Page 1

rn

než

židi D a n a

Bau Tanja

er | S h r i k m

ć|K

n Mu arme


Urednica: Tanja Baumkirher Avtorice: Tanja Baumkirher, Snežana Džidić, Karmen Murn Sodelovanje pri zasnovi analize in recenzija dela: doc. dr. Metka Kuhar Pri pripravi publikacije sta sodelovali še: Nina Bakovnik Vesna Obradović Oblikovanje in prelom: Marko Bradica Foto: Arhiv Mladinskega sveta Slovenije Izdajatelj: Mladinski svet Slovenije Za izdajatelja: Kamal Izidor Shaker Naklada: 320 izvodov Ljubljana, junij 2012

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 061.2-053.6 BAUMKIRHER, Tanja Analiza nacionalnih mladinskih organizacij / Tanja Baumkirher, Snežana Džidić, Karmen Murn. - Ljubljana : Mladinski svet Slovenije, 2012 ISBN 978-961-93339-0-7 1. Džidić, Snežana 2. Murn, Karmen 262353664

Publikacija je nastajala v času od oktobra 2011 do junija 2012. Delo je mogoče kopirati izključno z dovoljenjem Mladinskega sveta Slovenije in urednice publikacije.


ZAHVALA Mladinski svet Slovenije se iskreno zahvaljuje Uradu RS za mladino za izkazano zaupanje, podporo in pripravljenost na sodelovanje. Nenazadnje tudi hvala za potrpežljivost ter konkretno - za vpogled v dokumentacijo, ki je pripomogel k ustvarjanju podobe o nacionalnih mladinskih organizacijah v pričujoči publikaciji.

Za sodelovanje v analizi pa gre zahvala naslednjim organizacijam: Društvu Mladinski ceh Društvu SKAM - Skupnost katoliške mladine Društvu ŠKUC Društvu ŠOLT Mladi liberalni demokraciji Slovenije Mladi Sloveniji Mlademu forumu socialnih demokratov Mladinski komisiji pri Planinski zvezi Slovenije Mladinskemu združenju Brez izgovora Novi generaciji SLS Popotniškemu združenju Slovenije Maribor Slovenski demokratski mladini Turistični zvezi Slovenije Zares aktivnim Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Zvezi slovenske podeželske mladine Zvezi študentskih klubov Slovenije in Zvezi tabornikov Slovenije.


ljak, Debe a mladino r e t e P RS z mag. Urada r o t k dire

E N D O V U E D E S E B

Analiza, ki jo pravkar prebirate, je ena izmed treh, s katerimi zaključujemo ciklus analiz in raziskav, vezanih prvenstveno na zbiranje relevantnih informacij za oblikovanje prvega nacionalnega programa za mladino v Sloveniji.

V tem obdobju smo podrobno raziskali tako vlogo, položaj in stanje mladih v Sloveniji (statistična analiza, situacijska analiza, celovita raziskava profila slovenskih mladih »Mladina 2010« itd.), kot tudi stanje na področju ustreznih (mladinskih) politik (matrika ukrepov države, stanje na lokalni ravni ipd.). V zadnji fazi se osredotočamo na izzive in potenciale posameznih delov mladinskega sektorja kot polja razvoja mladinskega dela ter hkrati civilnodružbenega pola akterjev na področju mladinske politike. Na Uradu RS za mladino verjamemo, da je vprašanje smiselnosti obstoja dobro razvitih, materialno in kadrovsko dobro podprtih mladinskih struktur tudi v slovenskem okolju že preseženo. Še več. Zdi se, da znajo v času, ki prihaja, ravno subjekti v mladinskem sektorju kot učeče organizacije zapolnjevati vrzel med mladimi posamezniki in družbo. Da znajo ravno mladinske organizacije (in organizacije za mlade) naslavljati nekatere ključne izzive prihodnosti, povezane z integracijo t.i. neorganizirane mladine ter mladih z manj priložnostmi v družbo, zagotavljanjem večje kompetenčne pismenosti mladih, omogočanjem boljše mobilnosti, večje zaposljivosti, kvalitetnega predstavništva interesov mladih generacij in podobno. V Uradu RS za mladino delimo splošno sprejeto prepričanje, da je eden ključnih stebrov za zasledovanje zgoraj omenjenih ciljev prav močna in po možnosti čim bolj pluralna mreža nacionalnih mladinskih struktur. Ne gre sicer zanemarjati pomembnosti vloge drugih vrst organizacij v mladinskem sektorju, vendar so še posebej v polju razvoja mladinske politike »nacionalke« nujni pogoj za njen razvoj. Zato v zadnjih letih posebno pozornost namenjamo prav njim ter s teom postopoma krpamo razvojni zaostanek, ki smo ga v tem oziru pridelali v preteklosti. Zagotovo se bo v prihodnjih letih ta politika nadaljevala, tudi na podlagi ugo-tovljenih potencialov, ki jih premorejo nacionalne mladinske organizacije v Sloveniji.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

5


et . dr. M f o r p Izr.

RE

ka Ku

har

A J I Z CEN

Pričujoča publikacija Mladinskega sveta Slovenije je naslednja v vrsti njihovih sistematičnih in natančnih analiz relevantnih tematik, povezanih z mladimi, mladinskimi politikami in področjem mladinskega dela. Delo ne prinaša samo izčrpne in obsežne analize nacionalnih mladinskih organizacij v Sloveniji, temveč kakovostno predstavlja tudi pravno-organizacijski kontekst njihovega delovanja (mladinski sektor v Sloveniji in vlogo države pri njegovem urejanju ter mladinske organizacije na sploh) – celo v zgodovinski perspektivi. Empirični del obsega tako analizo številnih sekundarnih gradiv (npr. temeljne akte proučevanih organizacij, dokumente s prijav na nacionalni razpis itd., med drugim medijske objave, ki se dotikajo teh organizacij), kot tudi analizo podatkov, zbranih s standardiziranimi intervjuji. Poleg 13 organizacij, ki so imele v letu 2010 status nacionalne mladinske organizacije, je predmet analize še dodatnih pet organizacij, ki bi jih po regionalni pokritosti lahko označili za nacionalne organizacije – so pa te obravnavane na kratko. Empirična raziskava prinaša ugotovitve o pravni, notranje-strukturni in lokalni organiziranosti proučevanih organizacij, o njihovem članstvu, poslanstvu in različnih dejavnostih, o promocijskih ter posebej spletnih dejavnostih, o mednarodnem sodelovanju, finančnem in materialnem vidiku poslovanja, kadrih; obsega pa tudi lastno oceno uspešnosti, pomena delovanja, razvoja v obdobju zadnjih petih let, refleksijo ovir in izzivov, ter predloge državi in Mladinskemu svetu Slovenije. Kot predavateljica in raziskovalka na področju študij mladine in mladinskega dela ocenjujem, da je publikacija zelo dobrodošlo in koristno gradivo tako za študente/-ke, mladinske delavce/-ke, snovalce/-ke mladinskih politik, kakor tudi za širšo zainteresirano strokovno javnost. Sistematična analiza in refleksija mladinskega dela in mladinskih politik sta posebej pomembni v času sodobnih družbenih trendov – hitrih sprememb, negotovosti, površinskosti v različnih sferah – ki izrazito kritično zaznamujejo mlade. Mladinske organizacije, sploh nacionalne, zaradi širšega dometa ter svoje pozicije v mladinski politiki, lahko ob ostalih pomembnih funkcijah odigrajo ključno vlogo pri soočanju z najbolj perečim vprašanjem ustvarjanja zaposlitvenih oz. vsaj preživetvenih priložnosti mladih – tako v smislu praktičnega eksperimentiranja, povezovanja, kot tudi javnega zagovorništva.

6

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


je , oveni haker a sveta Sl S r o l Izid skeg Kama nik Mladin ed preds

E N D O V U E D E S E B

Z največjim veseljem vam predstavljamo analizo nacionalnih mladinskih organizacij, ki smo jo na željo in ob finančni podpori Urada RS za mladino pripravili na Mladinskem svetu Slovenije (MSS).

Analiza je nastala zaradi potrebe po celostnem pregledu nad t.i. nacionalkami, ki so tako prvič postale predmet poglobljene analize. Večina nacionalnih mladinskih organizacij je včlanjena v Mladinski svet Slovenije, zato te organizacije dobro poznamo ter spoštujemo njihovo delo in trud, ki ga vlagajo v povezovanje svojih članov in lokalnih enot. Gre za organizacije, ki delujejo po demokratičnih načelih vključevanja svojega članstva v odločanje in seveda po principu mladi za mlade. Žal je članstvo v teh organizacijah sorazmerno nizko, pa tudi nacionalnih mladinskih organizacij ni ravno veliko. Veščine in vrednote dogovarjanja, pogajanja, iskanja skupnih točk, zasledovanje ciljev, ki presegajo posameznika in kratkoročne koristi, ter v končni fazi soodločanja, so namreč ključne z vidika naše družbe, če želimo v prihodnosti nadgraditi demokratični sistem, v katerem delujemo in živimo. Učenje vseh teh veščin in vrednot, torej politične kulture in delovanja v skupno dobro, pa je v današnji družbi še poseben izziv, saj so mladi podvrženi trendom individualizma in potrošništva. MSS si prizadeva za boljše pogoje delovanja nacionalnih mladinskih organizacij, saj kvaliteta njihovega dela nenazadnje vpliva tudi na rezultate dela MSS – na kvaliteto opredelitve tistih skupnih točk organizacij, kjer iščemo sogleasje o tem, kaj je oz. bi bilo dobro za mlade v Sloveniji nasploh. S kvalitetnejšim delom organizacij članic MSS in večjo vključenostjo mladih v te organizacije bi bilo tudi naše zastopanje mladih bolj reprezentativno in bolj utemeljeno. Na tem mestu bi se najlepše zahvalil vsem organizacijam članicam MSS in drugim organizacijam, ki ste si vzele čas za izpolnjevanje dolgega vprašalnika in s tem prispevali k podlagi za izboljšave na področju mladinskega organiziranja, ki ga bomo na MSS tudi v prihodnje postavljali med svoje ključne prioritete.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

7


KAZALO Kazalo grafov in tabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1. 1.1. 1.2. 1.3. 1.4.

