, naj si bo to med predavanjem na fakulteti ali na nekdanji srednji šoli. Menim, da lahko tudi kompleksne probleme predstavimo vsakomur na zanimiv in razumljiv način. Iz odzivov in vprašanj publike menim, da nama je z Rosano to uspelo tudi na ŠGV. Ali lahko na kratko opišeta, kaj je elektrokemoterapija? Če biološko celico izpostavimo določenemu visokonapetostnemu električnemu polju, se na celični membrani začasno vzpostavijo majhne pore. Te omogočajo, da snov iz okolice prehaja celično membrano, kar bi bilo sicer težko ali nemogoče. Pojav imenujemo elektroporacija in ga lahko s pridom izkoristimo za izboljšavo kemoterapije: z uporabo električnih pulzov, ki jih v okolico

tumorja dovedemo z uporabo elektrod, priključenih na visokonapetostni generator, lahko elektroporiramo tumorske celice. Na ta način omogočimo, da kemoterapevtik, ki je bil predhodno vbrizgan in se po določenem času nahaja v okolici tumorskih celic, laže vstopi vanje in jih uniči, elektrode pa nato odstranimo. To posledično pomeni tudi, da lahko paciente zdravimo z nižjimi dozami kemoterapevtikov in so neželeni učinki kemoterapije temu ustrezno manjši. Katere so trenutno najbolj uporabljane metode za zdravljenje rakavih obolenj? Hudej: V grobem se metode zdravljenja raka delijo na kirurško odstranjevanje tumorjev, radioterapijo in sistemsko zdravljenje, ki vključuje tudi kemoterapijo. Znotraj teh skupin obstaja veliko pristopov zdravljenja, najpogosteje pa se uporablja kombinacija več različnih metod, različnih zdravil ... Kaj so značilnosti in prednosti elektrokemoterapije pred drugimi metodami? Kako dolgo je že v klinični rabi in za katere primere? Pavliha: Kot primer bi najlaže predstavil problem globoko ležečih metastaz v jetrih, s katerimi smo se srečali v okviru klinične študije, ki smo jo izvajali skupaj s partnerji z Onkološkega inštituta Ljubljana. Metastaze (zasevki tumorjev, ki so

bija tudi na področje zdravljenja globoko ležečih tumorjev, za katere je potreben postopek načrtovanja zdravljenja: na osnovi medicinskih slik pacienta (npr. magnetna resonanca – MRI) inženirji zgradimo 3D model obolelega organa s tumorjem in izračunamo, kako mora kirurg vstaviti elektrode in kakšno napetost mora sprožiti na generatorju pulzov, da je tumor zadostno pokrit z dovolj visokim električnim poljem in bo zdravljenje učinkovito. Ali je elektrokemoterapija kot metoda zdravljenja raka učinkovitejša od sedaj obstoječih metod oz. kje je po vajinem mnenju prihodnost v zdravljenju raka? Pavliha: Trenutno je elektrokemoterapija uporabljena v predklinični fazi, na nivoju kliničnih študij in je torej v rabi predvsem pri bolnikih, kjer so druge oblike zdravljenja spodletele. Je pa elektrokemoterapija vsekakor učinkovita in prva izbira za primere, ko kirurška odstranitev ni mogoča, segrevanje tumorja z npr. radiofrekvenčno ablacijo ni učinkovito in druge metode ne pridejo v poštev. Hudej:  Mislim, da je v prvi vrsti potrebno poudariti, da rak ni ena bolezen. Obstaja več kot sto različnih oblik. Tako kot ni tablete za vse bolezni, tako tudi ni ene univerzalne metode za zdravljenje raka. Kirurgija je in bo verjetno

primarno nastali v drugem delu telesa) so bile pri bolnikih v omenjeni klinični študiji povečini ravno med jetrnimi žilami (prek katerih pripotujejo tumorske celice) in na takih mestih kirurška odstranitev marsikdaj ni mogoča. Segrevanje tumorja z namenom uničenja tudi ni učinkovito, saj žile delujejo kot hladilnik in sproti odvajajo toploto. Z uporabo elektrokemoterapije pa zgolj omogočimo kemoterapevtiku v okolici tumorja, da laže vstopi vanj. Elektrokemoterapija je že v klinični rabi za zdravljenje površinskih tumorjev (na koži) v več kot 110 centrih v Evropi. Trenutno pa se pre-

ostala najučinkovitejša metoda zdravljenja, ko je to mogoče. Ker je uspešnost kirurgije in tudi ostalih metod odvisna od napredka bolezni, bo k boljšemu zdravljenju v prihodnosti največ doprinesel razvoj novih, hitrih in učinkovitih metod diagnostike. Poleg tega se bodo v prihodnosti gotovo razmahnili različni tipi bioloških zdravil z bolj specifičnim delovanjem. Vzporedno se razvija tudi že personalizirano zdravljenje, s katerem bo moč izbrati najustreznejše zdravilo za vsakega bolnika na podlagi analize njegove DNK in metabolitov. Rosana, s čim točno si se ukvarjala v svojem doktorskem delu?

Hudej: Moje doktorsko delo je zajemalo testiranje novih rutenijevih spojin kot potencialnih kemoterapevtikov v elektrokemoterapiji. Večino rutenijevih spojin so sintetizirali sodelavci iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Poskuse sem izvajala na celičnih kulturah in na laboratorijskih miših na onkološkem inštitutu. Poleg učinkovitosti zdravljenja z različnimi spojinami pa sem preverjala tudi metastatske lastnosti tumorskih celic – njihovo sposobnost, da tvorijo nove metastaze. Žal nobena izmed spojin po prvih testiranjih ni bila učinkovitejša od obstoječih. Raziskavo smo v obliki projekta razširili in jo še vedno nadaljujemo. Denis, kakšen je inženirski prispevek k zdravljenju raka z elektrokemoterapijo? Pavliha: Postopek načrtovanja zdravljenja globoko ležečih tumorjev se začne z računalniško obdelavo medicinskih slik. Razvili smo računalniške algoritme, ki zmorejo samodejno identificirati jetra na slikah magnetne resonance (MRI) in zgraditi reprezentativen model bolnikovih jeter. V modelu nato ročno označimo 3D obliko tumorja in v dogovoru s kirurgom določimo, s katere smeri bodo vstavljene elektrode. Nato je glede na vstavljene elektrode potrebno izračunati porazdelitev električnega polja v biološkem tkivu, kar je izvedeno z metodo končnih elementov. Izračune še dodatno optimiziramo, tako da določimo potrebne napetosti in število elektrod ter njihov položaj v tumorju in ob njem. Rezultate nato predstavimo kirurgu na enostaven in razumljiv način ter služijo kot natančna navodila za izvedbo operacije. Kakšen je namen aplikacije, ki ste jo s sodelavci razvili na Oddelku za biokibernetiko? Pavliha: Pravkar opisane postopke, ki so v osnovi kompleksni in zahtevajo znanja z različnih področij, smo združili v uporabniku prijazno spletno aplikacijo. Namen aplikacije, ki smo jo poimenovali ECTplan, je enostavno načrtovanje zdravljenja globoko ležečih tumorjev z elektrokemoterapijo: kirurg kar prek spletnega brskalnika naloži


Latnik 147, 7. februar 2014 slike MRI bolnika in označi mesto tumorja v 3D modelu in smer vstavitve elektrod. ECTplan nato izračuna vse potrebne podatke in uporabniku (kirurgu) na enostaven način predstavi načrt zdravljenja, ki je prenosljiv v obliki datoteke PDF. Za razvoj te aplikacije ste lani dobili rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Lahko kaj več poveš o tem – kdo sestavlja ekipo ECTplan, v kakšni družbi ste tekmovali, kaj vaši skupini ta nagrada pomeni? Pavliha: Res je, rektorjevo nagrado podeljuje rektor Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem (LUI). Prav slednji nam je bil od prejema nagrade v veliko pomoč, saj nam pomagajo s svetovanjem na področju vzpostavitve poslovnega modela, zaščito intelektualne lastnine in podobnimi področji, ki inženirjem primarno niso domača. Ekipo sestavljamo raziskovalci Laboratorija za biokibernetiko (dr. Bor Kos, mag. Marija Marčan in jaz) pod vodstvom prof. dr. Damijana

