Issuu on Google+

MAREC 2012

brezplaÄ?ni izvod | letnik 3, ĹĄtevilka 1

revija za spoznavanje in ohranjanje narave

od 4 do 12 let


Živjo! Tokratna revija Modri Jan je izšla na prav poseben dan: 6. marec, svetovni dan varčevanja z energijo. O varčevanju z energijo veva že veliko, kajne? Pa tudi o obnovljivih virih energije. Eden od njih je tudi lesna biomasa. Torej bova v tej številki revije raziskovala les in drevesa. Naslednja številka revije te bo razveselila 21. junija, do takrat pa prijetno branje in zabavno druženje na www.modri-jan.si!

Revija Modri Jan ○ Brezplačna revija ○ Letnik 3, Številka 1 ○ Na leto izidejo 3 – 4 številke. ○ Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ○ Uredništvo: Petja Rijavec, Majna Šilih, Minka Mehonić, Sonja Korelc ○ Strokovno svetovanje: Tadeja Sitar ○ Besedila: Darja Štukelj, Sonja Korelc, Petja Rijavec, Majna Šilih ○ Oblikovanje in likovno-tehnično urejanje: Klemen Čadež ○ Lektura: Melita Silič ○ Naslov uredništva: Revija Modri Jan, Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. ○ Produkcija: AV studio d.o.o. ○ Vodja produkcije: Minka Mehonić ○ Tiskana naklada: 12.000 izvodov ○ Tisk: Grafex d.o.o. ○ Spletna stran: www.modri-jan.si in www.modra.energija. si ○ Na revijo se lahko naročite prek spletnega obrazca na spletni strani www.modri-jan.si ali izpolnite naročilnico v reviji in in jo pošljite na uredništvo. ○ Nenaročenih rokopisov, risb, fotografij in podobnega ne vračamo avtorjem. Uredništvo lahko prejeta dela objavi v reviji Modri Jan, na spletni strani www.modri-jan.si, www.modra-energija.si in drugih materialih, ki jih pripravlja Holding Slovenske elektrarne d.o.o. ○ Prispevkov, objavljenih v reviji Modri Jan, ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez predhodnega dovoljenja uredništva. Revija je natisnjena na papir, ki je PEFC certificiran.* *PEFC – programe for the Endorsment of Forest Certification Schemes (program za potrjevanje shem za certifikacijo gozdov).


Kazalo Predstavljamo

Na obisku

biomasa 4 Pridobivanje energije iz biomase 8

Cristal Šraj Matija Hiršenfelder

Spoznaj naravo

Razmišljaj in ustvarjaj

Drevo Veverica Zanimiva drevesa po svetu Bonsaj Lipa

10 14 16 18 20

V Sloveniji in po svetu Gozdar Gozdne učne poti Lovska preža Finska

22 23 26 28

30 34 35 36

izdelaj sam! Modri kviz Pisma za Modrega Jana Podaljšanje pravljičnega natečaja

38 40

42 45 46 48

Modro za starše Božičkova dežela

49

Modro za učitelje Ekoalbum Modri nabiralnik

50 51

Bodi moder Recikliran papir Strip Pesem Veverica Zgodbica

3


Predstavljamo

Biomasa Biomasa je masa, ki je lahko iz lesa in lesnih ostankov, ostankov iz kmetijstva (Ĺživinorejski odpadki), nelesnatih rastlin, ki so uporabne za proizvodnjo energije, in ostankov iz proizvodnje industrijskih rastlin. Verjel ali ne, sem sodijo tudi doloÄ?eni sortirani odpadki iz gospodinjstev.

4


Predstavljamo

V skupino lesne biomase uvrščamo les iz gozdov (1), les s površin v zaraščanju, les s kmetijskih in urbanih površin, lesne ostanke predelave lesa, odslužen (neonesnažen) les. Biomasa je tudi skupno ime za odmrli organski material, predvsem rastlinskega izvora, ki ga človek lahko uporablja za pridobivanje energije (šota). Sem prištevamo še slamo in hitro rastoče rastline, kot sta sladkorni trs (2) in oljna repica (3). Tokrat se bova poglobila v lesno biomaso, ki je najbolj razširjen, hkrati pa tudi obnovljiv vir za pridobivanje energije. Prednosti ogrevanja z biomaso je več, najpomembnejša pa je zagotovo ta, da pri ogrevanju z biomaso ne obremenjujemo okolja z dodatnimi izpusti CO2.

1

2

3

5


Predstavljamo Koliko energije bomo lahko proizvedli z lesno biomaso, je odvisno od: • količine vode, ki jo vsebuje les, • dimenzije lesa in njegove ohranjenosti, • vrste lesa. Les je najbolj razširjen vir za pridobivanje energije. Medtem ko je za ogrevanje primernejši les listavcev, ki ima večjo gostoto in zato tudi večjo kurilno vrednost na kubični meter, je za kuho in peko najboljši les iglavcev, ki ima večjo kurilno vrednost na kilogram (izgoreva hitreje in bolj intenzivno).

6


Predstavljamo

Lesno gorivo je lahko različnih oblik: • Polena so tradicionalna oblika lesnega goriva. • Cepanice so meter dolgi kosi lesa, ki jih pridobivamo iz okroglega lesa slabše kakovosti. • Okroglice so meter dolgi kosi okroglega lesa, ki jih pridobivamo iz drobnejšega okroglega lesa slabše kakovosti. • Sekanci so kosi sesekanega lesa, običajno iz drobnega lesa. • Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa – proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. • Briketi so večji stiskanci, narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev ter drugih neonesnaženih lesnih ostankov.