O ANALIZI NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ (NMO) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Namen in cilji analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Predmet analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Izvedba analize. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Priporočila za v bodoče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

2. 2.1. 2.2. 2.2.1. 2.2.2. 2.3. 2.3.1. 2.3.2. 2.3.3.

MLADINSKI SEKTOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Opredelitev in vloga mladinskega sektorja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Zakonodaja v mladinskem sektorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Zakon o mladinskih svetih (ZMS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Opredelitve oz. definicije v mladinskem sektorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Definicije pred zakonodajo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Ad-hoc definicije v razpisih Urada RS za mladino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Zakonske definicije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

3. 3.1. 3.1.1. 3.1.2. 3.2. 3.2.1. 3.2.2. 3.2.3. 3.3. 3.3.1. 3.3.2. 3.4. 3.4.1. 3.4.2. 3.4.3. 3.4.4.

MLADINSKO ORGANIZIRANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Opredelitev mladinskih organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Osnovne poteze mladinskih organizacij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Pravni status mladinskih organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Delovanje mladinskih organizacij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Učenje demokracije, prostovoljstvo, participacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Področja in učinki delovanja mladinskih organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Ranljivost mladinskih organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Nacionalne mladinske organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Pogoji za članstvo v MSS skozi čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Organizacije članice MSS skozi čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Mladinski svet Slovenije in mladinski sveti lokalnih skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Nameni in naloge MSS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Struktura MSS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Dejavnost MSS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Mladinski sveti lokalnih skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

4. 4.1. 4.2. 4.3. 4.3.1. 4.3.2.

VLOGA DRŽAVE PRI UREJANJU MLADINSKEGA SEKTORJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Premagovanje razpršenosti oz. usklajevanje mladinskih politik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Urejanje mladinskega sektorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Urad RS za mladino (URSM). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Razpisi oz. pozivi Urada RS za mladino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Nacionalne mladinske organizacije v razpisih Urada RS za mladino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

5. 5.1. 5.2. 5.2.1. 5.2.2. 5.3. 5.4.

ORGANIZIRANOST IN ODLOČANJE V NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Pravno organizacijska oblika in pravna osebnost NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Organi NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Najvišji organ organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Izvršni, nadzorni idr. organi NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Odločanje in vključenost članstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Posebnosti NMO, ki nimajo pravne osebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

9


6. 6.1. 6.2.

LOKALNA ORGANIZIRANOST NMO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Delovanje lokalnih enot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Lokalne enote brez pravne osebnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

7. 7.1. 7.2. 7.3. 7.4. 7.5.

ČLANSTVO IN STAROSTNA STRUKTURA NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Število članstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Članarina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Novačenje članov in vztrajanje pri članstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Ovire za članstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Starostne omejitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

8. 8.1. 8.2. 8.3. 8.4. 8.5. 8.6. 8.7. 8.8. 8.9.

POSLANSTVO IN DEJAVNOSTI NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Posameznik v NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Družba in NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Država in NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Vizija in cilji delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Poslanstvo organizacij in področja mladinskega sektorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Izvedeni dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Izobraževanja v okviru organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Mreženje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Povzetek: Vrste organizacij po načinu uresničevanja svojega poslanstva preko svojih članov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

9. 9.1. 9.2. 9.3. 9.4.

POMEN MLADINSKEGA ORGANIZIRANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Uspešnost organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Prednosti članstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Predlogi državi in Mladinskemu svetu Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Ovire delovanja v NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

10. 10.1. 10.2. 10.3. 10.4. 10.5.

ODNOSI Z JAVNOSTMI IN VIDNOST DELOVANJA NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Kanali promocije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Spletno komuniciranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Spletna socialna omrežja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Komuniciranje z množičnimi mediji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 Publikacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

11. 11.1. 11.2. 11.3.

MEDNARODNO SODELOVANJE NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Mednarodne krovne organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 Druge mednarodne aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 Sodelovanje v programu Mladi v akciji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

12. 12.1. 12.2. 12.3. 12.4.

FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Prihodki organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Nepremičnine in NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Sredstva za optimalno delovanje v prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Prioritete pri porabi financ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

13. 13.1. 13.2. 13.3.

ČLOVEŠKI VIRI: PROSTOVOLJSKO IN PLAČANO DELO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Plačano delo v NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Prostovoljstvo v NMO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Prostovoljsko vs. plačano delo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

14. 14.1. 14.2. 14.3. 14.4.

RAZVOJ NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Spremembe v organizacijah v zadnjih petih letih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Spremembe v članstvu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Spremembe pri financah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Spremembe pri kadrih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

15. 15.1. 15.2. 15.3. 15.4. 15.5.

ORGANIZACIJE, KI NISO NMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Delovanje, lokalne enote in članstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Poslanstvo in vsebina delovanja Pomen organiziranja, mednarodno sodelovanje in odnosi z javnostmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Finance in kadri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Zaključki o organizacijah, ki niso NMO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

16. 16.1. 16.2. 16.3.

ZAKLJUČKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Šibke točke nacionalnih mladinskih organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Močne točke nacionalnih mladinskih organizacij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Povzetek najzanimivejših dejstev, podatkov in statistik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Viri in literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 Slovarček kratic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 Priloga: Vprašalnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

10

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


SEZNAM TABEL, GRAFOV IN SLIK: Iz številčenja je razvidno, kateremu poglavju pripadajo. • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

tabela št. 1.1: Organizacije, obravnavane v analizi, po statusu v letu 2010 diagram št. 3.1: Članstvo v mladinskih organizacijah in krovnih strukturah tabela št. 3.1: Pregled pogojev za članstvo v MSS skozi čas tabela št. 3.2: Članstvo v MSS skozi čas graf št. 3.1: Vzroki za prenehanje članstva v MSS slika št. 3.1: Pokritost Slovenije z mladinskimi sveti tabela št. 4.1: 20 organizacij v mladinskem sektorju z najvišjimi prihodki s strani URSM v obdobju 2003-2010 tabela št. 4.2: Razpisi URSM 1999-2010 (vir: URSM) tabela št. 4.3: Sofinanciranje (današnjih) NMO s strani URSM v letih 2003-2010 tabela št. 5.1: NMO po nastanku in včlanitvi v MSS graf št. 5.1: NMO po članstvu v MSS graf št. 5.2: Pravna osebnost NMO graf št. 5.3: Pravno organizacijska oblika NMO tabela št. 5.2: Seje najvišjega organa tabela št. 5.3: Izvršni in nadzorni organ NMO tabela št. 5.4: Priprava vsebinskih in finančnh načrtov tabela št. 5.5: Priprava in sprejemanje poročila v NMO graf št. 5.4: Sprejemanje dolgoročnih načrtov v NMO graf št. 6.1: infrastruktura lokalnih enot NMO tabela št. 6.1: Ocena pomena vrst podpore lokalnim enotam tabela št. 7.1: Deleži članstva NMO po spolu, starostnih skupinah idr. graf št. 7.1: Povprečen delež po načinu prvega stika bodočih članov z NMO graf št. 7.2: Povprečne ocene razlogov za vztrajanje pri članstvu v NMO tabela št. 7.2: Ovire za članstvo v NMO tabela št. 7.3: Starostna struktura v NMO graf št. 8.1: Posamezniki, za kakršne si prizadevajo NMO graf št. 8.2: Zaželene lastnosti posameznikov pri NMO graf št. 8.3: Metode, s katerimi NMO prispevajo k razvoju posameznika graf št. 8.4: Lastnosti družbe, za kakršno si prizadevajo NMO graf št. 8.5: Metode, s katerimi NMO vplivajo na oblikovanje družbe graf št. 8.6: Lastnosti države, za kakršno si prizadevajo NMO graf št. 8.7: Kako NMO prispevajo k oblikovanju države graf št. 8.8: Povezava poslanstva organizacij s področji mladinskega sektorja graf št. 8.9: Omejenost izobraževanj NMO na članstvo graf št. 8.10: Sodelovanje NMO v mrežah graf št. 9.1: Najpomembnejši uspehi NMO graf št. 9.2: Najpomembnejši uspehi NMO v letu 2010 graf št. 9.3: Prednosti članstva v NMO graf št. 9.4: Prednosti članstva v mladinskih organizacijah graf št. 9.5: Predlogi državi za izboljšanje položaja NMO graf št. 9.6: Priporočila Mladinskemu svetu Slovenije tabela št. 9.1: Ovire delovanja NMO tabela št. 10.1: Uspešnost kanalov za promocijo organizacijepri članstvu tabela št. 10.2: Uspešnost kanalov promocije za javnost graf št. 10.1: Primerjava učinkovitosti promocije posameznih kanalov NMO pri članstvu in javnosti graf št. 10.2: vsebina spletnih stani NMO graf št. 10.3: Komunikacija s člani organizacije po e-pošti tabela št. 10.3: Sodelovanje NMO z množičnimi mediji tabela št. 10.4: NMO po objavah v množičnih medijih tabela št. 10.5: Mediji, ki so v 2010 objavili prispevke o NMO vsaj 20-krat graf št. 10.4: Vrste publikacij NMO tabela št. 11.1: Mednarodne mladinske organizacije članice YFJ, v katere so včlanjene NMO graf št. 11.1: Mednarodne aktivnosti izven krovnih organizacij, ki so jih izvedle NMO, po številu udeležencev tabela št. 11.2: Uspešno prijavljeni projekti NMO v program Mladi v akciji tabela št. 12.1: Struktura prihodkov NMO v 2010 v odstotkih tabela št. 12.2: Razlika med dejansko in optimalno kvadraturo prostora sedeža organizacije tabela št. 12.3: Primerjava višine prihodkov organizacije v 2010 z željami za 2012 in 2016 graf št. 12.1: Povprečni rangi pri vlaganju morebitnih dodatnih finančnih sredstev graf št. 12.2: Povprečni rangi pri varčevanju s finančnimi sredstvi tabela št. 13.1: Stroški delovne sile pri NMO tabela št. 13.2 : Število zaposlenih in prostovoljcev v mladinskih organizacijah graf št. 13.1: Povračila stroškov prostovoljcem pri NMO graf št. 13.2: Prostovoljsko in plačano delo v NMO po vrstah del graf št. 14.1: Zaznavanje sprememb v svoji organizaciji na posameznih področjih tabela št. 14.1: Število članstva v l. 2005 in 2010 tabela št. 14.2: Ovire za članstvo v NMO v 2005 in 2010 tabela št. 14.3: Povprečna struktura prihodkov NMOv letih 2005 in 2010 tabela št. 14.3 : Sofinanciranje (današnjih) NMO s strani URSM v letih 2003-2010

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

11


I Z I L A N A H I O . N 1 L A N O I C H A I N K ) S O N M I N ( D A J I L C M A Z I N A G R O

Analiza bo državnim institucijam in Mladinskemu svetu Slovenije služila pri kreiranju ter preverjanju ustreznosti politik in ukrepov na področju mladinskega organiziranja.

