EKO GRADIMO
GRADBENI MATERIALI IN NJIHOV ODZIV NA OGENJ Odziv na ogenj je širši pojem od samega gorenja. Opisuje tudi ostale dogodke, kot so kapljanje in sproščanje dima. JUS, DIN in še nekateri ostali starejši standardi, ki so se uporabljali v Evropi in pri nas, so ločevali razrede gorljivosti, ki so razvrščali gradbene materiale samo glede vžiga in širjenja plamen ter prispevka energije k požaru. Evropski načini preskušanja in kasneje klasificiranja pa poleg teh lastnosti opisujejo še kapljanje gradbenega materiala med gorenjem in sproščanje dima. Požarni trikotnik Večkrat ponazarjamo potrebne pogoje za gorenje s požarnim trikotnikom:
• eksotermne kemijske reakcije • električne iskre ali obloki • toplota zaradi trenja • hitro zvišanje tlaka plina • segrevanje s konvekcijo ali sevanjem Gorenje Omeniti velja še, da poznamo dve osnovni vrsti gorenja in sicer: • tlenje, ki lahko traja več ur ali celo dni • gorenje s plamenom, kjer prihaja do spajanja s kisikom med plinom ali hlapi tekočine. Za gorenje trdnih snovi je potrebna energija, ki pripelje do pirolize, pri kateri se sproščajo gorljivi plini Razvoj požara Iz naslednjega diagrama je razviden razvoj požara, ki je ponazorjen z dvigom temperature v odvisnosti od časa. Požar lahko razdelimo na tri faze: Po vžigu nastopi faza začetnega po-
žara. Prav v tem delu je razvoj požara zelo odvisen od odziva gradbenih materialov na ogenj, pravzaprav ne samo gradbenih materialov, ampak vseh materialov, ki se v prostoru nahajajo. Kateri materiali se bodo v prostoru nahajali, je odvisno od namembnosti stavbe in med gradnjo na to ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na vrsto uporabljenih gradbenih materialov in s pravilno izbiro preprečimo ali omejimo širjenje požara po objektu. Faza polno razvitega požara nastopi, če začetni požar ni bil pogašen in imamo na razpolago dovolj goriva. Značilno za mejo med prejšnjo in to fazo je točka, ki ji pravimo požarni preskok. Temperatura pod stropom prostora vedno hitreje narašča. Ko doseže 500 do 600 stopinj C in je toplotno sevanje na tla okoli 20 kW/ m2, pride do hitrega vžiga vsega gorljivega materiala v prostoru. Obseg pirolize je večji, kot je na voljo zraka, zato nezgoreli plini gorijo izven prostora – tam, kjer je dovolj zraka. Faza pojemajočega požara je zadnja faza, ki nastopi, ko prične primanjkovati goriva ali pa je požar gašen s hlajenjem ali odvzemanjem kisika ali goriva (glej požarni trikotnik). Če ne pride do gašenja, govorimo o ugašanju, ko zgori okoli 80 odstotkov goriva.
20
1000
Faza naraščanja požara
500
vžig faza požara
začetni požar
Razvoj požara (vir. M. Hajduković)
Flashover - požarni preskok
Za gorenje morajo biti prisotni vsi elementi tega trikotnika. Za začetek gorenja je potrebna še vžigna energija. Če kateri koli element odvzamemo, smo požar pogasili: • odstranitev goriva • odstranitev toplote – ohladitev • odstranitev kisika – zadušitev Viri vžiga so lahko zelo različni: • vroče telo (žerjavica, pepel, likalnik, ...) • direktni plamen gorilnika (varjenje, ...) • daljša izpostavljenost zunanjemu viru toplote • samovžig
Temparatura
Požarni trikotnik (vir. M. Hajduković)
Standardni požar T=20+log (8.t+1)
Faza ugašanja požara
Polno razvit požar čas polno razvit požar
pojemajoč požar