Že veš? • Les iglavcev kupujemo po teži, les trdih listavcev pa po volumnu. • Za uporabo mora biti les vsaj zračno suh, kar pomeni, da se je sušil najmanj 6 mesecev. • V Sloveniji uporabljamo biomaso za ogrevanje več kot 100.000 stavb. 7


Predstavljamo

Pridobivanje energije iz biomase 1. Pridobivanje sekancev Pri obdelavi lesa ostanejo majhni delci – sekanci.

8


2.

Predstavljamo

Analiza sekancev Sekance najprej analiziramo, da ugotovimo, kako kakovostni so.

3. Transport sekancev Sekance pripeljemo do peÄ?i.

4. Pridobivanje energije S sekanci zakurimo veliko peÄ? in tako pridobimo toplotno energijo, ki jo pretvorimo v elektriko. 9


Spoznaj naravo

KROŠNJA

Sestavljena je iz vej, ki so razvejane na manjše veje in vejice. Te vejice seveda nimajo nič skupnega s stavčnim ločilom! Oblika krošnje je odvisna od pogojev, v katerih drevo raste.

Drevo

Drevo je odličen pripomoček za otroško igro, se strinjaš? Stavim, LIST da poleti z veseljem Oskrbuje drevo z splezaš na češnjo in organskimi snovmi, ki pobiraš sladke rdeče nastajajo v njem s pomočjo fotosinteze. Listi so pljuča plodove. Zabavno drevesa, saj z njihovo pomočjo je tudi skrivanje v drevo diha in tudi izloča vlazavetju zgrbljene vrbe go. Imajo značilno obliko, ali hlajenje v senci po kateri prepoznamo vrsto drevesa. mogočne lipe. Poglejva si drevo malo pobliže. Deblo

Korenine

10

Pritrdijo drevo v tla, da lahko trdno stoji in se upira težkim vremenskim razmeram. Skrbijo tudi za prehrano drevesa, saj iz podlage srkajo vodo in hranilne snovi.

Je v resnici olesenelo steblo, ki ga ščiti lubje. Njegova glavna naloga je, da prevaja hranilne snovi od korenin do krošnje. V gozdu poišči posekan hlod ali štor, preštej kroge na njem in izvedel boš približno starost drevesa!


Spoznaj naravo

11


Spoznaj naravo

Zakaj je drevo pomembno? Drevo je neke vrste tovarna, saj porablja ogljikov dioksid in proizvaja kisik, ki ga potrebujemo za dihanje. Drevesa tudi Ä?istijo zrak, nam dajejo les, obrodijo plodove, Ĺživalim ponujajo dom in zavetje, zadrĹžujejo vetrove in nam nudijo prostor za rekreacijo in sprostitev.

12


Spoznaj žival Uganka Po orehu skače, bel predpasnik, rjave hlače. Med vejevjem škrta, žaga, neprestano šviga švaga. Jedrca je vsa pobrala, tla z lupinami nastlala.

Veveriček posebne sorte Ko za temnimi gorami sončece zaide, k tvoji beli postelji veveriček pride, pa ti čisto na uho tiho zašepeče: drago malo bitjece, mnogo mnogo sreče!

13


Spoznaj žival

Veverica Vsi jo poznamo po dolgem košatem repu, ki je dolg približno toliko kot celo veveričje telo! Ali veš, da ga uporablja za ravnotežje pri plezanju, skakanju in drugih akrobacijah? Ponoči se z njim pokrije, da ji je toplo. Res je priročen tale rep. Veveričin kožušček je rdeče, rjave, sive ali črne barve. Odvisno od njenih prednikov in okolja, v katerem živi. In tudi od letnega časa. Poleti ima veverica krajšo in svetlejšo dlako, pozimi pa si privošči debelejši in temnejši kožušček. Le trebušček je vedno enak – bel. Vem, da te zanima, ali je res, kar pravijo pesmice in zgodbice o veverici in lešnikih, zato kar poglejva: res je, veverica se hrani z orehi in lešniki. Pa tudi s semeni gozdnega drevja, s sadjem, z gobami, zelišči in včasih tudi z žuželkami! Hrano, ki je ne more pojesti, zakoplje ali skrije, da jo lahko poje kasneje. To je dobra navada, saj zakopanih semen pogosto ne najde in tako začnejo semena kaliti. Lahko bi ji rekli tudi vetrocvetka, kajne?!

Zime ne prespi in brez hrane ne zdrži dlje kot nekaj dni, zato si dela zalogo semen za hladne zimske dni.

14

Zelo skrbi za svojo čistočo in si vsako jutro skrbno očisti kožuh. Po vsakem obroku si s tačkama očisti gobček, pogosto se »okopa« v vlažnem mahu, zobe pa si očisti z grizljanjem vejice.


Na tleh, kjer se giblje z dolgimi skoki, se ne počuti varno, zato ostaja ves čas v bližini dreves.

Spoznaj žival

Družina veveric je kar obsežna, na celem svetu je znanih več kot 250 vrst. 15


Spoznaj naravo

Zanimiva drevesa Narava je super in ima čarobne moči! To zdaj že veva, kajne? Čarobna je predvsem njena sposobnost stalnega obnavljanja in čarobne so rastline in oblike, ki jih ustvarja. Drevesa so na primer zelo zanimiva, ker so lahko zelo visoka, debela ali nadvse nenavadnih oblik. Po njih lahko plezajo živali (in ljudje!), nudijo senco, zavetje, plodove in šepetajo o milijonih let zgodovine. Poglej samo dvokrpega ginka! Njegova zgodovina sega več kot 200 milijonov let v preteklost. To drevo je doživelo razmik celin, preživelo ledeno dobo, spremljalo razvoj in izumrtje dinozavrov in nastanek človeškega rodu.