Urad RS za mladino je Mladinski svet Slovenije postavil pred nalogo analize nacionalnih mladinskih organizacij; natančneje, analizo razvoja in potencialov nacionalnih mladinskih organizacij - kadrovskih, finančnih, organizacijskih, promocijskih, prostovoljskih, mobilizacijskih idr. potencialov. Pri tem naj bi obravnavali tako vsebinske kot tehnične vidike delovanja organizacij ter izpostavili njihove močne in šibke točke. MSS je temu dodal še nekatere vsebinske in tehnične vidike delovanja nacionalnih mladinskih organizacij in pripravil koncept za analizo, ki bo služila več namenom.

1.1. NAMEN IN CILJI ANALIZE Analiza bo služila tako Uradu RS za mladino in drugim vladnim strukturam kot Mladinskemu svetu Slovenije pri: • p reverjanju ustreznosti politik na področju mladinskega organiziranja, • preverjanje ustreznosti mehanizmov podpore za NMO, • kreiranju politik, povezanih z nacionalnimi mladinskimi organizacijami in • zagotavljanju ustrezne podpore za ustanavljanje in delovanje NMO v bodoče. Kot cilj smo si zadali predvsem zbrati podatke o nacionalnih mladinskih organizacijah in tako ustvariti pregled nad njimi. V okviru tega smo si ob sami postavitvi koncepta analize zadali cilj pridobiti: • pregled nad vsebino delovanja NMO; • pregled nad strukturo in tehničnimi vidiki, predvsem kadri, financami, organiziranostjo in vidnostjo delovanja NMO;

• pregled nad potrebami NMO; • pregled nad razvojem NMO; • informacije o tem, kako organizacije same vidijo svojo vlogo v mladinskem sektorju in v družbi nasploh; • nabor predlogov organizacij samih za izboljšanje njihovega delovanja; • pregled nad izpolnjevanjem zakonskih določil za nacionalne mladinske organizacije, predvsem starostno strukturo, članstvom, avtonomnostjo, demokratičnostjo delovanja in regionalno pokritostjo; • informacije o izpolnjevanju pogojev za status NMO pri organizacijah, ki nimajo statusa upravičenosti do sofinanciranja pri URSM, predstavljajo pa potencial za formiranje NMO. Seveda pa je bilo potrebno tudi vse skupaj postaviti v kontekst mladinskega sektorja, zakonodaje in razmer na področju mladinskega organiziranja pri nas. Pomemben cilj analize pa je seveda tudi nacionalnim mladinskim organizacijam ponuditi vpogled v različne razsežnosti delovanja njih samih in njim podobnih organizacij in jim ponuditi orodje (vprašalnik), ki ga bodo lahko same uporabljale za lastno evalvacijo in načrtovanje. Analiza bo prav tako vir podatkov za nadaljnjo obravnavo in raziskovanje, saj bodo podatki v zbirni obliki tudi na voljo tistim, ki bodo želeli obravnavati mladinske organizacije v svojih strokovnih delih.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

15


Tako v analizi obravnavamo organizacije, ki jih navajamo v tabeli št. 1; iz tabele je tudi razvidno, katere organizacije so v letu 2010 sodile med nacionalne mladinske organizacije in katere ne ter katere so bile v letu 2010 članice Mladinskega sveta Slovenije. Od 13 nacionalnih mladinskih organizacij le ena v letu 2010 ni bila članica MSS. Velika večina analize je posvečena prav tem trinajstim nacionalnim mladinskim organizacijam, medtem ko bomo ostalih pet obravnavali na kratko ob koncu te analize.

1.2. PREDMET ANALIZE V l. 2010 je bil sprejet Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju in spremembe Zakona o mladinskih svetih, s čimer je bila postavljena tudi zakonska opredelitev (nacionalnih) mladinskih organizacij. Opredelitev se nekoliko razlikuje od prej uporabljanih, ki pa seveda niso predstavljale stalne formalne definicije mladinskih organizacij. Primerljive opredelitve smo lahko našli v določilih razpisov oz. pozivov Urada RS za mladino za sofinanciranje oz. za ugotavljanje upravičenosti do sofinanciranja na področju mladinskega dela in v pogojih za članstvo v Mladinskem svetu Slovenije.

Med upravičence do financiranja pri Uradu RS za mladino v letu 2010 pa ni sodilo le 13 omenjenih nacio3 nalnih mladinskih organizacij, saj sta bila Mladinsko združenje Brez izgovora in Popotniško združenje Slovenije upravičena do sofinanciranja v skupini t.i. drugih nevladnh organizacij, prav tako je bila do sofinanciranja upravičena Planinska zveza Slovenije (matična organizacija Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije), medtem ko je bilo Društvo ŠKUC upravičeno do sofinanciranja v skupini mladinskih centrov.

Osnovna kategorija organizacij, ki jih bomo obravnavali, so nacionalne mladinske orgnaizacije. Ker se v letu 2010 še ni podeljevalo statusa NMO, smo izbrali organizacije, 1 ki so za obdobje 2009-2012 pridobile status upravičenosti do sofinanciranja pri Uradu RS za mladino v skupini nacionalnih mladinskih organizacij. Delno pa smo se želeli v analizi dotakniti tudi: • organizacij članic Mladinskega sveta Slovenije, ki nimajo zgoraj navedenega statusa in • vsaj ene znane mladinske strukture znotraj članskih organizacij (društev oz. zvez društev, politič2 nih strank in / ali sindikatov ), ki nimajo omenjenega statusa in ki bi jih po regionalni pokritosti lahko označili za nacionalne organizacije. Tovrstne organizacije namreč predstavljajo potencial za »nove« mladinske organizacije v skladu z l. 2010 sprejetim Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Izbrali smo Mladinsko komisijo Planinske zveze Slovenije. št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18

4

ime organizacije Društvo Mladinski ceh Društvo SKAM - skupnost katoliške mladine Društvo ŠKUC Društvo ŠOLT Mlada liberalna demokracija Slovenije Mlada Slovenija Mladi forum socialnih demokratov Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije Mladinsko združenje brez izgovora Nova generacija SLS Popotniško združenje slovenije Maribor Slovenska demokratska mladina Turistična zveza Slovenije Zares aktivni Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov Zveza slovenske podeželske mladine Zveza študentskih klubov Slovenije Zveza tabornikov Slovenije

uporabljena okrajšava MC SKAM ŠKUC ŠOLT MLD MSI MFSD MKPZS MZBI NGSLS PZSM SDM TZS ZA ZSKSS ZSPM ŠKIS ZTS

Med navedenimi lahko po pravnem statusu identificiramo tri tipe organizacij; organizacije pod številkami 1, 2, 3, 4, 9, 11, 13, 15, 16, 17 in 18 so društva oz. zveze društev, organizacije pod 5, 6, 7, 10, 12 in 14 so mladinske organizacije v političnih strankah (pogosto imenovani tudi »podmladki političnih strank«) in organizacija pod št. 8 je organizacija znotraj društva oz. zveze društev; slednjo v tem odnosu imenujemo »matična organizacija«.

5

NMO v l. 2010

članica MSS konec l. 2010

Tabela št 1.1: Organizacije, obravnavane v analizi, po statusu v letu 2010 1

Poziv za pridobitev statusa se nahaja na spletu: http://www.ursm.gov.si/si/javni_pozivi_razpisi_narocila/javni_poziv_za_pridobitev_statusa_upravicenosti_do_sofinanciranja_organizacij_na_podrocju_mladinskega_dela_za_ obdobje_2009_2012/ (20. 6. 2012) 2 Navedene organizacijske oblike po Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju lahko imajo znotraj svoje strukture mladinsko organizacijo. 3 Seznam organizacij je dosegljiv na: http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Sklep_-_Priloga_2_-_NMO_01.PDF (20.06. 2012) 4 Uporabljena so imena organizacij, ki so bila v rabi ob prijavi na Poziv za pridobitev statusa upravičenosti do sofinanciranja organizacij na področju mladinskega dela za obdobje 2009 – 2012. 5 V tabeli navajamo okrajšave za imena organizacij, ki jih bomo uporabljali v tej publikaciji; ne gre pa povsod za uradno kratico organizacije.