Miklavčiča in s sodelovanjem prof. dr. Gregorja Serše z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nagrada nam je pravzaprav omogočila, da smo določene ideje, ki so se nam dalj časa porajale, izoblikovali, jih predstavili na tekmovanju in kasneje tudi realizirali – pravzaprav nam je dala zagon, da smo stvari dokončali na način, o katerem smo pred nagrado zgolj razmišljali. V zadnjih letih mnogo mladih slovenskih znanstvenikov odide v tujino za boljšimi možnostmi dela in razvoja. Kako vidva doživljata in ocenjujeta nastalo situacijo – se vama zdi, da je Slovenija vseeno dovolj spodbudno okolje za mladega raziskovalca in znanstvenika? Hudej: Mislim, da Slovenija kot država ne nudi dovolj spodbudnega okolja za mlade neuveljavljene ra-

ziskovalce. Vsekakor pa to ne pomeni, da takšnega okolja v Sloveniji ni. Nekateri so uspeli in ti pomagajo graditi okolje, v katerem je prostor za mlade inovativne ideje. Na žalost pa je tega marsikje v tujini več in normalno je, da mladi odhajajo. Po drugi strani pa je tu nujno potrebno nekaj dodati: raziskovalec je po študiju šele na začetku svojega učenja. Dobri raziskovalci morajo nenehno zapuščati meje poznanega in to vključuje tudi pridobivanje izkušenj ter znanja v tujini. Želim si, da bi Slovenija nudila spodbudno okolje za tiste raziskovalce, ki se polni izkušenj vrnejo in želijo ustvariti nekaj novega. Želim si spodbudnega okolja za mobilnost raziskovalcev in s tem nadgrajevanje znanja tako na univerzah kot v gospodarstvu. Kakšne so vajine karierne želje za naprej, kje se vidita v bližnji in daljni prihodnosti? Hudej: Zaenkrat imam znotraj podjetja BIA Separations dovolj zanimivih in tudi zelo različnih raziskovalnih izzivov, da se moja karierna želja lahko glasi le, da si želim

uspešnega spopadanja z njimi in razvijanje novih odličnih procesov in produktov. V daljni prihodnosti pa sebe sploh ne gledam. Iz izkušenj sem se naučila, da ima življenje za nas pripravljene mnogo bolj nepredvidljive poti, kot si jih sami sploh lahko zamislimo. Če smo le oprezni in odprti. Pavliha: Področje uporabe informacijske tehnologije in računalniških orodij v zdravstvu je vsekakor izjemno zanimivo: dosti je še nerešenih problemov, ki predstavljajo priložnosti in obenem omogočajo izboljšave, ki se v končni fazi odražajo v boljšem počutju bolnikov, pa tudi zdravstvenega osebja. Zato je to vsekakor področje, na katerem bom delal tudi v prihodnosti. Jana Grohar

ZVONOVI

25

Spominski dnevi na Filipa Terčelja V januarju 2014 smo se z dvema dogodkoma spomnili na duhovnika, pesnika, publicista, prosvetnega delavca in vzgojitelja mladine, Filipa Terčelja.

Davča

V

nedeljo, 5. januarja 2014, na predvečer 68-letnice mučeniške smrti Filipa Terčelja, je v domači cerkvi zanj daroval spominsko mašo šturski duhovni pomočnik Ivan Albreht in v svojem nagovoru poudaril, da lahko »v luči prebranega evangeljskega odlomka o Besedi, ki se je učlovečila, prepoznamo, da je bil tudi Filip Terčelj človek lepe govorjene in zapisane slovenske besede. Ta ni bila le leporečje, ampak je v težkih časih vse zapisano uresničeval za ceno ogromnih žrtev; za svoj ideal je nazadnje dal lastno življenje. Za današnji čas pravimo, da je v krizi, pa vendar se današnja kriza kljub vsemu ne more primerjati s preteklim stoletjem, kjer je prav tako obstajalo veliko tehtnih razlogov za pesimizem. In vendar je v takih težkih razmerah Terčelj delal in molil za spremembe v družbi, kar se človeško gledano ni izplačalo, in vendar je iz daljše perspektive še danes živo in rodovitno. Sadovi njegovega dela segajo vse v današnji čas in se še posebej zrcalijo v vernih družinah. Terčelj poudarja delo, poštenje, vernost in narodno zavednost kot naše skupne dolžnosti. Svoje delovanje je utemeljeval v ukoreninjenosti v Bogu in občestvenosti, predvsem v družini kot odločilni posredovalki vrednot in vere /…/ Domača družina je prvi človekov korak k občestvenosti, bratstvu, solidarnosti in vzajemni pomoči, kar je Terčelj z lastnim zgledom dokazal tudi tako, da je osebno pomagal svojim idejnim nasprotnikom. Tudi mi ohranjamo človeško dostojanstvo prav s tem, da se oklepamo Boga in v skupnosti pomagamo drug drugemu /…/« V soboto, 18. januarja 2014, pa je vicepostulator postopka za beatifikacijo Filipa Terčelja Bogdan Vidmar z domačini v Davči ob 68-letnici mučeniške smrti Terčelja in Franca Krašne pripravil prvo zimsko peš romanje do njunega groba. Začeli smo s sveto mašo za oba duhovnika, ki jo je ob somaševanju 11 duhovnikov daroval koprski upokojeni škof msgr. Metod Pirih, glasbeno pa so nas nagovorile bogate Terčeljeve bogoslužne pesmi združenih pevskih zborov iz Davče in okolice pod vodstvom Eve Lahajnar, na orglah pa jih je spremljal prof. Tone Potočnik. Škof

Metod je med mašnim nagovorom poudaril pomen Terčelja za naš čas ter nas spodbudil k delu in

jih je vodila od cerkve do Štulčeve grape, kjer sta bila duhovnika umorjena in zagrebljena, nato pa po njuni zadnji poti kot pri križevem potu nazaj k cerkvi. Gostoljubni domačini so povabili prisotne goste tudi v Etnografski muzej Davča, kjer so jim predstavili pridelovanje in uporabo lanu, romarjem pa so predvajali tudi nov film o pridelavi lanu v domači koprodukciji. Na svečnico, 2. februarja, se spominjamo še Terčeljevega rojstnega dne, 22. 3. 2014 pa v Terčeljevem domačem kraju pripravljamo zgodovinski simpozij, kjer bodo predstavljeni: Terčeljev rodovnik (Tino Mamič), razlogi za beatifikacijo (dr. Primož Krečič), pričevanja o Filipu Terčelju iz Davče

Šturje

molitvi za spravo med nami in za Terčeljevo beatifikacijo. Po maši smo na grobu obeh duhovnikov molili za spravo, da bi zmogli z vsemi sodelovati in oblikovati bratsko skupnost. Kljub deževnemu vremenu in premočenim stezam se je na romarsko pot podalo okoli trideset pohodnikov. Krožna pot

in Sorice (mag. Bogdan Vidmar) , Terčeljeva in Krašneva prizadevanja za ljudi podgorskih vasi (Marija Gaser) ter Terčeljevo ljubljansko obdobje (dr. France Dolinar), predstavljeni bodo pa tudi podatki o Terčelju iz vatikanskih arhivov (mag. Renato Podbersič). Nadja Pregeljc

Silvestrovanje v Lokavcu Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu nudi obilo možnosti za razvoj lokalnega športnega dogajanja, prav tako pa je primeren prostor kulturnega in družabnega življenja. Za slednje smo pri KS že tretjič zapored poskrbeli tudi z organiziranim brezplačnim silvestrovanjem.

I

n videti je, da je vedno več takih, ki se radi poveselijo v toplem zavetju ob dobri glasbi. Predvsem je takšna oblika pričakovanja prihoda novega leta zanimiva za srednjo generacijo, ki se najraje zavrti ob umirjenih glasbenih zvokih, vendar je vedno poskrbljeno za vse starosti in glasbene okuse - prav medgene-

racijsko druženje pa je največja vrednost lokavškega silvestrovanja. Letos so ga s svojim nastopom popestrili tudi mladi lokavški pritrkovalci, z lepimi željami za leto 2014 pa je zbrane nagovoril tudi predsednik KS Lokavec, Stojan Stopar. BPK


ZVONOVI

26

Trikraljevska akcija v Ajdovščini

Tudi letos je v župniji sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini potekala trikraljevska akcija. Sodelovalo je 26 otrok, razdeljenih v sedem skupin. V skupini so bili trije kralji, nosilec zvezde in nosilec skrinje. Nekatere skupine pa so spremljali tudi starši. Obiskali smo vse soseske.

www.nahribu-zorz.veha.net

pravično razdelili. Otroci so spoznali stisko ljudi v tretjem svetu, kjer delujejo naši misijonarji, zato so se odločili za sodelovanje pri trikraljevski akciji. Bili smo zadovoljni z opravljenim delom, zbranim denarjem in z zavestjo, da je lepo pomagati drugim. Vsem, ki ste kolednike lepo sprejeli in darovali svoj dar, se iskreno zahvaljujemo. Lepo je, če lahko s svojim darom nekomu polepšamo življenje! Sklenili smo, da bomo prihodnje leto zopet sodelovali v trikraljevski akciji.