16


Spoznaj naravo

Že veš? Najnižje drevo je pritlikava vrba z 2,5 cm višine. Najvišje doslej izmerjeno drevo je evkalipt, visok 152 m. V Sloveniji je že vrsto let najvišja Sgermova smreka z 62 metri. Najstarejše drevo na svetu je 9.550 let stara jelka na Švedskem. Najdebelejše drevo je cipresa, imenovana tudi drevo življenja, ki raste v Mehiki in ima obseg debla kar 36,2 metra. • Bonsaj je drevo, ki zaradi človeških posegov ostane zelo majhno. • Drevo vrste Larix gmelinii prenaša mraz do - 70°C. • V Trenti raste smreka v obliki kače, zato jo imenujejo tudi kačasta smreka. • • • • •

17


Spoznaj naravo

Bonsaj Si že kdaj slišal za bonsaj? To je tisto malo drevesce, ki izgleda kot pravo. Saj tudi je pravo! Razen v velikosti se prav v ničemer ne razlikuje od svojih prijateljev v naravi. Morda veš, kako jih ohranjamo majhne? Tako, da obrezujemo korenine in veje in jih ovijamo z žico. Na ta način ohranjamo tudi želeno obliko drevesa. Beseda bonsai prihaja iz japonščine; »bon« pomeni posoda, »sai« pomeni drevo. Dobesedni prevod se glasi »drevo v posodi«. Se pravi, da gre za drevesa iz narave, ki so posajena, vzgajana in rastejo v posodah. Dobro vzdrževani bonsaji so zdravi in dosegajo višjo starost kot drevo iste vrste v naravnih razmerah.

Že veš? • Bonsaj je zelo stara umetost, ki so jo Japonci pred več kot 2000 leti prevzeli od Kitajcev.

18

• Po japonski tradiciji mora bonsajski mojster svoje znanje prenesti na naslednje generacije. Tako bo umetnost živela večno ...


Spoznaj naravo

Naredi svoj bonsaj iz krompirja Potrebuješ: • kaleči krompir • drobne kamenčke (0,5 – 1 cm) • zemljo za rože • plitvo posodo, npr. od margarine • škarje.

Vzemi plitvo posodo ali embalažo in v njeno dno izreži luknje, skozi katere bo odtekala odvečna voda. Posodo lahko tudi pobarvaš!

Nato si oglej kaleči krompir. Poganjki blede barve bodo kasneje postali korenine ali listi. Izberi, na kateri strani krompirja bo zraslo najboljše drevo, in ga s to stranjo navzgor položi v posodo. Nato do četrtine krompirja nasuj zemljo za rože. Dodaj kamenčke (do polovice krompirja), ki bodo izboljšali preskrbo tvojega bonsaja z zrakom in vodo. Krompir zalij in postavi posodo na sončno okensko polico. Prvi listi na tvojem bonsaju bodo zrasli po 1 – 3 tednih. Če bo bonsaj rastel na toplem, bodo vzklili hitreje. Bonsaj zalivaj enkrat tedensko oziroma po potrebi. Ko bo imel več listov na poganjkih, ga lahko začneš obrezovati. Posamezna stebla oblikuj, kot da so veje drevesa, vendar pazi, da ne odstraniš preveč. Še vedno jih lahko porežeš kasneje! Pridno ga zalivaj in obrezuj! 19


Spoznaj rastlino

Lipa Ali veš, da sta lipa in lipov list simbola Slovencev? O njej govorijo naše narodne pesmi, zgodbe in legende. Najdeš jo lahko v pripovedki o Martinu Krpanu, v Prešernovem Povodnem možu, v legendi o kralju Matjažu ali o Erazmu Predjamskem. Te zanima? Pobrskaj po knjižnici ali na internetu! In zakaj je lipa simbol slovenstva? Že od nekdaj je bila središče vaške skupnosti. V njeni senci so vaščani odločali o pomembnih stvareh, reševali spore in razsojali. Veljalo je, da se pod lipo lahko govori le resnico. Tam so prirejali tudi praznovanja in plese. Ljudje so se pod lipo tako radi družili tudi zato, ker je veljala za sveto drevo in vanjo naj ne bi nikoli udarila strela. Lipa ima tudi zdravilno moč. Čaj iz njenih cvetov pomirja in pomaga do dobrega spanca, znižuje povišano telesno temperaturo in lajša prehlad. Lipov med pa je zelo okusen in cenjen. Mljask! Kje še uporabljamo lipo? Ker je njen les mehak, je zelo primeren za obdelavo. Poznaš kakšen izdelek iz lipovega lesa? Naj ti prišepnem: svinčniki, embalaža, lesene figurice, risalne deske, igrače in celo vžigalice! 20


Spoznaj rastlino

Že veš? Najdebelejša v Sloveniji je Najevska lipa (natančneje lipovec). Obseg njenega debla je dobrih 10 metrov. Raste na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem in je zrasla skupaj iz kar sedmih debel, ki imajo skupne korenine! Legenda pravi, da naj bi nekoč Turki na begu pred domačini tam zakopali zaklad. 21


Spoznaj poklic

Gozdar Če kdaj v gozdu zaslišiš traktor, se nikar ne prestraši. To ni noben bavbav! Je le gozdar, ki z gozdarskim traktorjem pelje debla do skladišča ob kamionski cesti. Pa še veliko poklicev opravlja ta gozdni stric, saj je hkrati tudi: • varnostnik, ker varuje gozd, • vrtnar, ker sadi nova drevesa, • zdravnik, ker zatira gozdne bolezni ali škodljivce in • kirurg, ker pomaga odpravljati poškodbe zaradi snega, vetra ali zmrzali na drevju. Biti gozdar je naporno, a tudi lepo, saj dela v naravi in se pogosto druži z živalmi. Njegovo delo je raznoliko in zato tudi zelo zanimivo.