16

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


1.3. IZVEDBA ANALIZE V prvi fazi priprave analize smo zbrali in pregledali vso potrebno literaturo, zakonodajo idr. dokumente ter pripravili obsežen vprašalnik za organizacije, ki so predmet te analize. V tem času smo tudi dokončno formirali ekipo, ki je nato projekt izvajala oz. spremljala. Celoten projekt je bil voden in koordiniran v tajništvu MSS, poskrbeli pa smo tudi za zunanje sodelavce z izkušnjami na relevantnih področjih. MSS je pripravil koncept projekta, teoretično podlago, metodologijo, vprašalnik in besedila uvodnih poglavij publikacije ter teoretični vložek za naslednja poglavja. Za samo izvedbo analize pa je bilo delo razdeljeno med tajništvom MSS in zunanjo sodelavko; strokovna zunanja sodelavka - univerzitetna predavateljica - pa je projekt spremljala in evalvirala predvsem v fazi priprave vprašalnika in zasnove publikacije, s poudarkom na ustreznosti strukture, metodologije in pristopov; pripravila pa je tudi recenzijo. Metodologija, ki smo jo uporabili pri izvedbi projekta, je temeljila predvsem na obsežnem vprašalniku, ki ga lahko najdete v prilogah te publikacije. Gre za strukturirani intervju, ki se dotika mnogih vidikov delovanja mladinskih organizacij in zajema osnovne podatke, podatke o poslanstvu, programu, izvedenih dogodkih, organiziranosti, mednarodnem sodelovanju, kadrih, financah, članstvu, komuniciranju z javnostjo itd. Uporabili smo vprašanja različnih tipov. Prevladujejo odprta vprašanja s kratkimi odovori, ne manjkajo pa tudi rangiranja, opcijska vprašanja in kratka esejska vprašanja; zbirali smo tako kvalitativne kot kvantitativne podatke. Intervjuje so izvajali v ta namen izobraženi anketarji, ki jih je MSS izbral preko javno objavljenega poziva. Iskali smo mlade posameznike, ki poznajo formalne in vsebinske plati delovanja mladinskih organizacij in imajo izkušnje z anketiranjem ali statističnimi analizami. Anketarje smo predhodno izobrazili, jim pripravili pisna navodila za delo in obsežna pojasnila k vprašalniku oz. posameznim vprašanjem z namenom izogniti se različnim interpretacijam vprašanj. Anketarji so se morali na intervjujanje pripraviti tako, da so predhodno poiskali čim več informacij na spletnih straneh o dotični organizaciji in pridobili njen temeljni akt ter se s tem dobro pripravili na intervju. Sodelujoče organizacije so bile predhodno obveščene o pripravi analize in pozvane k sodelovanju v intervjujih. V pozivu so jim bili predstavljeni razlogi za analizo 6

in njihove koristi pri tem, hkrati pa jim je bil poslan vprašalnik, s posebnim opozorilom na tista vprašanja, na katera se morajo posebej pripraviti oz. predhodno poiskati podatke; tu je šlo predvsem za razne številke, podatke iz preteklosti in pa finančne podatke. Na vprašanja so odgovarjali predstavniki navedenih organizacij, ponekod so bili to člani vodstev, ponekod zaposleni v organizacijah; skratka tisti, ki so imeli o dotičnih temah največ znanja. Pridobivanje odgovorov je potekalo ponekod preko vprašalnika, kakršnega najdete v prilogi tej publikaciji, pripravljena pa je bila tudi spletna verzija vprašalnika, in sicer v treh delih; prvi del so predstavljala poglavja 1-3 (struktura in članstvo), drugi del 4-7 (poslanstvo in dejavnosti) in tretji del 8-9 (finance in kadri). Anketarji so ob intervjuju tako lahko neposredno vnašali odgovore v spletno aplikacijo ali pa izpolnili najprej vprašalnik v obliki dokumenta (v elektronski ali papirnati obliki) in vnesli podatke v spletno aplikacijo šele, ko so zbrali vse podatke. Slednja varianta se je izkazala za učinkovitejšo, saj zaradi narave podatkov (npr. finance) in nezadostne pripravljenosti nekaterih intervjuvancev v glavnem ni bilo mogoče opraviti intervjujev naenkrat in so večinoma podatke pridobivali tudi naknadno. Odzivnost sodelujočih organizacij se je izkazala za največjo težavo v postopku priprave analize. Pridobivanje podatkov pri večini je bilo dolgotrajno in naporno delo, ena od organizacij je sodelovala samo v prvem delu ankete (prva tri poglavja). Posebno težavo je predstavljalo obdobje pred predčasnimi volitvami v Državni zbor,6 saj so bile mladinske organizacije v političnih strankah skoraj popolnoma neodzivne in so predlagale preložitev svojega sodelovanja na povolilni čas. To obdobje se je nato dejansko zavleklo še za več kot dva dodatna meseca. Večini anketarjev ni uspelo pridobiti vseh podatkov od organizacij, zato je tahjništvo MSS poskušalo to urejati naknadno. Prav tako je bilo potrebno ponovno preveriti nemalo odgovorov, saj se je ob natančnem pregledu odgovorov pokazalo, da je kljub navodilom anketarjem prišlo do nekaterih nesporazumov in napak. Predvsem je bilo v odgovorih ponekod izkazano neenotno razumevanje vprašanj (ali s strani anketarjev ali intervjuvancev) in posledično neprimerljivih odgovorov ter nekaj logičnih in številskih napak. Tako je preverjanje odgovorov, pozivanje k dopolnitvam in zbiranje teh dopolnitev še dodatno in nepričakovano dolgo zavleklo pripravo analize. Nekateri intervjuvanci so menili, da je vprašalnik predolg in prezahteven ter da jim je vzel veliko časa.

Volitve v Državni zbor 4. decembra 2011.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

17


Poleg rezultatov intervjujev smo v analizo vključili: • podatke iz temeljnih aktov sodelujočih organizacij; • podatke o sprejetih projektih v program Mladi v akciji v letu 2010;7 • podatke t.i. MSS Klipinga; t.j. podatke o medijskih objavah za organizacije članice MSS; • podatke iz izkaza poslovnega izida za leti 2005 in 2010 za sodelujoče organizacije oz. pri organizacijah brez pravne osebnosti za matične organizacije, ki jih je pripravil AJPES;8 • podatke Komisije za preprečevanje korupcije, dosegljive preko spletne aplikacije Supervizor9 ter • podatke Urada RS za mladino o razpisih oz. pozivih za sofinanciranje in njihove rezultate. Pri analizi smo se osredotočili na leto 2010, na nekaterih področjih pa smo pridobivali tudi podatke iz leta 2005 oziroma za obdobje 2006 - 2010. Samo analizo rezultatov vprašalnika je nato izvedla ekipa treh avtoric; dve uslužbenki Mladinskega sveta Slovenije in zunanja sodelavka. Pred obdelavo pridobljenih podatkov je bilo potrebno urediti same podatke, kar je bilo – sploh pri odprtih (esejskih) vprašanjih – še posebej dolgotrajno. Nekateri odgovori na odprta vprašanja so zahtevali grupiranje, preko katerega smo nato identificirali osnovne poteze odgovorov. Odgovori so ponekod tudi manjkali, predvsem so imele organizacije težave pri odgovorih za leto 2005 oziroma za prejšnja leta, saj so bili takrat pri organizacijah aktivni v glavnem drugi ljudje kot v 2010. Nekaj težav je bilo tudi z odgovori na vprašanja o poslovanju in financah organizacij; teh podatkov niso uspele pridobiti vse organizacije.

1.4. PRIPOROČILA ZA V BODOČE Priporočamo, da se tovrstne analize izvajajo redno (npr. na 5 let), in sicer: • za uporabo pri oblikovanju ključnih politik in aktov na področju mladine, kjer so pomembni ažurni podatki o položaju organizacij; • če se tovrstne analize na delajo redno, je zelo težko raziskovati razvoj, saj lahko analiziramo stanje, vendar ga nimamo s čim primerjati. Če bi se Mladinski svet Slovenije ponovno lotil tovrstne ali podobne analize, bi (z namenom učinkovitejše izvedbe): • predlagali Uradu RS za mladino, da sodelovanje v analizi upošteva pri kriterijih za financiranje nacionalnih mladinskih organizacij, kar bi jih morebiti bolj spodbudilo k sodelovanju; • za izvedbo intervjujev izbrali in izobrazili predstavnike organizacij samih, saj ti dobro poznajo organizacijo, sami pa poskrbeli za enotnost razumevanja vprašanj in primerljivost odgovorov; • se odzivali na pomanjkljivost vsakega izpolnjenega vprašalnika takoj ob prejemu ter tako zagotovili "svež" naknadni odziv intevjuvancev ter • pripravili več zaprtih vprašanj, kjer bi intervjuvanci izbirali med možnimi odgovori, da bi tako še bolj poenotili razumevanje vprašanj oz. se izognili različnim interpretacijam. Splošna ocena Mladinskega sveta Slovenije je, da nam je uspelo zbrati več podatkov, kot smo glede na okoliščine pričakovali, nismo pa pričakovali tolikšnih časovnih zamikov, ki so nam večkrat podrli načrte za potek priprave analize. Smo pa razen nekaterih manjkajočih odgovorov odpravili vse napake in pomanjkljivosti, na katere smo naleteli.

Tako tudi ni bilo možno dobro analizirati razvoja organizacij, saj v nismo imeli vseh točnih podatkov iz preteklosti, da bi to lahko storili. Vsekakor pa bo primerjalna analiza mogoča v prihodnje, ko se bo lahko podatke primerjalo s stanjem v letu 2010.

7

Podatki so dostopni na spletni strani http://www.mva.si/mladi-v-akciji/sprejeti-projekti/ (20. 11. 2011) Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Finančne podatke smo naročili posebej za namen analize. 9 Spletna stran http://supervizor.kpk-rs.si/. 8

18

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


I K S N I D A L 2. M OR T K E S

Nacionalne mladinske organizacije imajo v mladinskem sektorju bistveno vlogo zaradi številčnosti svojega članstva, povezovalne vloge, predvsem pa udejanjanja demokratičnih procesov na državni ravni, s katerimi svoje člane uvajajo v aktivno in odgovorno državljanstvo.