Turistična kmetija s prenočišči "NA HRIBU" Slap pri Vipavi SPREJEMAMO NAROČILA

ZA ZAKLJUČENE SKUPINE

OBLETNICE, BIRME, OBHAJILA, POROKE tel.: 05 364 57 08 gsm 041 235 434 tk.nahribu@gmail.com

Našim gostom se zahvaljujemo za

Petra Pilih Žorž s.p Slap 93, 5271 Vipava

N

a megleno in deževno nedeljo 5. januarja 2014, smo se koledniki zbrali pri sveti maši. Duhovnik je blagoslovil kredo ter ‘kralje in kraljice’ in odpravili smo se na pot. V domove smo prinašali blagoslov, mir in veselje novorojenega Odrešenika. Ljudje so nas lepo sprejeli, darovali svoj dar, ki ga bodo letos namenili za pomoč pri gradnji vrtca, osnovne in srednje šole, pri opremljanju učilnic v Senegalu, v Ruandi, na Madagaskarju, v Izraelu, v Braziliji ... Koledniki pa so dobili sladke dobrote, ki so si jih

20 - letno zaupanje.

“Frančišek, popravi mojo Cerkev!”

Jaslice v Lokavcu Mogoče se bo komu zdelo pretirano objavljati članek o vaških jaslicah, saj je absolutno res, da jaslice, kot del naše kulture, pripravimo v vseh slovenskih cerkvah in v mnogih slovenskih domovih. Prav pa je, da zabeležimo izjemnosti in letošnje lokavške jaslice nas še posebej nagovarjajo in navdušujejo s svojo sporočilnostjo ter natančnostjo izdelave. O filigranski natančnosti nas lahko prepričajo fotografije, sporočilo jaslic pa najbolje ubesedujejo kar misli letošnjih ‘jasličarjev’.

“Frančišek, popravi mojo Cerkev!”

Te besede je zaslišal sv. Frančišek Asiški, ko je nekega dne molil v napol razpadli in podrti cerkvici sv. Damijana. Vzel jih je zelo do-

besedno in začel podrto cerkvico popravljati, kasneje pa je v molitvi in premišljevanju spoznal, da ga Bog pošilja popravljat Cerkev z veliko začetnico; živo Božjo hišo, ki se je v tistem času vdajala posvetnim rečem in razpadala, se podirala.

V soboto, 11. januarja, je bilo srečanje kolednikov iz naše škofije v Škofijski gimnaziji v Vipavi. Povabljeni so bili vsi koledniki in spremljevalci, ki so sodelovali v TKA. Srečanje smo začeli v kapeli dijaškega doma, s sveto mašo, ki jo je daroval škof Metod Pirih. V nagovoru se je zahvalil vsem kolednikom za pogum in dobro voljo in nam prebral pismo misijonarja Ivana Bajca, ki deluje na Slonokoščeni obali. Po sveti maši smo odšli v prostore gimnazije, kjer sta nas pričakali Ana Križnič in Neli Bačar, ki sta se poleti udeležili projekta POTA in v Malaviju pri misijonarju p. Stanku Rozmanu preživeli dober mesec dni. S skupino še drugih prostovoljcev so pomagale pri gradnji hiše in imele delavnice za otroke, kjer so se vsi skupaj naučili veliko zanimivih igric, predvsem pa pridobili veliko novih izkušenj. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili predstavitvi, kasneje pa na dekleti naslovili še kopico vprašanj, saj je otroke zanimalo prav vse o življenju otrok v Afriki. Postali smo lačni in v jedilnici nas je že čakala slastna malica. Srečanje smo zaključili na dvorišču gimnazije z domiselnimi igricami, ki so bile nagrajene. Naši koledniki (trije +mama) so skupaj s koledniki iz Šturij sestavili skupino ‘smeškoti’ in dosegli drugo nagrado. Čestitke! Čeprav nas je spremljalo oblačno vreme, je v naših srcih sijalo sonce, saj smo preživeli lepo in zanimivo dopoldne. Irena K., foto Sonja Kerkoč

Danes je Cerkev (kot tudi preostali svet oz. družba) v podobnem zablodelem stanju in v nevarnosti, da se poruši. V zadnjih letih smo bili priča mnogim (Kristusove Cerkve nevrednim) aferam in sredi vseh afer je bil v letošnjem letu izvoljen novi papež, ki se ‘podiranja Cerkve’ dobro zaveda. Kako čuti svoje poslanstvo, je nakazal že ob izvolitvi, ko si je za svoje vodilo postavil zgled sv. Frančiška Asiškega, ki je vabil k uboštvu, preprostosti, pokori in medsebojni ljubezni. Cerkev pa v tem času nujno potrebuje novega Frančiška, ki bi jo iz mnogih zablod lahko pripeljal nazaj k prvotnemu in osnovnemu poslanstvu. Jaslice v Lokavcu so letos v duhu aktualnega dogajanja. Središče jaslic je napol podrta cerkvica, ki simbolizira podirajočo se Cerkev z veliko začetnico. V to podrto cerkvico prihaja novo življenje, novo upanje - Jezušček s svojo milino, toplino, usmiljenjem ter zagotovilom, da Bog še ni obupal nad človekom! Poslal nam je namreč novo upanje, novega Frančiška, ki ves čas preseneča s svojim za papeža neobičajnim ravnanjem, nam vztrajno kaže, kaj je zares pomembno v življenju ter nas s svojim svetlim zgledom vabi, naj se od podivjanega materialistično naravnanega načina življenja obrnemo nazaj k skromnosti in preprostosti, k sočutju in usmiljenju, torej k človeku. Papeža

Latnik 147, 7. februar 2014

Srečanje gibanja Pot v Vrhpolju V nedeljo, 19. januarja popoldne, smo člani gibanja Pot napolnili cerkev sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju pri Vipavi.

Z

brali smo se v rojstnem  kraju  ustanovitelja našega gibanja gospoda Vinka Kobala v znak hvaležnosti, da smo ob njem rasli in se klesali, da smo gradili skupnost, v kateri se še danes počutimo sprejeti kot pri domačem ognjišču. Gospod Vinko je bil v  Vrhpolju, kot je sam največkrat poudaril  - »v najlepšem kraju na svetu«, rojen na ta dan pred 86. leti. Drugi razlog pa je bil ogled, ali bolje rečeno, branje mozaika p. Marka Ivana Rupnika. Z enim od vrhuncev njegovih umetniških stvaritev je cerkev v Vrhpolju zablestela v vsej svoji lepoti, kar smo se obiskovalci osebno prepričali. Naše srečanje smo začeli z večernicami, potem pa je razlago mozaika pripravil in nas v branje uvedel domačin, sicer stolni župnik v Kopru, dr. Primož Krečič, ki je s

patrom Rupnikom sodeloval v času nastajanja umetnine. Moram reči, da njegovo izvajanje ni bila samo razlaga, ampak tudi bogata svetopisemska kateheza, ki nam jo sam mozaik nudi. Preko hvalnice modrosti, daritve, krsta, vere, svetega zakona, oznanjenja in veselja, nas vstali Kristus po sv. Duhu vodi k Očetu. Ob taki stvaritvi obiskovalec lahko to lepoto samo občuduje, ob njej premišljuje in moli ali pa se sonči ob božjih žarkih, ki se izlivajo iz tabernaklja. Da gibanje Pot živi, je dokaz množična udeležba in še dolgo prijateljsko druženje ob kozarčku vrhpoljskega in dobrotah gospodinj. Ob tej priložnosti vsa zahvala za gostoljubje župniji Vrhpolje in župniku Janezu Kržiščniku. Niko Ličen

Frančiška v jaslicah ponazarja njegova bela katrca, ki se proti podrti cerkvici spušča po strmih in ozkih serpentinah luknjastega kolovoza (20 let stari beli Renault 4 je papežu podaril neki duhovnik). Moderno velemesto in avtocesta ponazarjata neusmiljen ritem življenja zahodnega sveta, stalno hitenje, pretirano delo, pehanje za materialnimi dobrinami in zunanji blišč, pomanjkanje časa za bližnjega, pomanjkanje topline, usmiljenja, odpuščanja in sočutja. Simbolično se mesto z avtocesto dviga visoko nad sicer idilično pokrajino, ki pa s svojimi pašniki in podrto cerkvico ni zanimiva za moderni, ‘pomembnejši’ svet. Z avtoceste za to pokrajino ni izvoza,

simbolično vodi v temen predor. Do Jezusa se torej ne da priti po široki, ravni, gladki in hitri avtocesti, pač iz mesta vodi stezica, kamnita, ozka in ovinkasta, ponekod obdana s trnjem, ki pa vztrajnega popotnika pripelje do kraja milosti. Jezus nas ne pušča samih v tej naši bedi - vedno znova se rojeva v naših srcih, družinah, soseskah, šolskih in delovnih okoljih, pa tudi v naši Cerkvi z veliko začetnico. V vsako temo in mraz prinaša novo luč, toplino, vero, upanje in ljubezen, če ga le sprejmemo z odprtim srcem. Cerkev smo mi vsi. In tudi iz razpok te naše napol podrte Cerkve lahko vzcvetijo rože! Jasličarji 2013 in bpk


ZVONOVI

Latnik 147, 7. februar 2014

Jaslice učencev in dijakov po piranskih cerkvah

Društvo ‘Prijatelji zakladov sv. Jurija’ Piran že vrsto let v božičnem času pripravlja razstavo ‘Jaslice po piranskih cerkvah’. Njihov namen je prispevati k duhovni in turistični ponudbi v adventnem in božičnem času. Doslej so pri oblikovanju jaslic sodelovali odmevni domači in tuji likovni ustvarjalci, letos pa so se odločili, da k sodelovanju povabijo šole. Poleg osnovnih in srednjih šol z obale so k sodelovanju povabili tudi Osnovno šolo Col.