22


V Sloveniji

Gozdna ucna pot To je pot skozi gozd, po kateri prideš v šolo. Ne! Je sprehod po gozdu, med katerim ponavljaš matematiko. Nee! To je pot speljana po gozdu in namenjena spoznavanju gozda in njegovih prebivalcev. Opremljena je s tablami, na katerih so predstavljene zanimivosti o tamkajšnjih živalih, rastlinah, tradicionalnih obrteh in geoloških posebnostih. V Sloveniji so se učne poti začele pojavljati šele pred približno 40 leti. Danes jih imamo že ogromno – gozdnih, naravoslovnih, muzejskih, čebelarskih, grajskih in še in še. Cel kup učnih poti! Je kakšna tudi v tvojem kraju?

Beli Javor a Pineola Clasic

Navadna Jel ša Magica Volare a

23


V Sloveniji

Predlogi za obisk gozdnih ucnih poti Obišči učno pot v svojem domačem kraju. Tam boš zagotovo našel odgovore na vsa vprašanja, ki te zanimajo. Pa še zabavno bo! Če ne veš kam bi se odpravil, ti spodaj ponujamo nekaj predlogov: • Zmajčkova gozdna učna pot v Slovenskih Konjicah, • Resslova gozdna pot v Kostanjevici na Krki, • Muzejska gozdna učna pot v Bistri pri Vrhniki, • Gozdna učna pot Sviščaki pod Snežnikom, • Gozdna učna pot Kapelvald Josipdol pri Ribnici na Pohorju, • Gozdna učna pot Kozlov rob nad Tolminom, • Gozdna učna pot Pusti grad v Radovljici, • Gozdna učna pot Rožni studenec na Marofu v Kočevju.

24


V Sloveniji Labirint Pomagaj laÄ?ni veverici najti pot skozi labirnit, da bo lahko priĹĄla do leĹĄnika.

25


V Sloveniji

Lovska preža

Sončica: Kam pa kam, Modri Jan?

Puhec: Ampak zakaj na drevesu?

Modri Jan: Grem na prežo.

Modri Jan: Na višini imajo vendar boljši razgled, pa še bolj varno je.

Sončica: Kakšno prežo? Kaj je to? Modri Jan: To so neke vrste hiške iz lesa, ki jih lovci postavijo na drevesih. Puhec: Kaj pa delajo na lovskih prežah? Modri Jan: Kaj neki! Opazujejo živali! Prežijo nanje, zato pa se tako imenujejo. 26

Sončica: Kje pa so te lovske preže? Modri Jan: Ob gozdnih jasah in travnikih. Puhec: In kako se sploh opazuje živali? Modri Jan: Potrebuješ daljnogled in fotoaparat za nočno slikanje. Udobno se namestiš na preži in čakaš, da bo žival prišla.


V Sloveniji Nagradno vprašanje Opazovanje živali z lovske opazovalnice je zagotovo posebno doživetje. Če si želiš ogledati živali nekoliko pobližje in v družbi lovca, odgovori na spodnje nagradno vprašanje in nam ga pošlji do 21. maja 2012 na naslov HSE d.o.o., Koprska 92, 1000 Ljubljana. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, ki mu bo Zavod za gozdove Slovenije omogočil opazovanje živali z lovske preže za 2 osebi. Koliko rjavih medvedov živi v Sloveniji?

Puhec: Sliši se preprosto. Zakaj pa greš šele zdaj? Saj bo vsak čas tema! Modri Jan: Ker žival najlažje opazuješ zvečer, ko nastopi čas za prehranjevanje. Takrat pride v krmišče ob preži po hrano, ki so jo nastavili lovci.

Modri Jan: Ne boj se, Puhec, prav nič nevarno ni, saj bomo visoko nad tlemi. Z nami bo tudi lovec, ki nas bo poučil o pravilnem opazovanju in obnašanju. Sončica: Res me mika! Daj no, Puhec, pojdiva še midva.

Sončica: Katero žival pa sploh greš opazovat?

Puhec: Prav imaš, tudi jaz sem zelo radoveden. Pojdimo!

Modri Jan: Medveda. Gresta z mano?

Modri Jan: Super! Vesel sem, da gresta z mano. Le topla oblačila vzemita!

Puhec: O neeee! To pa že ne! 27


Po svetu

Finska Tokrat se bova potepala po Finski, deželi lesa. Finska meri kar 337.030 km², od tega je 305.470 km² kopnega in 31.560 km² vode. To pomeni, da je velika za nekaj več kot 16 Slovenij in samo vode imajo Finci več kot meri cela Slovenija! Helsinki so živahno morsko pristanišče in glavno mesto Finske. Čeprav je Finska velika, pa je zelo slabo poseljena! Gostota prebivalstva je zelo nizka, samo 17 prebivalcev na km². Država ima močno razvite številne industrijske panoge, predvsem lesno. Finska je bila že od nekdaj bogata z lesom, zato ne čudi, da je proces industriali-

zacije pospešila prav predelava lesa. Zaradi naravnih razmer sta bili gozdarstvo in lesarstvo že v minulem stoletju, poleg kmetijstva, najpomembnejši gospodarski panogi. Prve tovarne so nastale že v drugi polovici 19. stoletja, predvsem v južnem delu dežele, kjer še zdaj živi večina prebivalstva. Sem les spravljajo razmeroma poceni po med seboj povezanih jezerih in rekah bodisi s splavljenjem bodisi z vodnimi vlačilci. Letno finsko gospodarstvo izvozi za 30 odstotkov lesa, večji delež (50 odstotkov) pa skupaj dosegajo kovinska, elektronska ter tehnična industrija.

SLOVARČEK:

Industrializacija – uvajanje industrijskih strojev v določeno gospodarsko dejavnost.

28


Po svetu

Že veš?