Nacionalne mladinske organizacije so pomemben del širšega področja - mladinskega sektorja, ki ga bomo orisali v tem poglavju. Ker je sektor v letu 2010 dobil tudi »svoj zakon«10 in ker je bil pred tem relativno neurejen oziroma se ga je urejalo sporadično, bomo okvirno predstavili tudi ta prehod v vse večjo urejenost, ki je tudi nacionalnim mladinskim organizacijam v končni fazi zagotovil dolgoročno priznavanje, saj med drugim zakon opredeljuje tudi status nacionalne mladinske organizacije ter postopek11 njegove pridobitve. V poglavju se bomo dotaknili tudi definicij oziroma opredelitev v mladinskem sektorju, ki pomembno vplivajo tudi na opredelitev in razumevanje (nacionalnih) mladinskih organizacij. Časovno gledano se bomo vrnili v drugo polovico osemdesetih let, saj je prehod iz socializma in enostrankarskega sistema v politični pluralizem pomenil pomembno prelomnico za nacionalne mladinske organizacije, ki so v glavnem v času tega prehoda pravzaprav začele nastajati.

2.1. OPREDELITEV IN VLOGA MLADINSKEGA SEKTORJA Mladinski sektor je izraz, ki je bil v tujini znan in uporabljan, preden se je uveljavil pri nas. Tudi pri nas smo ga uporabljali že dolgo pred njegovo zakonsko opredelitvijo, in sicer na podoben način kot »nevladni sektor«, torej smo s tem izrazom imeli v mislih predvsem organizacije, ki delujejo na področju

mladine, in njihove dejavnosti. Večina teh organizacij je (bila) vsebinsko in preko razpisov za sofinanciranje povezana z delovanjem Urada RS za mladino, organa v sestavi ministrstva, pristojnega za šolstvo. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) iz leta 2010 pa je dal izrazu »mladinski sektor« tudi pravno veljavo. Opredelil ga je kot »… področja, kjer poteka proces oblikovanja in uresničevanja mladinskih politik in mladinsko delo…« (ZJIMS, 3. člen) ter mu podelil t.i. javni interes, iz česar običajno sledi obveznost podpore s strani javnih oblasti. V okviru mladinskega sektorja tako govorimo o mladinskih organizacijah, organizacijah za mlade in mladinskih svetih ter o mladinskih dejavnostih in dejavnostih za mlade. Na tem mestu ne bi izgubljali veliko besed o tem, zakaj sploh mladinski sektor, zakaj posebno ukvarjanje z mladimi. V grobem: mladi so posebna družbena skupina, ki prehaja iz otroštva v odraslost, v tem času pa se srečuje s številnimi prehodi, spremembami in drugimi izzivi.12 V tem obdobju se mladi največ izobražujejo in pridobivajo raznovrstne kompetence za kasnejše življenje in delo. Interes za čim kvalitetnejši procese odraščanja zasledimo tako pri mladih samih kot tudi na strani družbe oz. države, saj je slednji seveda v interesu, da se mladi v času odraščanja čim boljše integrirajo v družbo. Mladinski sektor pa ima poleg družine, formalnega šolskega sistema in morebitnih drugih institucij lahko za mladega človeka bistveno vlogo v procesih odraščanja.

10

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju. Postopek opredeljuje Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. 12 Več o prehodih mladih v odraslost najdemo npr. v: Kuhar, Metka. 2009. Prehodi mladih v odraslost.Modeli izobraževanja za mladinsko delo. Dostopno na: http://www.mladinski-delavec.si/index.php?option=com_sobi2&Itemid=11 11

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

21


2.2. ZAKONODAJA V MLADINSKEM SEKTORJU V devetdesetih letih, po prehodu v politični pluralizem, se je mladinsko področje hitro pričelo razvijati, vendar pa v tem času, razen nekaterih poskusov predvsem Mladinskega sveta Slovenije in Urada RS za mladino, nismo bili priča nastajanju zakonodaje na mladinskem področju. Pri tem moramo seveda izpustiti urejanje študentskega organiziranja, ki je izjema, saj je bilo z Zakonom o skupnosti študentov v letu 1994 to področje zelo natančno urejeno, vendar pa pri tem ne gre za urejanje prostovoljno organiziranih mladih znotraj civilne družbe, sploh pa ne za celovito urejanje mladinskega področja, saj je zakon vezan na študentsko področje in na status študenta, ki predvideva tudi avtomatično članstvo v študentski organizaciji. Mladinski svet Slovenije si je prav v času nastajanja študentske zakonodaje in že leta pred tem prizadeval za sprejetje zakona o mladinskih organizacijah in zakona o mladinskih svetih.13 Urad RS za mladino pa je med drugim pripravljal dokumente, ki naj bi postali nacionalni program za mladino. Nič od tega pa se ni uresničilo do leta 2000, ko je bil sprejet Zakon o mladinskih svetih, šele deset let kasneje pa tudi Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju.

2.2.1. Zakon o mladinskih svetih (ZMS) Mladinski svet Slovenije (MSS) je bil prvi mladinski svet v Sloveniji, saj je nastal že leta 1990. Lokalni mladinski sveti pa se kasneje v devetdesetih niso mogli formalno registrirati, ker naj ne bi imeli zakonske podlage za registracijo.14 Mladinski svet Ljubljane je tako npr. deloval od leta 1996, registriral pa se je šele v letu 2001 po sprejetju zakonske podlage. Neobstoj zakonske podlage pa še nekaj let iz ne povsem jasnih razlogov ni bil ovira za nadaljnji obstoj in delovanje MSS. Mladinski svet Slovenije je bil nato konec devetdesetih izbrisan15 iz registra z enakim razlogom – ker ni imel pravne podlage za obstoj. Situacijo se je nato pričelo reševati s pripravo Zakona o mladinskih svetih, ki je bil kot pravna podlaga za obstoj in delovanje mladinskih svetov sprejet v letu 2000, sledil pa mu je Pravilnik o registraciji in vodenju registra mladinskih svetov v letu 2001. Šele nato so mladinski sveti lahko pričeli z registracijo. Prvi se je, kot že rečeno, registriral Mladinski svet Ljubljane, sledil mu je reformirani 13

Mladinski svet Slovenije v začetku leta 2002 in kasneje postopoma drugi lokalni mladinski sveti. Zakon o mladinskih svetih je bil tako prvi zakonski akt na mladinskem področju, kar je nekoliko nenavadno, saj zakonsko nismo imeli definiranega niti »mladinskega področja«, smo pa z zakonom uredili enega od njegovih specifičnih delov. Zakon o mladinskih svetih je prinesel predvsem formalno ogrodje za obstoj mladinskih svetov, po katerem so mladinski sveti podobni društvom oz. zvezam društev; specifične vsebine njihovega dela pa se je dotaknil le na kratko v 5. In 6. členu, in sicer pri navedbi njihovih dejavnosti in opredelitvi sodelovanja z odločevalci pri sprejemanju predpisov. Mladinski svet torej v skladu z zakonom: • »izvaja ali sodeluje pri izvajanju mladinskega dela in drugih dejavnosti na področjih mladinskega sektorja v skladu z zakonom, ki ureja javni interes v mladinskem sektorju • zagotavlja pogoje za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih; • omogoča sodelovanje mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih; • opravlja druge naloge za uveljavljanje interesov mladih, opredeljenih s temeljnim aktom.« (ZMS, 5. člen) 6. člen Zakona o mladinskih svetih pa v vlogo nosilca obveznosti postavlja Vlado, ministrstva in druge državne organe ter organe lokalnih skupnosti, ki »morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti.« (ZMS, 6. člen) Ta člen je za mladinske svete ključen, saj naj bi bilo sokreiranje javnih politik in predpisov njihova bistvena vloga. ZMS je bil ozko omejen na delovanje mladinskih svetov in tudi ni postavil nobenih definicij za mladinski sektor, razen šibke opredelitve mladinskih svetov in opredelitve pogojev za članstvo organizacij v mladinskih svetih. Zakon ni uporabil izrazov »mladinska organizacija«, »organizacija za mlade«, »mladinsko delo«, »mladinska politika« ipd., ki so sicer ključni za mladinski sektor.

Predloga obeh zakonov oz. teze zanju je MSS po večkrat pripravil v obdobju 1990 - 1995. Noben predlog ni bil realiziran. V letu 1995 je bil sprejet Zakon o poslovnem registru Slovenije, po katerem se poslovna sposobnost pridobi z vpisom v register, kar pa naj ne bi bilo mogoče za mladinske svete. 15 Ni povsem jasno, kdaj, a najverjetneje v drugi polovici leta 1999 je bila Mladinskemu svetu Slovenije brez vednosti njegovega vodstva ali zaposlenih odvzeta matična številka, v začetku leta 2000 pa ukinjen žiro račun. 14

22

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


Zakon o mladinskih svetih je bil v letu 2010 v nekaterih formalnostih prilagojen Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju. Pojem mladinske organizacije se je namreč nekoliko razširil, prav tako opredelitev starostne strukture mladinskih organizacij; članice mladinskih svetov pa so dobile 3 leta časa, da se prilagodijo na prenovljene kriterije. Slednje seveda velja tudi za članice Mladinskega sveta Slovenije, ki so bile zakonsko gledano v letu 2010 tako rekoč izenačene16 z NMO.