27

Adventni večeri 2013 Tudi lani so v organizaciji Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina in Karitasa vipavske dekanije potekali tradicionalni 23. Adventni večeri verskega poglabljanja na Škofijski gimnaziji Vipava.

Ves material za projekt (les, tkanine) je šola dobila brezplačno: kose lipovega lesa in druge lesene ostanke so podarili okoliški gozdarji, za scensko postavitev pa je tovarna Tekstina iz Ajdovščine šoli podarila ostanke tkanin.

Leon Oblak

G

Jaslice colskih učencev

N

a colski šoli skrbno negujejo ohranjanje domačega ljudskega izročila. Zato so povabilo društva Prijateljev zakladov sv. Jurija sprejeli kot zanimiv izziv k ustvarjanju.Ta tehnično zahteven projekt so izpeljali v okviru tradicionalnega kiparskega srečanja, ki je na colski šoli potekalo v mesecu oktobru. Za jaslice so učenci oblikovali lesene skulpture ovc in drugih živali, figure pastirjev ter svete družine in arhitekturne makete (hlev, pastirske koče) – vse tako, da so pri tem uresničili tudi cilje, ki jih na področju kiparstva določa učni načrt. Figure so seveda naredili po

svoje, na sebi lasten način. Prav zato so te otroške jaslice polne topline in neposredne izraznosti.

V lapidariju župnijske cerkve sv. Jurija je svoje avtorsko delo predstavila tudi Mojca Pregeljc iz Ajdovščine, dijakinja 2. letnika koprske gimnazije glasbene smeri, kot izdelek pri pouku likovne umetnosti. Osnova in navdih pri oblikovanju so bile slike Kandinskega, ki so služile kot pomoč pri ustvarjanju samostojnega kiparskega motiva svete družine.

Učence sta pri delu usmerjali mentorici Silva Karim (skulpture) in Nataša Grom (arhitekturne makete).

Kozana 94, 5212 Dobrovo

Lepo vabljeni v restavracijo panorama v osrčju Goriških brd. Organiziramo vaš poročni dan, birme, obhajila, rojstne dnevne, zabave in druge dogodke. Pri nas si lahko privoščite dobro hrano ob kozarčku vina. Sprostite pa se lahko v wellness kotičku s nsko in turško savno.

Predhodne rezervacije na tel.: 05 39 88 700 info@hotel-brda.si

Njena mentorica, prof. Dragica Samsa je zapisala: »Mojčina prostorska rešitev jaslic izraža občutenje svete družine. Lesene ravne ploskve kažejo trdnost očeta; srebrni trikotniki, ki jih zajame vihar nadzemne svetosti in nedolžnosti, v vijugasti obliki pričarajo figuro svete matere Marije, iz katere se rodi bitje, ki kot osrednja točka motiva povabi oko gledalca in v objemu svete družine tudi ostane.«

ostja prvega večera 5. decembra je bila gospa Irena Breščak, profesorica biologije na Škofijski gimnaziji Vipava in varuhinja dragocene zapuščine – Filipičevega herbarija. Gostja nam je na zanimiv način odstirala življenje in delo Alojzija Filipiča: duhovnika, botanika in rodoljuba.   V času fašizma je bil narodni buditelj. Po drugi svetovni vojni je v Batujah in okolici pogumno pričeval za krščanske vrednote. Kot amaterski botanik je sodeloval s strokovnjaki ljubljanske univerze ter zapustil obsežen herbarij.   Adventni večer so popestrili: recitator Primož Erjavec in pevci moškega pevskega zbora Lipa iz Ravnice.z ubranim petjem slovenskih pesmi.

Nedelja Svetega pisma V nedeljo, 26. januarja, smo v katoliški cerkvi na Slovenskem obhajali nedeljo Svetega pisma. Na številnih srečanjih v organizaciji Slovenskega bibličnega gibanja na več krajih po Sloveniji so to obeležili.

www.hotel-brda.si

Z   

Poleg tega je pianistka Mojca posnela deset božičnih skladb za glasbeno spremljavo ob jaslicah skupaj s sošolko, flavtistko Laro Nemac iz Kopra pod mentorstvom profesoric Aleksandre Alavanja Drucker in Alenke Zupan. Učencem in mentoricama OŠ Col ter Mojci Pregeljc čestitamo za projekt in želimo še veliko ustvarjalnih doživetij. Silva Karim in Nadja Pregeljc

Gost drugega  adventnega večera 12. decembra je bil ravnatelj Škofijske karitas Koper gospod Matej Kobal. Njegovo predavanje ‘Kako preživeti krizne čase?’ je za naš čas še posebej aktualno. Ekonomska kriza, ki jo danes postavljamo v ospredje, je predvsem posledica krize moralnih vrednot. Prednostna  odločitev za uboge, ki pa ne sme ostati samo pri besedah, ampak mora biti predvsem v dejanjih, mora še posebej za nas kristjane postati pomemben del naše poklicanosti. Prav recesija je lahko za naš šola solidarnosti in pot k vrednotam. V tretjem adventnem večeru 19. decembra nam je dr. Leon Oblak spregovoril o svetnikih in svetnicah naših  zanesljivihjivih priprošnjikih in priprošnjicah. Kot avtor pesniške zbirke Sto svetnikov in svetnic v sonetih,  nam je iz lastnih izkušenj nanizal številne primere, kako so svetniki zanesljivi priprošnjiki pri Bogu. Sam v človeški »sreči« vidi Božjo pomoč in v »naključju« Božjo milost. Svetniki   so počeli običajne stvari z neobičajno ljubeznijo, ki se je izražala predvsem v molitvi za druge: za bolne, nemočne in ostarele. Vero v  Kristusa Odrešenika  želimo v teh prazničnih dneh  deliti z vsemi ljudmi dobre volje člani Kluba krščanskih izobražencev iz Ajdovščine. Niko Ličen

a našo, koprsko škofijo je bilo tako srečanje namenjeno voditeljem in članom bibličnih skupin, pa tudi vsem, ki jim je Sveto pismo vsakodnevna dušna hrana. V polnem avditoriju Škofijske gimnazije Vipava nam je naš škof ordinarij dr. Jurij Bizjak, velik poznavalec Svetega pisma, med drugim v svojem bogatem razmišljanju spregovoril o metodi lectio divina: »To je v osnovi zelo preprost način, ki nam omogoča osebno srečanje z Gospodom ob premišljevanju in molitvi, ki temeljita na Svetem pismu. Dejansko to ni študijska metoda. Vsako dodatno znanje nam je seveda lahko v pomoč, ni pa ključno. Z drugo besedo lahko

to metodo označimo kot božansko branje. Da Božjo besedo začutimo kot glas iz neba, kot navdihnjene besede božjih piscev, ki so bili nošeni od božjega vetra. Po tej metodi besedilo Svetega.pisma beremo kot človeško in božje. Branju sledi premišljevanje božjih obljub, nekateri uporabljajo za to drugo stopnjo izraz ‘žvečenje’, tretja stopnja je molitev in zadnja četrta stopnja je kontemplacija. Je čas intimnega druženja z Bogom. Utihnimo pred njim in ga povabimo k sebi. Tu besede skoraj niso potrebne. Uživajmo v njegovi prisotnosti. Preprosto bodimo z njim in se prepustimo njegovi ljubezni. Včasih je dovolj le en stavek, ali celo ena beseda iz Svetega pisma. Pisma, ki nas nagovori ter jo premišljujemo in smo z njo napolnjeni lahko ves dan. Lectio divina je stara metoda, ki pa se danes ponovno oživlja. Tako molitveno branje lahko nagovori nekoga, ki prvič vzame v roko Sveto pismo, nekoga, ki ga zna morda pretežno na pamet pa ne. Pomembna je naša odprtost in vsako tako branje nas lahko spravi ‘na drugo – novo pot’.« Niko Ličen


ŠPORT

28

Latnik 147, 7. februar 2014

Odlične mlade ajdovske rokometašice, letnika 2003 Končani Primorski teki 2013 in mlajše

Po Tivoliju padla še Ilirska Bistrica

Tek kot način življenja Iz dneva v dan več ljudi teče, vse več jih v tem športu tudi tekmuje. Tudi na regionalni ravni. Eno od teh tekmovanj, porojenih iz želje ponuditi vse številčnejšim primorskim tekačem možnost, da se merijo med seboj, predvsem pa med seboj tkejo prijateljstva, so tudi Primorski teki.