• Gozdovi na Finskem prekrivajo kar tri četrtine ozemlja. • Finska zastava je sestavljena iz dveh barv. Modra predstavlja jezera, bela pa predstavlja sneg. • Na Finskem živi posebno ljudstvo, ki se imenuje Laponci. Okoli 10 odstotkov se jih še vedno ukvarja z rejo jelenov. • Na Laponskem doseže mraz tudi - 40°C. Brrrr! 29


Bodi moder

Recikliran papir Recikliran papir je papir, izdelan iz starega papirja. Se sprašuješ, zakaj bi reciklirali, saj je navaden papir čisto v redu? Zato, ker na ta način lahko ohranjamo gozdove, varčujemo z energijo in zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Recikliran papir je do okolja bolj prijazen kot nov papir in med njima ni prav nobenih razlik v kakovosti in barvi. Jaz sem za, pa ti?

Varcuj s papirjem • Za risanje uporabi liste starega koledarja, ki so na hrbtni strani beli. • Šolske zvezke, ki jih ne napolniš do konca, uporabi za risbice ali pisanje zgodbic. • Tiskaj samo, če je res nujno potrebno in še takrat obojestransko. • Zbiraj star papir – zvezke, časopise, revije.

30


Bodi moder

Že veš? • Eno drevo lahko v enem letu prečisti 25 kilogramov onesnaženega zraka. • Vsak od nas v enem letu porabi približno toliko papirja, kot ga dobimo iz šestih dreves. • Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlaže predelati in spet uporabiti. • Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo po sedemkrat. • Ena tona recikliranega papirja reši 17 dreves.

Narocilnica na revijo Modri Jan Vsako leto izidejo 3 do 4 številke brezplačne revije Modri Jan. Če ste revijo že prejeli po pošti na svoj naslov, ste že naši naročniki, zato vam ni treba ponovno pošiljati svojih podatkov. Lahko pa povabite prijatelje, da tudi oni postanejo naročniki. Povejte jim, da lahko spletno naročilnico izpolnijo na www.modri-jan.si.

NAROČILNICA na revijo Modri jan IME PRIIMEK LETO ROJSTVA ULICA POŠTNA ŠTEVILKA KRAJ ELEKTRONSKI NASLOV OZNAČITE, ČE ŽELITE PREJEMATI MODRIJANOVA OBVESTILA. PODPIS STARŠEV DATUM

31


Bodi moder

Izdelaj svoj recikliran papir

32

1

Najprej natrgaj časopisni papir na drobne koščke.

2

Koščke papirja namoči v vodo, da se zmehča.

3

Namočen papir zmešaj s paličnim mešalnikom.


Bodi moder

4

Gosto papirno kašo daj na mrežo, na tanko zvaljaj in popivnaj z brisačko.

5

Vse skupaj daj sušit.

6

Ko se papir posuši, ga preprosto odlepi od ozadja in ekopapir je pripravljen za ustvarjanje!

33


Recikla탑a papirja

Napisal in narisal: Tomo Turk


Napisala: Darja Štukelj

Bralni koticek

Veverica Pleza, pleza na drevo veverica mala. Gleda sem in gleda tja, kam bi lešnik dala. Poglej, poglej tu je duplina in nikogar ni doma! Tukaj se bom naselila in če žolna bo prišla, jo bom hitro izselila. In tako je našla dom veverica mala. Repek si je počesala, prav mehko si je postlala, v miru lešnik pozobala.

35


Bralni koticek

Pomlad v gozdu

Napisala: Darja Štukelj

»Fanta, res me skrbi, tale pomlad se letos nenavadno dolgo obira! Uboga narava in živali, kako jim lahko pomagamo?« se je spraševala Sončica. »Hm,« se je zamislil Puhec, »pojdimo v gozd. Tam je najhladneje, ker sonce ne doseže tal. Lahko bi jih malo pogrela.« »Super ideja! Stopila bom sneg in ogrela zemljo. Puhec, ti pa lahko odpihneš meglo!« »In ko bosta končala, bom jaz zalil tla, da bo pognala trava in ozelenelo drevje,« se je načrtom pridružil Modri Jan. Polni energije in navdušenja so celo pot čebljali o tem, kaj še lahko naredijo, da bo pomlad prej prišla v gozd. Vendar jih je čakalo neprijetno presenečenje. »Poglejta! Kaj se je zgodilo?« je Puhec presenečen s prstom kazal na drevesa pred njimi. Vsa so imela na deblih velik rdeč X. »Ojoj! Še huje je, kot sem mislila. Cel gozd je zbolel in posekati bodo morali vsa drevesa!« je bila obupana Sončica. »Te oznake naredijo gozdarji na drevesih, ki so zbolela in jih ne morejo več pozdraviti, da si zapomnijo, katero drevo posekati. Tako preprečijo, da bi se bolezen širila še na ostala drevesa in naredijo prostor novim,« je dodal Modri Jan. Sončica je bila zaskrbljena: »Mislim, da tokrat ne bo novih dreves. Morda čez leta, ko si bo zemlja končno spet opomogla.« »Hej, kaj pa je to?« je kar naenkrat vzkliknil Puhec. Tam v daljavi so zagledali Packo Rijo, ki je skakala sem in tja in krilila z rokami. »Presneto! Packa Rija riše s sprejem po drevesih. Rdeči X so njeno maslo!« se je razjezil Modri Jan. »Packa 36