2.2.2. Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) Urad RS za mladino si je leta prizadeval za sprejetje zakonske podlage za delovanje mladinskega sektorja, saj je tovrstne dokumente pripravljal že v devetdesetih letih, kasneje pa znova odprl razpravo o zakonski podlagi v letu 2003.17 Mladinski svet Slovenije si je prav tako v letu 2005 pričel intenzivno prizadevati za sprejetje zakona, ki bi širše urejal mladinski sektor; v letu 2007 pa celo pripravil lasten predlog t.i. Zakona o mladinskem delu in mladinski politiki,18 ki ga je nato uporabil kot izhodišče za svoje sodelovanje pri nastajanju zakona. V letih 2008 in 2009 se je tudi dejansko pričela priprava zakonske podlage za delovanje mladinskega sektorja. Prvotno predvideno ime zakona »zakon o mladini«,19 se je izkazalo za neprimernega, saj predlog ni celovito urejal področja mladine. Prav tako naj bi se po prvem predlogu zakon združil z Zakonom o mladinskih svetih, kar se je prav tako izkazalo za neustrezno, saj je bil velik del predloga zakona tako namenjen samo urejenju mladinskih svetov. Nazadnje smo dobili Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, ki je stopil v veljavo 12. junija 2010, postal podlaga za delovanje mladinskega sektorja in predvidel sprejetje Nacionalnega programa za mlade. Zakon določa javni interes v mladinskem sektorju in način njegovega zagotavljanja: zagotavljanje pogojev za razvoj mladinskega dela, financiranje in vključevanje mladinskega vidika pri vladnih politikah. Lokalnim skupnostim ne nalaga obveznosti, pač pa jih okvirno nakaže; zakon je dokaj ohlapen tudi pri nalogah

države. Financiranje organizacij v mladinskem sektorju naj bi podrobneje določil Nacionalni program za mlade. ZJIMS je z opredelitvijo pojmov, področij in struktur predvsem povzel dejansko stanje; novost pa je vnesla predvsem široka definicija mladinske organizacije, ki zajema tudi samostojne mladinske organizacije znotraj drugih članskih organizacij (sindikati, društva, zveze društev), ne le političnih strank, in uvaja spremenjen starostni kriterij za mladinske organizacije (oz. za njihovo pridobitev statusa v javnem interesu) glede na zakon o mladinskih svetih iz l. 2000 – iz 70% članstva v starosti 15-29 let na 90% članstva v starosti do 29 let (ZMS, 3. in 11. člen). Pri opredelitvi organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju v primerjavi z naborom organizacij, ki jih je pred tem financiral URSM, je prav tako prišlo do spremembe, saj (nemladinska) društva kot taka niso med omenjenimi organizacijami, pač pa imajo možnost biti mladinska organizacija mladinske sekcije znotraj večjih društev, kar bi potencialno lahko spodbudilo razvoj mladinskega organiziranja znotraj društev oz. članskih organizacij nasploh. Zakon prav tako – po zgledu nekaterih evropskih držav20 – predvideva tovrstne mladinske organizacije znotraj sindikatov; pri naših sindikatih zametek mladinskega organiziranja sicer obstaja,21 vendar morebiti še ne v obliki, ki bi zadostila kriterijem mladinske organizacije, vsaj ne nacionalne; poleg tega pa je za sindikate značilno, da imajo malo mladega članstva.22 Do statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju so upravičene organizacije, ki izkazujejo pomembnejše dosežke na mladinskem področju in so organizirane kot mladinske organizacije, zasebni zavodi, ustanove in zadruge. Omemba slednjih je tudi nekakšna novost, saj se zadruge na mladinskem področju doslej niso pojavile. Status v javnem interesu pa avtomatično pridobijo tudi vsi mladinski sveti. Status sam po sebi sicer ne prinaša nikakršnih posledic; vsaj zakon kot tak jih ne opredeljuje; v času pisanja te publikacije tudi še ni bil sprejet Nacionalni program za mlade, ki naj bi opredelil tovrstne podrobnosti.

16

Opredelitev NMO je od l. 2010 enaka pogojem za članstvo v MSS. V letu 2003 je bila na Uradu RS za mladino imenovana Delovna skupina za pripravo izhodišč na področju mladinske zakonodaje; Izhodišča je nato predstavila na posvetu Urada z nevladnimi organizacijami v Čateških toplicah (19. – 21. november 2004). 18 Mladinski svet Slovenije. 2007. MSS-127-07 Zakon o mladinskem delu in mladinski politiki, delovno gradivo. 19 Gl. npr. dokument: URSM. 2009. Delovni osnutek Zakona o mladini. Dostopno na: http://www.mss.si/datoteke/arhiv_stare_strani/ZAKON-posvetovanje.pdf (10.november 2011) 20 Mladinsko gibanje znotraj sindikatov je zelo razvito npr. v Kataloniji, kjer mladinske organizacije sindikatov predstavljejo enega od t.i. članskih stebrov v Mladinskem svetu Katalonije. Gl. npr. str. Evropskega mladinskega foruma: http://www.youthforum.org/index.php?option=com_content&view=article&id=377%3A-national-youth-council-ofcatalonia&catid=58%3Amember-organisations&Itemid=110&lang=en (20. junij 2012). 21 Pri pozivu MSS, naslovljenim na reprezentativne sindikate v l. 2009, sindikatom, ki imajo znotraj sebe organizirano mladino, da kandidirajo svoje predstavnike v Svet Vlade RS za mladino, sta se npr. javili 2 organizaciji oziroma sindikata: mladi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in SKEI mladi (kratica SKEI pomeni Sindikat kovinske in elektro industrije). 22 Med drugim tudi zato, ker se mladi pri nas pozno redno zaposlijo. 17

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

23


Pomembno določilo zakona so tudi ključna vsebinska področja mladinskega sektorja, torej tista vsebinska področja, ki sodijo v okvir urejanja tega zakona in s katerimi se ukvarjajo organizacije, ki sodijo v mladinski sektor. Več o teh področjih pišemo v 4. poglavju. Zakon je opredelil tudi obstoj državnega organa, pristojnega za mlade (Urad RS za mladino), in posvetovalnega telesa med mladimi in vlado – Sveta Vlade RS za mladino.

2.3. OPREDELITVE OZ. DEFINICIJE V MLADINSKEM SEKTORJU Osnovne definicije, ki se običajno postavijo v mladinskem sektorju, ko ga postavljamo v formalne okvirje, so: • opredelitev mladine (običajno starostna omejitev), • opredelitev različnih tipov organiziranosti na področju mladine, • opredelitev osnovnih dejavnosti na področju mladine, • opredelitev vloge organizacij v mladinskem sektorju ter • opredelitev vloge države na področju mladine. Ključni pojmi v mladinskem sektorju, tako pri nas kot v mednarodnem prostoru, so tako: mladinsko delo, mladinska politika, mladinska organizacija in organizacija za mlade. Pri nas ima svoj pomen tudi mladinski svet, ki je po strukturi in delovanju skorajda enak kot zveza društev, vendar ima zaradi specifičnosti v strukturi svojo zakonsko opredelitev. Prav tako posebej govorimo o mladinskih centrih, ki pa ne predstavljajo svoje pravne oblike. V nadaljevanju se bomo dotaknili osnov teh opredelitev skozi čas, medtem ko se bomo mladinskim organizacijam in mladinskim svetom podrobneje posvetili v poglavju Mladinsko organiziranje.

2.3.1. Definicije pred zakonodajo Opredelitev mladih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila, po strukturi Zveze socialistične mladine (ZSMS) sodeč, približno od 13. pa do 27. leta. V članstvo ZSMS se je namreč sprejemalo osnovnošolce v sedmem razredu osnovne šole (osemletke), zgornja omejitev za članstvo pa je bila 27 let (Republiška 23

konferenca ZSMS 1984, str. 13). Izraz »mladinska organizacija« se je v tem času uporabljal kot sinonim za Zvezo socialistične mladine23 oziroma njene enote, članom ZSMS pa se je pogovorno reklo »mladinci«.24 Kasneje smo bili priče različnim opredelitvam mladine v različnih programih in dokumentih. Izraz mladi je v različnih dokumentih in pri različnih institucijah lahko pomenil srednješolce, drugič študente, spet tretjič mlade v starostnem razponu 15-18 let ali 15-24 (opredelitev mladih pri Združenih narodih) let, na iskalce prve zaposlitve ipd. Evropski programi so kot svojo ciljno skupino določeno obdobje navajali mlade v starosti 15-25 let (Program Mladina, 2000-2006), kasneje 13-30 (Program Mladi v akciji, 2007-2012), Evropska mladinska kartica je bila namenjena mladim do 26. leta, kasneje je bila zgornja meja povišana na 30. Mlade se je tudi pogosto omenjalo skupaj z otroki. MSS je večkrat opozoril, da gre pri tem za veliko pomanj-kljivost in poudarjal potrebo, da se mlade obravnava celostno in ne le po posamičnih skupinah glede na njihov izobraževalni ali zaposlitveni status.25 Definicija mladine je sicer nekoliko težka, saj nikoli ne moremo postaviti stotodtotno ustreznih razmejitev. Mladi so psihično in telesno lahko zreli že v zgodnjih najstniških letih, vse kasneje pa dosegajo tisto stopnjo socialne in ekonomske zrelosti, ko lahko rečemo, da so popolnoma odrasli. V skladu z doseganjem te zrelosti se lahko postavi zgornja starostna omejitev mladine, medtem ko je spodnja meja običajno pogojena z definicijo otroka (mladost se prične s koncem otroštva). V Evropi se ta razmejitev večinoma giblje v razponu 15 do 30 let. Besedno zvezo »mladinsko delo« smo v 80-ih našli predvsem v besedni zvezi »prostovoljno mladinsko delo«, kamor so sodile razne mladinske akcije;26 najbolj znane so bile t.i. mladinske delovne brigade, s pomočjo katerih se je reševalo nekatere gospodarske probleme, gradilo infrastrukturo ipd. in ki jih je organizirala ZSMS. Šlo je torej za posebne oblike prostovoljskega dela, medtem ko se delo z mladimi v ZSMS in drugih organizacijah ni poimenovalo »mladinsko delo«. Pomen organiziranja mladih se je v tem času vsaj na deklarativni ravni razumel kot prispevek mladih k nadaljnjemu razvoju vrednot, na katerih je temeljila

Gl. npr.: J. Š. 1978. Zveza socialistične mladine v družbi. V: Dogovori (Ljubljana), letnik 6, številka 5. URN:NBN:SI:DOC-FKCGATDL. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FKCGATDL (20. junij 2012). 24 Gl. npr. : 1988. V Šiški so mladinci izvolili svoje novo vodstvo. V: Javna tribuna, letnik 27, številka 291. URN:NBN:SI:DOC-GYWP4019. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYWP4019. (20.junij 2012) 25 Gl. npr.: Mladinski svet Slovenije. 2006. MSS-082-06 Ali za državo mladina ne obstaja? Dostopno na: http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/MSS-082-06-MDM06gradivo.pdf (20. junij 2012) 26 Gl. npr.: (1974). Najboljša slovenska brigada na mladinski delovni akciji SAVA. V: Dogovori (Ljubljana), letnik 2, številka 9. URN:NBN:SI:DOC-D73IEJE9. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D73IEJE9 (20. junij 2012).