Nejc prvi z leve, Tomaž v sredini, Monika prva z desne

M

lade rokometašice ŽRK Mlinotest nadaljujejo svoj turnirski zmagoviti niz. Na turnirju, ki je 22. decembra 2013 potekal v Ilirski Bistrici, so dekleta, letnika 2003 in mlajše, osvojile

P prvo mesto, spet brez poraza v devetih tekmah. Rokometašica Nina Kovšca pa je bila izbrana za najboljšo igralko turnirja. Res obetavno za razvoj ajdovskega rokometa! bpk

ravzaprav nisem noben poznavalec tega dogajanja; ponavadi vprašam svojega bratranca Tomaža, kako mu je šlo na Primorskih tekih, ko se končajo. Potem sledijo čestitke, ker je vedno nekje pri vrhu. Tudi letos je bilo tako. Letos pa je bilo drugače z mojim zanimanjem, saj smo v ŠD Slano blato Lokavec do zadnjega teka, pred štirinajstimi dnevi, na prvem mestu imeli našega člana Nejca Lokarja. Potem pa je Tomaž Ferjančič odtekel še en tek in zmagal. Prekaljeni maček, pač. Za Nejca, ki je začel intenzivneje teči šele letos, je tudi drugo mesto v absolutni konkurenci zelo lep uspeh, na katerega smo v Slanem blatu izjemno ponosni. Ko sem popoldne gledala fotografije s podelitve v Vrtojbi, sem tam na zmagovalnem odru zagledala še en znan obraz dijakinje 4. letnika ŠGV, Monike Bajc. Pa sem jo vprašala, kako je s tem. Da je bila prva v mladinski in tretja v

absolutni ženski konkurenci, mi je povedala, in s tem doprinesla k uspehu matičnega društva ŠD Nanos Podnanos, za katerega teče tudi Tomaž. Seveda nisem mogla mimo tega, da je nisem malo povprašala o tem, kako je z njeno tekaško zgodovino: “Pred tremi leti, ko sem prene-

hala trenirati rokomet, sem se začela udeleževati tekem za primorski pokalni tek. Včlanila sem se v ŠD Nanos Podnanos, katerega predsednik je oče moje prijateljice. Tekla sem in še vedno tečem zato, ker rada tečem in ker mi fizična dejavnost in svež zrak ‘spucata glavo’. Čeprav v meni ni izrazite tekmovalnosti, sem vseeno zelo vesela vsakega uspeha. Predvsem mi je pomembno moje napredovanje in ne, koga prehitim. Tako sem tudi zelo vesela letošnjega rezultata, ko sem stopila na 3. stopničko med absolutnimi zmagovalkami Primorskega teka 2013.” Naj bo ta zapis le drobna čestitka vsem, ki jih noge silijo, da kljub natrpanim službenim in šolskim obveznostim obujejo tekaške copate, tečejo in zmagujejo. In ponosni smo lahko, da so naši Zgornjevipavci v tem tako dobri, med njimi tudi Tomaž Ferjančič, Nejc Lokar in Monika Bajc. Bojana P. Kompara

Tomaž in Nejc

V družbi Petre Majdič

Na 18. pokljuškem maratonu zmagali tekači z OŠ Dobravlje Na nič kaj zimsko soboto, 18. januarja 2014, se je na Rudnem Polju na Pokljuki odvijal že 18. šolski pokljuški maraton, prireditev netekmovalnega značaja, namenjena učencem osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Prireditev je bila letos prvič tudi del 3. svetovnega dneva snega (3. World Snow Day), ki poteka pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS), letos jo je v 35 državah sveta organiziralo čez 600 organizatorjev.

L

etošnjega praznika rekreativnega gibanja na snegu se je udeležilo čez 1200 navdušencev. Med večino, ki se je podala na zimski pohod do bližnjih planin, je bilo tudi 16 učencev s podružnic naše šole, ki so vključeni v projekt zdrav življenjski slog. Kljub manj ugodnim vremenskim razmeram so vsi uspešno prehodili zasneženo pot in za svoj dosežek prejeli spominsko diplomo. Čestitamo. Istočasno je potekalo tudi Prvenstvo OŠ v smučarskem teku, ki so se ga udeležili tudi štirje učenci naše šole. V kategoriji dečkov je Matic Soban dosegel odlično 2. mesto, v kategoriji deklic pa Tina Furlan 3.

mesto, šolsko ekipo pa so dopolnili še Žan Bizjak in Daša Harej ter Maruša Štor, Janja Bric in Jure Batagelj. V seštevku časov so si skupno pritekli naslov državnih prvakov. Čeprav so se tekmovalci na treningih z učiteljem Stankom Čuferjem in tekmah že večkrat izkazali z odličnimi rezultati, je prvo mesto na državni ravni v okviru tako odmevne prireditve ostajalo le skrita želja, ki pa se je na koncu v igri sekund vendarle uresničila. Z zlatim pokalom v rokah in nasmehom na obrazu so bile tudi težke tekmovalne razmere v trenutku pozabljene. Čestitke. Prireditvi so svečan pridih dodali

številni gostje in slavnostni govorniki, zagotovo pa je največji aplavz požela naša olimpijka Petra Majdič, ki se je tudi sama z udeleženci maratona pognala na progo. Mlade športnike je spodbudila, naj vztrajajo v športnem udejstvovanju in gibanju v naravi, v vzponih in padcih, ki jih prinaša življenje. Čeprav nas Pokljuka tokrat ni pričakala z zasneženo idilično podobo, smo se udeleženci 18. šolskega pokljuškega maratona domov odpravili polni nepozabnih vtisov, predvsem pa z državnimi prvaki! Polona Puc


Latnik 147, 7. februar 2014

ŠPORT

Štirje državni prvaki iz Budanj

Budanjski lokostrelci imajo za sabo uspešno leto V prvih dneh novega leta so budanjski lokostrelci praznovali drugo leto samostojnega delovanja, saj so bili do tedaj včlanjeni v vrste dveh bližnjih lokostrelskih klubov in sicer LK Gorica in pa LK Mins Postojna, nakar so šli na svoje.

Z

ačetki vsekakor niso bili lahki. Svoje delo so usmerili predvsem v rast in razvoj kluba in njegovih članov ter v dokončno ureditev zunanjega strelišča v neposredni bližini športnega parka Ravne nad Budanjami. Večino dela jim je sicer že uspelo opraviti, še vedno pa ga veliko ostaja. Vanj

bo potrebno vložiti še veliko prostega časa. Že pred nekaj leti so z namenom širjenja lokostrelstva strokovno usposobili štiri vaditelje lokostrelstva in pa tri učitelje 1, ki sedaj svoje pridobljeno znanje in izkušnje večinoma prenašajo mlajšim generacijam osnovnošolcev in tudi mnogim odraslim začetnikom. Tako sta nastala dva zelo obiskana krožka - na OŠ Dobravlje, kjer se z učenci trudi Danica Krapež, ter OŠ Ajdovščina, kjer znanje podajata Keti in Primož Bratina. Vseskozi pa aktivno sodelujejo na različnih predstavitvah lokostrelstva doma in drugod po Sloveniji. Zaživelo je tudi delo z mladinsko sekcijo. Ta si je s trenerjem Jakobom Krapežem zadala nalogo pridobivanja na moči, kondiciji, psihični koncentraciji, skratka na vsem, kar je potrebno za dosego višjih ciljev.

V ta namen so v mesecu juliju organizirali prvi lokostrelski tabor v sodelovanju s prijateljskim klubom LK Paradoks iz Črnomlja, na katerem so se spoznavali z zahtevnostjo treninga, pravilnim načinom izvajanja strela, kondicijskim streljanjem … Vsi člani kluba sicer niso hkrati tudi tekmovalci, so pa slednji zelo uspešni. Tekmujejo tako na dvoranskih tekmovanjih, kot tudi na zunanjih (arrowhead - AH, 3D, FITA). Lani so dosegli izjemne rezultate, saj so kar štirje člani postali državni prvaki v svojih kategorijah in sicer Primož Bratina v AH disciplini, Erik Bačar in Franci Ferjančič v 3D disciplini, Janja Ferjančič pa je poleg naslova državne prvakinje v 3D-ju, domov odnesla tudi naslov absolutne državne dvoranske prvakinje. Vsi trije so v 3D disciplini postavili tudi nove državne rekorde. V končni razvrstitvi Slovenskega pokala je pri veteranih odnesel prvo mesto Marko Nardin. Tudi šolarji so na šolskih tekmovanjih dosegali lepe rezultate,

saj jih je kar nekaj stalo na najvišjih stopničkah. Pravkar so se vrnili iz regijskega šolskega dvoranskega prvenstva v Kočevju in domov prinesli kopico odličij in dobrih uvrstitev. Za podmladek se torej ni bati. V mesecu novembru je klub s sodelovanjem Lokostrelske zveze Slovenije (LZS), organiziral svojo prvo uradno indoor tekmo, ki je veljala za uvrstitev v Slovenskem pokalu. Za svoje obiskovalce so se maksimalno potrudili in s skupnimi močmi jim je pod streho uspelo spraviti eno bolje organiziranih tekmovanj lanskega leta. Pohvale so dobili tako od sodnikov kot od gostujočih tekmovalcev in njihovih klubov. Poleg te uradne tekme je klub že nekaj let zaporedoma prireditelj dveh manjših tekmovanj, predvsem prijateljskega značaja, z namenom