Bralni koticek

Rija, kaj pa delaš?« jo je nadvse strogo pobarala Sončica. Toda Packa Rija se ni prav nič prestrašila, veselo je rekla: »I, kaj neki?! Igram se! Našla sem tale sprej in opazila, da je nekdo risal po drevesih, zato sem poskusila še jaz. Prava umetnica sem, poglejte, kako hitro mi gre.« »Ampak ti rišeš oznake, ki gozdarjem povejo, katero drevo naj posekajo! Zaradi tebe bodo posekali ves gozd!« je hitel razlagati Puhec. »Sploh veš, kako pomembna so drevesa?« je vprašal Modri Jan. »Čistijo zrak, živalim nudijo zavetje, iz njih pridelujemo papir, izdelujemo pohištvo, potrebujemo jih za ogrevanje in še veliko drugega. Se zdaj zavedaš, kakšno škodo delaš?« »Ne le, da ne boš več risala po drevesih, tudi po papirju ne boš mogla. Ker ga ne bo več!« je dramatično zaključila Sončica. Packa Rija je povesila pogled in čisto zares jo je postalo sram. »Tega pa res nisem vedela,« je skesano rekla, »in kaj zdaj?« »Sedaj boš popravila, kar si ušpičila. Očistila boš vsa drevesa in nam pomagala v gozd pripeljati pomlad,« je odločil Modri Jan. In tako se je zgodilo. Packa Rija je očistila drevesa, Sončica je stopila sneg ter posušila njegove sledove, Puhec pa je razpihal meglo in slabo voljo. Na koncu je še Modri Jan pristavil svoje in radodarno zalil zemljo. Dobro so opravili svoje delo, saj jih je že naslednji dan pričakalo prijetno presenečenje: iz tal je previdno kukala zelena travica, na drevesih pa so jih pozdravili prvi popki. Pozdravljena, pomlad! 37


Na obisku Intervjuvala: Sonja Korelc

Cristal Šraj Mlada igralka Cristal Šraj je stara 12 let in obiskuje OŠ Trnovo. Je čisto navadna deklica, ki pa je izjemno nadarjena za gledališko igranje. S Cristal smo se pogovarjali po predstavi Pozor Čarovnica!

38


Na obisku Kako potekajo delavnice Ustvarjamo in (se) igrajmo v gledališču? »Dejansko ustvarjamo in se igramo v gledališču. Zabavno je. Na vsakih 6 mesecev pripravimo predstavo in tokrat sem igrala zlobno čarovnico Kroelo Devil, ki hoče prevzeti dobri svet in zavladati temačnim sencam.« Kako si se odločila za vlogo zlobne čarovnice? »Na začetku letošnjih delavnic nam je Uroš (vodja delavnic, op. a.) dal v vrečko listke, na katerih so bile zapisane vloge. Jaz sem izvlekla lik čarovnice.«

tumi. Zabavno je. V skupini nas je 13 in spoznala sem veliko novih prijateljic. Druženje je tudi ena izmed lepših plati.« Kdo te je pa navdušil za igranje? »Moja teta Inti, ki je po poklicu igralka in stalno nekaj snema. Včasih tudi ona igra v tem gledališču.«

Načrti za prihodnost? »Želim si veliko igrati, po možnosti za veliko denarja, ha, ha, ha. Seveda bi rada nadaljevala v tej smeri, drugače pa me zanima dizajn. Najraje bi delala Kako pa potekajo te igralske delavnice, v oglaševalski agenciji in si izmišljevala reklame.« kaj počnete? »Spoznavamo osnove gledališča in skozi igro ustvarimo lastno gledališko Imaš rada naravo? Kako skrbiš, da ostaja čim bolj čista? predstavo.« »Rada hodim v naravo, na sprehod s Pa si je težko zapomniti tekst za pred- svojo psičko Taši, poleg tega recikliram, tako da ločujem smeti.« stavo, ki traja, recimo, eno uro? »Teksta si mi ni težko zapomniti, če pa kaj pozabim, pa malo improviziramo.« In katere vloge si do sedaj že odigrala in v katerih predstavah? »Poleg Zlobne čarovnice sem igrala še morsko kravo v predstavi Stoti rojstni dan, prav tako sem igrala Metko v igri Tele predstava.« Očitno je, da imaš rada gledališče. Kaj te je najbolj očaralo? »Enostavno imam rada gledališče, ker je zanimivo, tu so še šminka in kos39


Na obisku

Intervjuvala: Sonja Korelc Foto: Igor Pustovrh

Vcasih mi zadostuje en sam pogled v pisano naravo in je svet popoln Matija Hiršenfelder prihaja iz Škofje Loke in je po poklicu mizar. Pa ne čisto navaden mizar, saj med njegovimi izdelki najdete marsikaj, tudi takšne, za katere si ne bi mislili, da jih je moč izdelati iz lesa. Eden takšnih je zagotovo njegov skiro.

40


Na obisku Iz katere vrste lesa najraje izdelujete svoje unikatne izdelke? »Za unikatne lesene izdelke najraje segam po naših domačih drevesnih vrstah. Najpogosteje obdelujem les oreha, javorja, češnje, bukve, hrasta … «

rial. Največji učitelj pa sta seveda delo in volja posameznika, da odkrije njemu zastrte tančice umetnosti obdelave lesa.«

K vam v delavnico pridejo na ogled tudi vrtci – kaj je otrokom najbolj zanimivo v vaši delavnici? »Otroci so eni izmed obiskovalcev, ki jih v delavnici z veseljem sprejmem. Rad imam njihovo pozornost, iskrivost, radovednost … V njihovih rokah vsak kos lesa oživi; je letalo, sekira, hiša ali pa kos za nekaj čisto novega.«

Na kakšen način skušate sami prispevati k ohranjanju narave? »Spomladi poberemo smeti v bližnji okolici in v potoku, ki teče mimo hiše. V delavnici pazim na luči, da so prižgane le kolikor je potrebno. Delavnico ogrevamo s kurjenjem žagovine, oblanja in lesenih odpadkov, ki so obnovljiv vir. Doma pa si urejamo nizkotemperaturno gretje in hišo dodatno grejemo s krušno pečjo.«