24

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


takratna država; samoupravni socialistični razvoj, uresničevanje enakopravnosti, krepitev bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi ter svoboda in neodvisnost države. Po drugi strani pa naj bi bilo mladinsko organiziranje polje za izražanje in uveljavljanje interesov različnih skupin mladih ne glede na njihov družbeni položaj, svetovni nazor in druge razlike, in sicer na različnih področjih, kot so gospodarski, kulturni, socialni, politični in drugi družbeni interesi (Republiška konferenca ZSMS 1984, str. 6). Izraza »mladinska politika« se prav tako ni uporabljalo. Konec osemdesetih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se pri nas tudi po zgledu zahodno in srednjeevropskih držav pričele razvijati tudi nekatere druge in drugačne opredelitve na mladinskem področju. Izraz mladinska organizacija je sčasoma postal izraz za združenje mladih (tudi izven ZSMS), uporabljati pa se je začel tudi širše, za različne organizacije, ki so se ukvarjale z mladimi.27 Organizacije, ki so temeljile na mladem članstvu in vodstvu ter imele po možnosti za članstvo celo starostne omejitve, so si zato pričele prizadevati za ločnico med mladinskimi organizacijami, kakršne so bile same, in ostalimi organizacijami na področju mladine. Šlo je namreč za to, da tovrstne organizacije zagotavljajo sprejemanje vedno novih generacij v svoje vrste, jim omogočajo pridobivanje izkušenj, kompetenc itd. in dejansko neposredno zastopajo mlade, medtem ko ostale organizacije tega ne počnejo. Zagotavljanje menjavanja generacij v organizaciji pa seveda povzroča stalno izgubljanje utečenih kadrov in njihovih izkušenj, kar je po njihovem tudi eden od razlogov, da tovrstne organizacije menijo, da si zaslužijo posebno obravnavo in podporo.28 Ločnica je bila načeloma postavljena v razpisih Urada RS za mladino, zakonska ločnica med mladinskimi organizacijami in organizacijami za mlade pa je bila formalno postavljena šele v 2010 z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju. Ob razpadu29 Zveze socialistične mladine je, po zgledu drugih evropskih držav, pričel nastajati30 Mladinski svet Slovenije (MSS) kot krovna državna organizacija mladih, ki je združevala mladinske organizacije, ki delujejo na nacionalnem (državnem) nivoju. MSS je

prav tako pričel spodbujati nastajanje lokalnih mladinskih svetov,31 ki so bili po strukturi pravzaprav enaki današnjim, ki pa se uradno niso registrirali do sprejetja zakona o mladinskih svetih iz leta 2000. S tem zakonom so tako mladinski sveti prvič dobili svojo uradno opredelitev. V času nastajanja MSS sta se uveljavila, vsaj znotraj struktur Mladinskega sveta Slovenije, tudi mednarodna izraza »mladinska politika« in »mladinsko delo« in sčasoma tudi dobila jasnejši pomen. Mladinsko politiko smo razumeli kot politiko na področju mladih in mladinskih organizacij, ki jo sokreirata javni in mladinski sektor. Mladinsko delo pa predvsem kot konkretno delo z mladimi oz. (prostovoljsko) udejstvovanje mladih, ki se odvija znotraj mladinskega sektorja, zajema različna interesna področja in pripomore k izboljšanju položaja mladih. Med mladinskim delom in mladinsko politiko obstaja tesna povezava. Mladinsko delo lahko razumemo kot instrument mladinske politike, kjer se odvija dvosmeren proces med mladimi in družbo. Po eni strani z mladinskim delom mlade pritegnemo k participaciji in s tem k njihovemu prispevku k spremembam v družbi, po drugi strani pa jih hočemo preko mladinskega dela uspešno integrirati v obstoječo družbo. Preprosto bi lahko rekli, da v tem procesu mladi spreminjajo družbo in družba spreminja mlade. (Cepin 2009, str. 9) Predvsem v drugi polovici devetdesetih so se pričeli razvijati tudi mladinski centri, in sicer kot institucije, ki nudijo infrastrukturo in podporo mladinskim dejavnostim in v katerih se zbirajo mladi. Nastajali so v obliki javnih ali zasebnih zavodov ali pa tudi v pravno organizacijski obliki društev.

2.3.2. Ad-hoc definicije v razpisih Urada RS za mladino Do leta 2010 je formalno definicije v mladinskem sektorju uporabljal predvsem Urad RS za mladino,32 ki je razpisoval sredstva za delovanje »organizacij na področju mladinskega dela«, in je sčasoma pričel uporabljati delitve na posamezne tipe organizacij. V pozivih za leta 2006-2012 je tako upravičence do razpisnih sredstev razdelil na nacionalne mladinske

27

Npr. na spletni strani URSM na http://www.ursm.gov.si/si/delovna_podrocja/mladinske_organizacije/: »Mladi se združujejo v različne oblike organiziranosti, kar ima za posledico tudi več tipov mladinskih organizacij. V grobem pa lahko te delimo na mladinske centre, mladinske svete, nacionalne mladinske organizacije ter druge nevladne organizacije.« (5. november 2011). 28 Gl. npr.: Mladinski svet Slovenije. 2010. Programski dokument Mladinsko organiziranje. Str. 18. Dostopno na: http://www.mss.si/sl/publikacije.html. 29 Novembra leta 1989 se je ZSMS preoblikovala v t.i. politično organizacijo (stranko). Gl. npr.: Novi statut ZSMS (1989). V: Javna tribuna, letnik 27, številka november. URN:NBN:SI:DOC-QQQXBUDB. Dosegljivo na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QQQXBUDB (20. junij 2012). 30 Mladinski svet Slovenije je bil ustanovljen 15. aprila 1990. 31 Mladinski svet Slovenije je v devetdesetih izvedel več projektov za razvoj mladinskega dela oz. mladinskih organizacij na lokalnem nivoju. Najbolj znani tovrstni projekt v devetdesetih je bil Program razvoja lokalnih mladinskih struktur (PRLMS), ki je potekal v partnerstvu z URSM v letih 1997 - 2000. 32 Urad RS za mladino je bil ustanovljen v začetku leta 1992.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

25


organizacije, mladinske centre, mladinske svete lokalnih skupnosti ter druge nevladne organizacije.33 O prvih treh skupinah bomo v nadaljevanju še pisali, medtem ko je zadnja skupina relativno neopredeljiva; gre namreč za organizacije, ki izvajajo mladinske dejavnosti, in to vsaj na regionalnem nivoju. V razpisih oz. pozivih je bil že v 90-ih vseskozi omenjan tudi izraz »mladinsko delo«, ki ni bil posebej pojasnjen, pač pa je bilo iz sobesedila moč razbrati, da gre za dejavnosti za mlade, iz česar lahko sklepamo, da se je izraz hitro uveljavil in imel enak pomen kot danes. Sredstva Urada RS za mladino za izvajanje mladinskih dejavnosti so se do danes razdeljevala na podlagi javnih razpisov oz. pozivov, ki so do leta 2005 vsako leto sproti določali, katere organizacije so upravičene do teh sredstev in za katere dejavnosti. Seveda so bile pri tem določene stalnice, vendar pa se je sistem sofinanciranja v marsičem spreminjal, delno pa tudi razpisni pogoji oz. definicije v njih. V času od leta 2006 pa se je spremenilo to, da se je posebej objavil razpis za priznavanje upravičenosti do sofinanciranja za več let (za 2006-2008 in 20092012), nato pa še letni razpisi za sofinanciranje, namenjeni organizacijam, ki so pridobile omenjeni status. Za primejavo vzemimo razpis URSM iz leta 1999, ko sta bili aktualni le dve vrsti organizacij na mladinskem področju; nacionalne mladinske organizacije in mladinski centri; oboje sta bila statusa, ki ju je bilo potrebno pridobiti za sofinanciranje. Sofinancirane pa so bile seveda tudi druge organizacije, ki pa jim v ta namen ni bilo potrebno pridobivati statusa, pač pa predvsem izkazovati vsebino dela na področju otrok in mladine. Opredelitev mladinske organizacije je moč potegniti iz razpisa za dodelitev statusa nacionalne mladinske organizacije, ki so ga lahko pridobile neprofitne nevladne članske prostovoljske organizacije in mladinske organizacije v političnih strankah. Edini kriterij, ki se nanaša na samo »mladinskost« organizacije pa je 70% članstva v starosti od 14. do 27. leta. Iz navedenega je moč sklepati, da je Urad to starostno omejitev tudi razumel kot mladost. Po sprejetju Zakona o mladinskih svetih, ki je v določilih za članstvo vseboval starostno omejitev 15 – 29 let, se je ta omejitev nato upoštevala tudi v razpisih URSM, razen za obdobje 2006 – 2008, ko je bila spodnja meja ponovno 14 let. 33 34