29

Starši - pogled z roba igrišča Ob koncu koledarskega leta oziroma začetku novega vedno vlečemo črte in računamo – bilance, dosežke, uspehe … Ravno tako v KK Ajdovščina.

prijetnega druženja in sklepanja novih poznanstev. Obe tekmici, t.i. Otroška mini Fita, kot tudi prijateljski 3D, kjer se strelja na makete živali v naravni velikosti na neznane razdalje, sta postali že precej prepoznavni in priljubljeni med lokostrelci z vseh vetrov, ki so vztrajni tudi, če jih preseneti močno deževje. Na nedavnem občnem zboru budanjskih lokostrelcev so si zadali nove cilje za naprej. Želijo dosega-

R ti enake ali še boljše rezultate in še naprej širiti priljubljenost tega na videz enostavnega, v resnici pa še kako zahtevnega športa. Med drugim so tudi podelili priznanja za vse osvojene državne rekorde, pokal za 1. mesto v Slovenskem pokalu, ter kar nekaj FITA in AH značk. Prav v posebno čast pa jim je čestitka župana občine Ajdovščina Marjana Poljšaka, ki je že večkrat poudaril, da ceni trud čisto vsakega posameznika, ki dela za prepoznavnost občine v Sloveniji in v svetu. Pa naj bo to športnik, kulturni delavec ali pa obrtnik. Zadanim željam Budanjskih lokostrelcev se pridružujemo tudi vsi, ki nas je ta zvrst športa očarala na tak ali drugačen način. Vabimo vas, da si tudi sami pobliže ogledate ter poskusite, kakšen šport je to in kakšen je pravzaprav občutek, ko v rokah držiš napet lok s puščico, ki meri v tarčo… Kakšen je šele, ko puščica tudi zares prileti v center! Janja Ferjančič

adi govorimo in pišemo o uspehih članske ekipe, o dosežkih mlajših kategorij, o številu članov v klubu, o novih članih košarkarske šole, o na novo ustanovljenem košarkarskem vrtcu … O dosežkih in uspehih naših fantov, ki so jih vodili uspešni trenerji. O upravi kluba, ki po svojih najboljših močeh pridobiva sponzorje in potrebna sredstva za delovanje kluba. A nihče še ni napisal ničesar o ljudeh, ki delujemo v ozadju, ki smo vedno prisotni in vedno na razpolago. O nas STARŠIH. Svoje osnovno poslanstvo smo opravili že pred leti – ko smo to mularijo spravili na svet. In nekega dne smo ugotovili, da imajo fantje preveč energije, da preveč sedijo pred računalniki in televizijo, da se dolgočasijo, da nimajo kaj početi, da počnejo tudi neumnosti … Da bi to spremenili, smo iskali primerno dejavnost … in našli košarko. Nadebudneži so vzljubili oranžno žogo in tekanje po igrišču, starši pa se (eni bolj, drugi manj) podredili športnemu načinu življenja. Vsi pa smo se sprijaznili z dejstvom, da se bo za košarko potrebno tudi žrtvovati. Da bomo tudi starši svoj prosti čas preživeli v košarkarskem duhu. Da bomo gledališke predstave zamenjali za košarkarske tekme. Da bomo v soboto namesto družino na izlet

peljali fante na gostovanje. Da bomo jutranje nedeljsko poležavanje zamenjali za glasno navijanje v domači telovadnici. Da bomo usklajevali prevoze na trening in domov. Da bo hladilnik vedno poln in na zalogi vedno ta prava pijača (po treningu bo itak vsega zmanjkalo). Da bo verjetno treba pralni stroj zamenjati prej, kot smo načrtovali, saj se čez teden kup prešvicanih majic in nogavic vztrajno veča, čez vikend pa nas razveseli še polna potovalka dresov. Da bomo preživeli šok, vreden najmanj 100 €, ko nas mulc z nasmehom od enega ušesa do drugega seznani z dejstvom: »Meni so copati premajhni, rabim nove!« Da bomo poznali vse športne trgovine v naši okolici. Da bomo priskočili na pomoč, ko bo potrebno organizirati srečelov in po svojih najboljših močeh v teh časih poskušali nažicati čim več nagrad. Da bomo naredili karkoli, za dobro naših otrok. Ker nam ni težko, saj vidimo, da fantje uživajo. In imamo možnost, da se veselimo z njimi ob zmagah. In smo tu, ko potrebujejo besedo tolažbe ali/in spodbude ob porazu. Zato in prav zato si vse mame in vsi očetje, od prvega do zadnjega, zaslužimo priznanje. In čestitke. In en velik HVALA za vse, kar naredimo za naše fante, naše košarkarje. Saša Brecelj, foto Alojz Bolčina


30

Latnik 147, 7. februar 2014

Kjer zima postane užitek

Cerkno - družini prilagojeno smučišče Verjetno se sprašujete zakaj bi šli smučat v Cerkno, ko pa so večja italijanska smučišča bližje pa še lažje dostopna.

Tradicija domačnosti v hotelu Cerkno

K

o se odločamo za smučanje, je prvi dejavnik ta, da ponudba smučišča ustreza našim potrebam. Smučarski center Cerkno je bil s strani obiskovalcev kar trikrat zapored izbran za najsmučišče Slovenije med velikimi centri, nosi pa tudi naziv Družini prijazno smučišče. Center je iz Vipavske doline in Nove Gorice oddaljen uro vožnje. V Cerknem se nahaja hotel Cerkno, na vrhu smučišča pa je na razpolago 6 apartmajev, kjer je sama ponudba še bolj prilagojena družinam, saj se tam nahaja tudi igralnica za otroke z organiziranim varstvom in animacijo za najmlajše, malčki pa se lahko iz zgornjega nadstropja v pritličje spustijo tudi po toboganu. V prije-

je za otroke na samem smučišču v neposredni bližini restavracije poligon s pomičnim trakom, figuricami na snegu, vrtiljakom, ob koncu tedna pa se otroci lahko pomerijo na čisto pravem smučarskem tekmovanju s podelitvijo diplom ter drugo pestro animacijo. Posebnost je tudi smučarski vrtec, ki poskrbi za vaše malčke, da jim ni nikoli dolgčas. Ponuja tudi možnost izposoje in servisiranja smučarske opreme. Svoje otroke lahko mirno zaupate animatorjem in varuškam v smučarskem vrtcu oziroma vaditeljem smučanja v smučarski šoli. Za najmlajše je dobro poskrbljeno, zelo atraktiven in priljubljen je pomični trak ... ter vrtiljak, kjer se otroci zelo radi zadržujejo in igrajo. Vrtiljak je skozi ves

tno urejenem hotelu Cerkno, kjer se potrebam gostov, če se le da, prilagodijo, pa je na razpolago 180 ležišč. Hotel pa ponuja tudi veliko možnosti za razvajanje po smučanju (bazen s termalno vodo, wellnes, fitnes…). Da je ponudba res prilagojena družinam, nam pove tudi ugodnost družine smučajo ceneje, saj 4 - članska družina z dvema šoloobveznima otrokoma lahko uživa v smučanju že za 61 €. Verjetno je to edina tovrstna ponudba na slovenskih smučiščih

dan dobro zaseden, otroci pa uživajo tudi v smučanju 'slaloma' mimo figuric na snegu, ki jih premagujejo namesto klasičnih ovir. Dnevna smučarija je prav gotovo užitek - po dobri uri vožnje parkirate neposredno ob smučišču, tu se nahajajo tudi blagajne za prodajo vozovnic, kjer vam bo prijazno osebje pomagalo z nasveti in odgovorilo na vaša vprašanja. Potem pa uživat na izredno urejene proge smučišča, prav gotovo bo kakšna od njih pisana na kožo tudi vam.

Brez skrbi iz hotela na smučišče

Smučanje za organizirane skupine, klube, šole

Hotel je od smučišča oddaljen le 10 km, do tja pa vas odpelje brezplačni smučarski avtobus. Hiter prevoz do smučišča in 'užitek' se lahko začne. Samo smučišče se razprostira na pobočju 1291 m visokega Črnega vrha. Tu se nahaja 18 km lepo urejenih smučarskih prog, pri čemer je velik poudarek na sodobnih sedežnicah, saj ima edini v Sloveniji dve pokriti šest - in štiri - sedežnici. Velika pozornost je namenjena družinam, saj

Šolske skupine, klubi oz. vse vnaprej najavljene skupine na Smučarskem centru Cerkno naravnost 'crkljamo', saj otroci v teh skupinah smučajo že za samo 8 € na dan, če pa potrebujete spremljevalce ali učitelje smučanja, v Smučarski šoli Cerkno poskrbimo tudi za to.

Snežni park ali tekaške proge? Odločitev je vaša.