Glede na to, da ste mizar in delate z lesom, ste gotovo velik ljubitelj narave? V svojem delu se večkrat znajdete pred »Ja, vsako pomlad, ko se prebudi narava, takšno ali drugačno težavo, za katero je me potegne med griče in doline. Včasih treba najti primerno rešitev. Kako ravnate peš, drugič s kolesom. Včasih mi zadosv takšnih primerih? tuje en sam pogled v pisano naravo in je »Narava obrtnikov je, da tudi v težkih tre- svet popoln.« nutkih iščemo rešitve in jih uresničimo. Med seboj si poznavalci izdelkov Ali v Sloveniji dobro skrbimo za naravo in pomagamo in v združevanju tudi najtežji čisto okolje? problemi lahko postanejo igra. Mislim, »Mislim, da nam je naše okolje ljubo in da tu ne gre za grizenje živcev, temveč za se z dvigom kulture posameznika naš odveselje pri ustvarjanju in reševanju nam nos do narave še izboljšuje. Odnos prav neznanih ugank.« vsakega posameznika je pomemben.«

Kadar organizirate delavnice za dijake oziroma študente, na čem je največji poudarek, česa jih skušate naučiti? »Največji poudarek je seveda na varnosti pri delu. Poleg tega se učimo tehnike ročnih obdelav, obdelave na strojih in kako izbrati ustrezen mate-

41


Razmišljaj in ustvarjaj

M PO O

Izdelaj leskovo pišcal

!

Včasih so leskove piščali izdelovali pastirji, ko so pasli živino na travnikih. Poskusi tudi ti, ni težko! Naj ti pomaga kdo od odraslih.

Potrebuješ: • Leskovo vejo brez izraslih vejic (dolgo 15 cm in debelo približno 1,5 cm) • Oster nož

1 3 4

5

42

Na ožji strani vejice poševno odreži ustnik (pazi, da ne odrežeš čisto v rob!).

2

Na vrhu izreži luknjico, nato zareži v lubje okoli vejice.

Z noževim ročajem dobro potolci po lubju, da se loči od lesa. Lubje pazljivo zasukaj in potegni z vejice.

Leseni del obreži, kot je prikazano na sliki, nato pa ga oslini in nanj na staro mesto potisni lubje. Pri tem naj ti pomaga kdo od odraslih!

Piščal je izdelana! Za različno višino tonov premikaj zadnji del ven ali noter.

Ne pozabi! Piščalka se ne sme izsušiti, saj ne bo več žvižgala. Zato jo vsakih nekaj dni namoči v vodi.

ASLIH

Č ODR


Razmišljaj in ustvarjaj

Izdelaj gozdnega škrata 1

Prosi nekoga od odraslih, da ti vejo na eni strani poševno odreže. Na drugi strani mora biti ravna, da bo škratek lahko stal.

2

4

Iz filca izreži kapico trikotne oblike, jo po eni strani namaži z lepilom in prilepi na rob poševno odrezanega dela veje.

Iz vate oblikuj brado in jo prilepi.

Potrebuješ: • Debelejšo vejo (premer 5 cm) • Filc • Lepilo • Flomastre • Vato • Gumbe

3

5

Nariši oči, nos in usta za obraz.

Še gumbe mu prilepi in gozdni škrat je nared!

43


Razmišljaj in ustvarjaj

Nagradna pobarvanka Na spletni strani www.modri-jan.si natisni pobarvanko!

44

Doriši in pobarvaj risbico sobe. Risbico pošlji Modremu Janu do 21. maja 2012 na naslov HSE d.o.o., Koprska 92, 1000 Ljubljana. Enemu srečnežu bo Iles iz Idrije podaril pravo pravcato otroško sobo Mali princ v vrednosti 1000 evrov. Sedaj pa hitro na delo, se splača :)!

IME IN PRIIMEK

ULICA

STAROST

POŠTNA ŠT. IN KRAJ


Razmišljaj in ustvarjaj

Modri kviz Če si z zanimanjem prelistal tokratno izdajo moje revije, boš z lahkoto odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Vsak odgovor ima svojo črko, ki jo zapiši na ustrezno mesto v geslu glede na številko vprašanja. Odgovore mi pošlji do 21. maja 2012 preko spletnega obrazca na www.modri-jan.si. Izžrebal bom 5 nagrajencev, ki bodo prejeli paket presenečenja Modri Jan.

GESLO številka 8

1 2 3 4 5 6 7 8

Rešitve Modri Jan številka 7 Kaj oblečemo pozimi, da nam je toplo, stran 5: škornji, kapa s cofom, pulover Zimzelene rastline, stran 18 – 19: A) navadna smreka, B) navadna jelka, C) črni bor, Č) bela omela, D)navadni bršljan, E) navadna mahonija Modri kviz, stran 39: SNEŽINKA Poišči razlike, stran 40: 6 razlik

1. Če je les zračno suh pomeni, da se je sušil: • najmanj 6 mesecev D • najmanj 1 dan Ž • najmanj 10 let E

5. Kateri del dneva je najprimernejši za opazovanje živali z lovske preže? • jutro I • opoldan C • večer O

2. Poleg tega, da ga pritrdijo v tla, korenine pri drevesu skrbijo še za: • ogrevanje K • obrambo Č • prehrano R

6. Finska zastava je sestavljena iz dveh barv. Katerih dveh? • rumene in modre A • bele in modre R • zelene in modre Š

3. Veverica med drugim uporablja rep tudi za: • umivanje ušes J • brušenje krempljev P • za ravnotežje pri plezanju in skakanju E

7. Koliko kilogramov onesnaženega zraka prečisti v enem letu eno drevo? • 25 kilogramov E • 2 kilograma Ž • 5 kilogramov J

4. Najstarejše drevo na svetu je staro: • 9550 let V • 900 let T • 59 let S

8. Katera je najdebelejša lipa v Sloveniji? • Majevska lipa S • Najevska lipa D • Kajevska lipa B 45


Pisma za Modrega Jana Najraje od vsega prebiram pisma! Pošlji mi risbico, pesmico, zgodbico ali karkoli drugega želiš in tvoje pismo bom objavil v tej reviji. Pisma pošlji na naslov HSE d.o.o., Revija Modri Jan, Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana.

Prejel sem res veliko risbic!

Blaž Matos

Eva Štrekelj

Adrijana Berdajs

Jaka Gaber 46

Jana Hribernik

Blaž Obreza

Lara Stare


Pisma Modrega Jana

Jaka in Luka Potisk

Žan Rudolf

Larčy

Jon Devetak

Katarina Gorišek

Ana Matos

Srednja skupina vrtca šola Puconci Nina Hribernik

Katarina Golc 47


Razpis

Podaljšan natecaj za ekopravljico Pozor, pomembno obvestilo! Ker imate otroci radi pravljice, nekateri pa jih celo pišete, se je Modri Jan odločil, da bo podaljšal natečaj za najboljšo ekopravljico! Tako imaš še vedno čas, da primeš v roke pero in se prepustiš domišljijskemu svetu ter sodeluješ v natečaju, ki bo trajal vse do 15. avgusta 2012. Da se boš lažje lotil pisanja, pa ti nekaj nasvetov sporoča tudi posebni član žirije, slovenski pravljičar Franci Rogač, ki pravi: »Pravljice naj bodo čim bolj preproste, duhovite, s kakšnim sporočilom.« Najboljšo pravljico bomo srečnemu zmagovalcu ali zmagovalki objavili in natisnili! Več o natečaju na www.modri-jan.si.

Nagradno vprašanje Pa še nagradno vprašanje za ljubitelje knjig! Kaj je globalno segrevanje? Svoje odgovore, mnenja in misli pošljite na naslov HSE, Koprska 92, 1000 Ljubljana s pripisom Modri Jan do 21. maja 2012. Modri Jan bo nekomu izmed vas za pravilen odgovor podaril knjigo Zemlja je dobila vročino. 48


Modro za starše

Božickova dežela Pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je od 20. novembra 2011 do 1. januarja 2012 potekala dobrodelna akcija pod imenom Božičkova dežela. V moderirani spletni klepetalnici Modrega Jana so lahko obiskovalci napisali Božičku pismo in s tem storili tudi nekaj dobrodelnega. Družba HSE se je namreč odločila, da bo za vsako objavljeno pismo Božičku prispevala 10 evrov za varne hiše. Tako je vsaka od 14 varnih hiš po zaključku akcije prejela 2012 evrov. Ob zaključku dobrodelne akcije smo zbrali in objavili 1639 pisem, naslovljenih na Božička. S pridnim pisanjem je bilo zbranih 16.390 evrov. Preostanek je prispeval Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

49


Modro za Učitelje

Ekoalbum Da bo okolje dobre volje – zaključek akcije

Pri vseslovenskem projektu »Da bo okolje dobre volje«, ki je potekal oktobra in novembra pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), je pripravljenost na sodelovanje pokazalo približno 4.500 otrok pod vodstvom mentorjev. Prijavljenim smo po pošti poslali ekoalbume, ki so bili razdeljeni na šest sklopov. Projekt je potekal šest tednov, v teh šestih tednih pa smo vsak teden sproti sodelujočim poslali nalepke za posamezni sklop, na spletni strani pa sproti objavljali tudi navodila za mentorje. Ker smo želeli mentorjem delo nekoliko olajšati, smo za vsako tedensko nalogo poslali tudi e-obvestilo, v katerem se je nahajala neposredna povezava do naloge, ki je bila predvidena za ta teden. Otroci in mentorji so projekt toplo sprejeli in z veseljem sodelovali. Otroci so navdušeno polepili in izpolnili svoj album, njihovi vzgojitelji pa so morali nato poslati izpolnjen obrazec o avtorju ekoalbuma ter priložiti fotografije ekoalbuma. Modri Jan se je med vsemi prispelimi albumi le s težkim srcem odločil za tri najboljše, saj so mu bili vsi izdelki neizmerno všeč. Na koncu so bili z obiskom Modrega Jana in njegovih prijateljev, ki so otrokom pripravili posebno ekoanimacijo, nagrajeni Vrtec Šoštanj – enota Urška Topolšica, Vrtec Mežica in malčki iz Vrtca pri OŠ Dušana Muniha z Mosta na Soči.

50

www.hse.si

www.modra-energija.si

www.modri-jan.si


Modro za Učitelje

Modri nabiralnik Modri nabiralnik je še en okoljevarstveni projekt, ki poteka pod okriljem Holdinga Slovenskih elektrarn in je namenjen najmlajšim, torej otrokom iz vrtca. Vseslovenska akcija bo potekala od aprila do junija 2012. Modri nabiralnik bo prejelo prvih 100 prijavljenih skupin oziroma vrtcev. Nabiralnik bodo mentorji nato pritrdili na steno ali postavili v učilnico, poleg pa bodo prejeli tudi izobraževalne stenske plakate, s pomočjo katerih se bodo učili o obnovljivih virih energije, skrbi za okolje in ohranjanje čiste narave. Med akcijo bodo otroci pisali in pošiljali sporočila Modremu Janu in jih dodajali v modri nabiralnik. Sporočila bodo ekološko obarvana – kako skrbijo za ohranjanje narave in okolje (pisma, pobarvanke, fotografije, kolaži ipd.). Ob zaključku akcije bodo mentorji celotno vsebino nabiralnika poslali na Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki bo vso prejeto pošto iz modrega nabiralnika objavil na spletni strani www.modri-jan.si, vsem sodelujočim pa poslal tudi simbolično nagrado v zahvalo za sodelovanje.

Modri Jan 51


52


Modri Jan (številka 8)