Za tiste bolj adrenalina polne

smučarje je od sezone 2009/10 postavljen snežni park za deskarje in smučarje prostega sloga, kjer lahko po mili volji skačejo in uganjajo vragolije. Park je sestavljen iz treh sklopov - prvi sklop sestavljajo objekti za začetnike, v drugem sklopu so objekti za izkušene, tretji sklop pa je sestavljen iz dveh večjih skakalnic, ninty jump, desne stranice snežnega žleba, in v izteku quarter pipe, ki je primeren za tiste, ki deskanje že dodobra obvladajo. Pri učenju vam bodo v pomoč tudi učitelji deskanja in prostega sloga smučanja. Za tiste, ki bi radi uživali smao v parku pa so na razpolago tudi vozovnice po nižji ceni, ki omogočajo uživanje samo v parku.

Če se boste odločili za bivanje v hotelu, vas tam po smučanju čakajo še dodatne aktivnosti. Najprej seveda večerja, da se resnično okrepčate. Ponudba hrane je res raznolika, še poseben poudarek pa dajejo tudi tradicionalnim slovenskim jedem, za katere imajo rezerviran tudi tako imenovani 'Babičin kotiček'. Postrežba hrane je organizirana po sistemu 'vzemi, kar hočeš', je pa ponudba pestra, tako da se za vsakogar nekaj najde, tudi za ljubitelje rib, dietne in vegetarijanske prehrane. Dobro je poskrbljeno tudi za najmlajše, za katere imajo pripravljene tudi otroške stolčke, brez problema pa jim sestavite tudi meni. Prav tako se v hotelu nahaja otroški kotiček in tudi del bazena je namenjen najmlajšim.

lahko resnično pogreješ vse prezeble ude in se sprostiš po naporni smuki. Hotel ima tudi svoj fitnes za vse tiste, ki jim ostane še nekaj energije po smučanju. Prav tako je na voljo več vrst savn (finska, IR ter zeliščna), kjer se lahko sproščate in razvajate. Prav posebna ponudba pa je Center zdravja in lepote, kjer si lahko privoščite vse … od uživanja v dvoje, do masaže ali pa naredite manikuro, polakirate nohte … skratka, na dopustu res uživate in se sprostite.

V naslednjih tednih ne zamudite

15.2.2014 – Dan radia Robin (Alya, DJ Ney, obilica presenečenj) 1.3. – Active dan na slovenskih smučiščih v sodelovanju z OKS (tekmovanje, obisk znanega slovenskega športnika, nagrade in še mno-

Aprés ski na edinstveni lokaciji s pogledom na Triglav

Ker pa si je potrebno ob smuki privoščiti tudi počitek in se okrepčati, vas v restavraciji postrežejo s toplimi in hladnimi jedmi, pa tudi brez napitkov ne gre. Lahko se usedete znotraj restavracije ali pa zunaj, pri čemer je v obeh primerih poskrbljeno tudi za dobro animacijo gostov na najrazličnejše načine. Nastanitveno–gostinski objekt se nahaja na vrhu smučarskega centra. Tu se vedno najde kak prosti sedež, prav tako pa se odpira čudovit pogled na okolico.

V hotelu imajo tudi ogrevano shrambo za smuči, kamor smo shranili našo opremo. Sobe so prenovljene in sodobno urejene. Ker pa se z večerjo dan še ne konča, je v bazenu za sporostitev utrujenih smučarskih nog na razpolago hotelski bazen. Ta je velik 25 x 13 m in ima termalno vodo, ki jo črpajo v neposredni bližini hotela. Termalna voda ima temperaturo 30 °C, kjer

go, mnogo več…) 15.3. - zaključek Vsak vikend – test smuči, animacija v otroškem vrtcu, degustacije Več informacij o ponudbi, cenah in dogodkih na smučišču ali v Hotelu Cerkno najdete na : www.hotel-cerkno.si ali www.ski-cerkno.com PR


Latnik 147, 7. februar 2014

GLASBA

31

Mef z NOB bendom v Dolgopoljski otroci so ustvarjalni Palah

Že kar nekaj let deluje v vasi otroški zborček, pa tudi skupinica igralcev, ki ju vsa ta leta vodita Klelija Božič in Lucija Praček.

Pisec besedil, glasbenik, novinar, bivši občinski svetnik, sin partizana, predvsem pa, kot sam pravi, zelo dober povprečnež, ki je na vsakem področju nekaj dosegel in to na pošten način … z Dragom Mislejem – Mefom, po katerem se pretaka tudi nekaj loziške krvi, in ki je s svojo skupino NOB (Narodnoosvobodilni bend) lani jeseni izdal svoj tretji album ‘Najboljša leta’, smo se pogovarjali tudi o koncertu, ki ga na predpraznični dan, v petek, 7. februarja, pripravlja v Hiši mladih v Ajdovščini.

Nekoč ste dejali, da je pisanje besedil v bistvu obrt in da samo pesniki bleferji govorijo, da pišejo pesmi zase. Glede na to, da ste napisali že okrog 500 pesmi za različne izvajalce, se vam zdi, da se od tega da dostojno živeti? Če bi avtorji dobili toliko izplačil, kot smo jih še pred slabimi desetimi leti, ko si niso avtorskega kruha poželeli še vsi mogoči, od založnikov do IPF-ja in še nekaterih organizacij, ki jih je usmerjal Urad vlade za intelektualno lastnino, potem bi lahko dostojno živeč z dobrimi 1.200 – 1.500€ na mesec in to bi meni in štiričlanski družini, povsem zadoščalo. Žal se je višina nadomestil za avtorske pravice prepolovila in z letošnjim izplačilom bi imel manj, kot znaša povprečna slovenska plača, ob tem, da nikoli ne veš, ali se bo izplačilo sploh zgodilo, ker enkrat jih ne plačajo kabelski operaterji, drugič zasebne radijske postaje, tretjič RTV, itd. Da ne govorim o tem, kako na račun takšnega prihodka ne dobiš niti kredita za nakup televizorja in minimalni limit na banki, ker to pač ne šteje med redne prihodke. Pa ne bom jamral, ker ves čas govorim, da je ta moj besedilni dar pač stvar usode. Lahko ga tudi ne bi imel. Pa bi vseeno živel. 12 pesmi je na vašem zadnjem albumu Najboljša leta, vendar pa to ni zbirka uspešnic, ampak zbir novih skladb. Sedem let smo čakali nanje, je to tako, kot pri vinu? Tistem, ki potrebuje malce daljše zorenje? Pred sedmimi leti sem bil prepričan, da ga bomo končali v dveh letih. Pred petimi leti sem bil prepričan, da ga bomo končali v letu dni, pred štirimi leti pa, da bo končan v nekaj mesecih. Enostavno smo delali v ritmu, ki nam je najbolj ustrezal, ker smo vsi to počeli zaradi pesmi samih in ne zaradi kakršnihkoli drugih potreb. Poleg tega jih zdaj že dobro igramo, ker smo jih v tem času na koncertih dobro zvadili. In katera pesem vam je najljubša; ali pa, katera je recimo kot mlado vino, spisana kot trenutni navdih? Mislim, da so bile vse napisane na hitro. Ene takrat, ko se je mudilo (Za zmeraj in Črni bratje), druge, ko sem jih na hitro napisal za Slavka Ivančiča (Marije niso našli, Luzer, Najboljša leta), pa je imel drugačne ideje, tretje v avtu ali pa na postelji med jutranjim prebujanjem. Moj

navdih je življenje in vse kar vidim in doživim. Tega pa je veliko. Veliko vas je bilo, pri nastajanju nove plošče. Vedno imate, pravzaprav, kar nekaj sodelovanj. Kako to gre? Preprosto. Če nisi nikomur nič dolžan in nikomur ne želiš slabo, ampak želiš pomagati, potem se to prej ali slej vrne. So tudi slučajna sodelovanja. Štefica Stipančevič Steffy, ki je zdaj že resna operna pevka, je z mano sodelovala kot osnovnošolka, med snemanjem pesmi pa sem jo srečal na recepciji Radia Koper, kjer je delala preko študentskega servisa. Vprašal sem jo, če pride in je prišla ter zapela nekaj izvrstnih spremljevalnih vokalov. Od novega leta veliko koncertirate, sploh na Primorskem vas imamo radi, zanima pa nas, kaj pripravljate za ajdovsko publiko (pa seveda, da ne pozabimo na Vipavce, pa Goričane, Kraševce, mogoče pride tudi kdo z obale)? Prišli bomo v širši zasedbi, kot sem načrtoval. V gledališču Koper in v Cankarjevem domu je z nami nastopal tudi pianist Jadran Ferjančič, naš stari soborec iz Desetega brata, sicer pa poklicni glasbenik v tujini, in ker je po rodu z Ajdovskega (mislim da s Planine), si je zaželel priti na ta nastop in z njim pride še drugi kitarist, tako da nas bo skupaj šest, kar je dobro za muziko in slabo za naš honorar, ker ga bomo delili na šest. Upam, da bo dovolj za bencin do doma. Kolikor vemo, ste v bistvu že upokojenec, mladi upokojenec, pa nikakor ne najdemo občutka, da je tako. Izgledate mladi, čili, zdravi, skoraj brez gub … Uživate v življenju? Doma sem iz Postojne in tam smo kakšnih deset let nazaj, ha - nogomet sem začel igrati pri petnajstih, prvo punco dobil na faksu, bend sestavil pri 24-tih, ko večina že neha in tako naprej. Zato so mi uporniki pred parlamentom veliko bližje kot Erjavec. No ja, on mi sploh ni blizu. Mislim, da o rock’n’rollu pojma nima in sploh ne ve kdo so Elvis Jackson ali ElaBanda. Skratka, se vidimo v petek na koncertu, pridružite se nam tudi vi, 7. februarja ob 22.00 uri v Baru Hiša mladih, v Palah, v Ajdovščini. Bar Hiša mladih, foto Mefov osebni arhiv

O

troci se menjajo, glede na leta pač, si pa izmenjujejo izkušnje. Lepo je, da nas v teh tegob polnih časih kdaj razveselijo s svojimi nastopi. Seveda morajo za to tudi vaditi – vaje imajo ob ponedeljkih zvečer. Po vajah je bila priložnost še za krajši klepet z mentoricama. Klelija, kakšno vlogo ima petje v tvojem življenju? Petje in glasba me spremljata že od mladih let. Najprej sem prepevala v otroškem zboru, nato v različnih mešanih zborih in skupinah. Po končanem izobraževanju v solopetju pa sem začela tudi sama poučevati druge in to obdobje še kar traja. Glasba, in petje še posebej, mi veliko pomenita, saj ponujata veliko izraznih možnosti, kar mi je od nekdaj všeč. Z glasbo izražam svoj odnos do sveta, to je prenašanje ene lepe energije na druge. Kako doživljaš soustvarjanje kulturnega dogajanja v Dolgi Poljani? To je res spodbudno okolje. Vese-

li me pobuda, da v našem kraju organiziramo kulturne prireditve in s tem sokrajanom pričaramo kak lep trenutek. Taki dogodki povezujejo ljudi med seboj. V zadovoljstvo mi je tudi, da prenašam svoje znanje drugim. Otroci radi nastopajo, so pristnim, iskreni in radostni, zato zlahka navežem stik z njimi in lepo sodelujemo. Koliko otrok prepeva v zborčku in kako ste jih pritegnili? Otroci so radi vključeni v dogajanje v svojem kraju, z dobro idejo jih ni bilo težko pritegniti. V zborčku prepeva 17 otrok različnih starosti, tudi najmlajši. Z veseljem sem vključila nekaj deklet, ki igrajo različne inštrumente in nas spremljajo. Tako je bilo miklavževanje res en prijeten dogodek in upam, da jih bo še veliko. Lucija, od kdaj veselje pri delu z otroki? Zelo rada delam z otroki in za otroke. Zelo bi pohvalila vse otroke, od vrtca do konca osnovne šole.

Zelo radi prihajajo na vaje. S tem si krepijo samozavest in podarjajo svojo ustvarjalnost. Uživam v njihovih idejah in iskrivih očeh, ko te presenetijo in dajo vse od sebe. Bravo dolgopoljski otroci! Si bila sama v podobnih skupinah? Že od svojega 17. leta pripravljam igrice za miklavževanje in materinski dan. Zahvaljujem se Kleliji, ki vztraja in vliva veselje do petja mladim rodovom. Zelo jo cenim. Ali je nadebudneže težko vzpodbuditi k ustvarjalnemu delu? Nikoli ni težko, dajo ti veliko energije. To, da vzpodbujam mlade talente na umetniškem področju, mi je v čast, saj vem da slovensko šolstvo to bolj malo ceni. Se pa zahvaljujem vsem iz krajevne skupnosti, ki nam stojijo ob strani in nas podpirajo. Kako izbiraš točke, program? Tekom let sem si jih pripravila po lastni izbiri. Emil Milan Fras

V Centru starejših Pristan brezplačne namestitve starejših iz Postojne

Z

avod za socialno oskrbo Pristan, ki v Občini Postojna izvaja storitev pomoč družini na domu, v teh dneh starejšim v stiski pomaga v dodatnem obsegu. Kljub izrednim vremenskim pogojem socialni oskrbovalci na domu

dnevno obiščejo in oskrbijo večino uporabnikov. Tistim, ki imajo težave z ogrevanjem, živijo sami in svojci ne zmorejo poskrbeti zanje, pa so omogočili brezplačno namestitev v Centru starejših Pristan v Vipavi. Prostih

kapacitet v centru sicer nimajo, vendar so za takšne primere uredili zasilne namestitve. Tako so v Vipavo pripeljali Marijo Poljšak iz Velikega Otoka pri Postojni, večletno uporabnico pomoči na domu. Gospa, ki je bila več dni v mrazu in slabih razmerah, je v centru že nameščena, dobila je topel obrok in se dobro počuti. »V primeru, da bomo v naslednjih dneh zaznali še kakšno potrebo po namestitvi, bomo le-to skušali realizirati. Predvsem želimo najprej poskrbeti za vse naše uporabnike storitve pomoč družini na domu. Pripravili smo poseben načrt namestitev, saj je center polno zaseden. Starejšim povsem brezplačno ponujamo namestitev v toplih prostorih, prehrano ter vso zdravstveno in socialno oskrbo,« pojasnjuje Martin Kopatin, direktor Zavoda Pristan. ip


32

ZADNJA

Latnik 147, 7. februar 2014

Uvod v Vrtovčevo leto

Dr. Zora Korošec Koruza, Hilarij Kosta, Tamara Rusjan, Andreja Škvarč

U

vod je predstavljala že slovesnost v kleti Vrtovčeve rojstne hiše, na njegov rojstni dan, 28. januarja. Mistični čar starinskega velbanega hrama je nadgradila slavnostna govornica, profesorica z Biotehniške fakultete, dr. Zora Korošec Koruza in zbrane navdušila s prepletom citatov iz Vrtovčevih del, še danes uporabnih in aktualnih, ter hvalnico osebnostnih lastnosti velikemu učenjaku svojega časa. Ne samo enciklopedično znanje, ki mu ga je omogočalo znanje jezikov, Koroščeva občuduje tudi njegov sočen slovenski jezik, predvsem pa srčno domoljubnost, da je

vedal lepo, po njihovo, razumljivo, ker je povedal z ljubeznijo.« Slavnostna govornica se bo z Vrtovčevim jezikom letos spoznala še tesneje, saj bo pomagala pri prepisu znamenite Vinoreje v sodobni jezik. Takšno nalogo si je zadalo namreč društvo, ki nosi njegovo ime – knjiga naj bi izšla do tradicionalnega Vrtovčevega pohoda jeseni. Pestro dogajanje v hramu v Jakulinih je spremljala plejada vinskih strokovnjakov, sedanja in prejšnja vipavska vinska kraljica (Karmen Cizara in Katja Blagonja) ter aktualna slovenska vinska kraljica Špela Štokelj. Zapel je šembijski zbor, ki

Vipavski hram RESTAVRACIJA TRADICIONALNE VIPAVSKE KULINARIKE IN IZBRANIH VIN

VALENTINOV PLES OB ŽIVI GLASBI IN MENUJIH ZA ZALJUBLJENE Info: 040 470 993, restavracijavipavskihram@gmail.com

Vinsko kraljestvo

svoje bogato znanje delil med ljudske množice z iskreno željo po napredku, boljšem življenju in blaginji. Saj je bilo v nemščini tudi že tedaj veliko strokovne literature, tudi iz vinogradništva in vinarstva, toda Vrtovec je pisal v slovenščini: »Začutil je svoje poslanstvo in se odločil pisati. Pisati in govoriti ljudem o tem, kako je njihovo življenje lahko boljše, če bodo znali bolje delati, ne samo če bodo bolj srčno molili … Vrtovca so ljudje poslušali, ravnali so se po njegovih naukih, ker je po-

tudi nosi Vrtovčevo ime, v pritličju hiše pa je bila na ogled razstava Vrtovčevih del, ki jih je posodila družina Staneta Bačarja. Prav Bačar je namreč pred leti ponovno 'odkril' Vrtovca, po mnenju prof. Korošec Koruze pa je treba Vrtovca in njegove nauke predstaviti tudi v Ljubljani, Mariboru, na Dunaju in »…najti nove duhovne, nove oznanjevalce njegove besede in duha.« Rudi Lovec

UREDITE SVOJO NEPREMICNINO IN JI DAJTE Goriška cesta 12, 5270 Ajdovšcina

T: 059 211 656 info@dezis.si

www.dezis.si

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

PRAVO VREDNOST!

Profile for Moja Občina

Latnik januar  

občinsko glasilo občin Ajdovščina in Vipava

Latnik januar  

občinsko glasilo občin Ajdovščina in Vipava

Advertisement