26

Pri samih nacionalnih mladinskih organizacijah je bilo tako, da organizacije, ki bi ustrezale pojmu NMO, niso bile vedno obravnavane skupaj, pač pa je v nekaterih letih URSM razpis za podmladke političnih strank ločil od ostalih organizacij in so bili pravzaprav samo podmladki obravnavani kot NMO, medtem ko so se druge NMO lahko prijavile na razpis za sofinanciranje letnih programov, kjer so bile obravnavane skupaj z različnimi in neprimerljivimi organizacijami za mlade.34 Mladinski center je bil lahko glede na razpis Urada RS za mladino iz leta 1999 javni zavod ali nevladna prostovoljska neprofitna organizacija; merila za ocenitev vlog pa so zajemala: obseg in kvaliteta dejavnosti v preteklem letu, predviden obseg in kvaliteta dejavnosti v letu 1999, sodelovanje s sorodnimi centri, vključenost drugih nosilcev projektov, število mladih, vključenih v projekte, število uporabnikov programov, skupnostno delo, velikost prostora in urnik delovanja. Opredelitev mladinskega centra se za razliko od opredelitve mladinskih organizacij ni pomembno spreminjala. Spreminjajoče se postavljanje definicij in grupiranje v razpisih oz. pozivih je bilo seveda neustrezno, in to iz več razlogov: • če se kriteriji spreminjajo, se morajo tudi organizacije temu prilagajati; • organizacije so morale dolga leta vsako leto znova dokazovati svoj status; • organizacije niso vedno sodile v skupino, v kateri so bile obravnavane; • status organizacije je bil odvisen od njene pravočasne prijave na razpis oz. poziv, kar je sicer logično pri vlogah za sofinanciranje, ne pa tudi za sam status (medtem se je status v javnem interesu za društva podeljeval in se še podeljuje skozi vse leto, ločeno od kakršnihkoli razpisov). Te pomanjkljivosti je nato odpravil Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju s svojimi definicijami.

2.3.3. Zakonske definicije Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) je prvič zakonsko opredelil mlade; uporabljena pa je bila starostna omejitev, ki se je večinoma pojavljala že v razpisih in Zakonu o mladinskih svetih, in sicer 15 – 29 let. Z jasno definicijo mladih smo lahko postavili uradne opredelitve mladinskih organizacij in ciljne skupine mladinskega sektorja. Opredelitev mladih pa je pomembna tudi z vidika spremljanja položaja

Gl. spletno stran URSM: http://www.ursm.gov.si/si/javni_pozivi_razpisi_narocila/ (20. november 2011). Tako je bilo npr. v letu 2003. Na razpisu za sofinanciranje letnih programov v tem letu je daleč največ sredstev pridobila Zveza za tehnično kulturo Slovenije, sledila pa ji je Zveza tabornikov Slovenije z več kot 40% manj dodeljenih sredstev, medtem ko so ostale NMO pridobile še bistveno manj sredstev.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


in raziskovanja mladih, saj lahko lahko pripravljamo relevantne in med seboj primerljive podatke o mladih le, če imamo enotno opredeljene mlade. Mladinsko delo zakon opredeljuje kot »organizirano in ciljno usmerjeno obliko delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve« (ZJIMS, 3. člen). Mladinska politika je opredeljena kot »usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami.« (ZJIMS, 3. člen).

Organizacija za mlade je »pravna oseba, ki izvaja programe za mlade, vendar ni mladinska organizacija, in je organizirana kot zavod, ustanova ali zadruga« (ZJIMS, 3. člen). Kot možna oblika organizacije za mlade je omenjena oblika zadruge, česar doslej nismo zasledili. Mladinskih svetov se zakon dotakne na kratko, ko pravi: »V mladinski svet na državni ravni se združujejo nacionalne mladinske organizacije, v mladinske svete lokalnih skupnosti pa se združujejo mladinske organizacije na lokalni ravni« (ZJIMS, 9. člen). Mladinski centri kot taki niso navedeni med definicijami, njihovo dejavnost pa opredeljuje 28. člen ZJIMS, ki označuje mladinski center kot »funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba, v katerem se izvajajo programi v mladinskim sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni« (ZJIMS, 28. člen). Mladinski centri sodijo torej načeloma med organizacije za mlade.

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju je organizacije v mladinskem sektorju razdelil na tri tipe: mladinske organizacije, organizacije za mlade in mladinske svete. Mladinska organizacija je po tem zakonu »avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju« (ZJIMS, 3. člen). Naj na tem mestu komentiramo, da se je tu na novo definirala oblika mladinske organizacije kot organizacije, ki deluje znotraj društva, zveze društev ali sindikatov (imenovane tudi mladinske sekcije, pomladki ipd.). Nekaj tovrstnega organiziranja izven političnih strank poznamo, vendar je bilo (vsaj do l. 2010) dokaj slabo razvito; na nacionalnem nivoju pa takšnih mladinskih organizacij nismo imeli oziroma v l. 2010 še niso ustrezale vsem kriterijem nacionalne mladinske organizacije. Nacionalna mladinska organizacija je mladinska organizacija z dodanimi kvantitativnimi kriteriji, kot bomo videli v naslednjem poglavju

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

27


O K S N I D E A J L N 3. M NIZIRA A G OR

Nacionalne mladinske organizacije so v osrčju mladinskega organiziranja. Združujejo in se združujejo. Združujejo posameznike in lokalne enote. Združujejo pa se v nacionalni mladinski svet (MSS) in v mednarodne organizacije.

Mladi se organizirajo na različne načine in zametke mladinskega organiziranja lahko najdemo v različnih okoljih. V šolah poznamo delovanje t.i. skupnosti učencev,35 ki so načeloma demokratično organizirane, njihovo delovanje pa naj bi omogočale in spodbujale šole. V neformalnih okoljih se mladi zbirajo glede na interese, prostočasne dejavnosti ipd. in v okviru tega lahko nastajajo neformalne skupine mladih, ki so že zametki mladinskega organiziranja. V mladinskem sektorju se mladi prav tako pogosto organizirajo pri sodelovanju v projektih (t.i. projektne skupine), iz katerih prav tako občasno nastanejo mladinske organizacije. Mladinske organizacije lahko nastanejo tudi iz raznih subkultur. Seveda pa o mladinskih organizacijah težko govorimo brez vsaj minimalnih formalnih kriterijev za njihovo opredelitev. Tudi nacionalne mladinske organizacije v principu nastajajo »od spodaj navzgor«, od lokalnih skupin mladih, torej z lokalnega organiziranja, v nacionalno povezovanje; lokalni nivo je pri tem seveda temeljnega pomena. V tem poglavju bomo natančneje, s tehničnega in vsebinskega vidika, opredelili mladinske organizacije, nato pa se bomo posebej posvetili nacionalnim mladinskim organizacijam in ob koncu še mladinskim svetom, ki so pomembni kot krovne organizacije (nacionalnih in lokalnih) mladinskih organizacij in predstavljajo tudi njihovo skupno točko; hkrati pa brez njih slika mladinskega organiziranja ne bi bila celovita, pomen (nacionalnih) mladinskih organizacij pa manj viden.

3.1.OPREDELITEV MLADINSKIH ORGANIZACIJ Mladinskih organizacij smo se dotaknili že v prejšnjem poglavju med definicijami, kjer smo omenili zakonsko definicijo: »avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe, in sicer društva, zveze društev, sindikata ali politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju« (ZJIMS, 3. člen).

3.1.1. Osnovne poteze mladinskih organizacij Če pogledamo tako zakonsko definicijo, kot tudi mnoge druge opredelitve, lahko razberemo štiri osnovne poteze mladinskih organizacij: •

(Prostovoljno) članstvo. Vedno gre za članske organizacije, v katere se vsak posameznik včlani po lastni volji in se ima možnost tudi kadarkoli izčlaniti. To na primer pomeni, da organizacije, ki imajo avtomatično članstvo (pri nas primer študentskih organizacij univerz36) ne sodijo med mladinske organizacije.

35

V osnovnih šolah oddelčne skupnosti in v srednjih šolah skupnosti dijakov (ZPSI-1, 61. člen); gl. npr. dijaške skupnosti na spletni strani Dijaške organizacije Slovenije; http://www.dijaska.org/page.php?61 (10. november 2011) 36 Primer morda ni najustreznejši, saj je Vrhovno sodišče RS v letu 2011 odločilo, da so omenjene organizacije osebe javnega prava (gl. http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2010040815262446/, 20. junij 2012), kar samo po sebi pomeni, da jih ne bi mogli šteti med mladinske organizacije.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

31


Starost članstva in vodstva organizacije se giblje večinoma v starostnem intervalu, ki ga razumemo kot mladost. Običajno se ustrezna starostna struktura zagotovi z določili v statutu ali drugih aktih organizacije; ponekod pa to ni potrebno, ker narava organizacije sama po sebi (vsebina dela, ki ne zanima starejših) ali druge določbe zagotavljajo ustrezno starostno strukturo (npr. študentski klubi, kjer je članstvo vezano na status študenta). V naši zakonski definiciji je obdobje mladosti opredeljeno kot tisto med 15. in 29. letom; omejitev za članstvo v mladinski organizaciji za pridobitev statusa v javnem interesu in za članstvo v MSS pa je 90% članstva v starosti do 29 let in 70% članov vodstva v starosti 15 – 29 let (ZJIMS, 11.člen). Spodnje meja - 15 let - je hkrati tista starost, pri kateri se posameznik brez pisne privolitve staršev lahko včlani v društvo (Zdru-1, 11. člen) ali v mladinsko organizacijo v politični stranki (ZPolS, 6. člen). Demokratično delovanje. Delovanje organizacije poteka po demokratičnih mehanizmih, ki zagotavljajo vključevanje celotnega članstva. V najvišjem organu odločanja sodelujejo vsi člani, ali neposredno ali pa posredno preko predstavnikov. Tudi Zakon o društvih določa, da »člani društva … sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom« (Zdru-1, 12. člen). Podobno Zakon o političnih strankah pravi, da mora »stranka imeti organ predstavnikov vseh članic oziroma članov …« (ZPolS, 20. člen) Podrobnosti sistema demokratičnega delovanja opredeljujejo akti o delovanju organizacije (običajno statut in pravilniki). Delovanje v korist mladih. Vsebinska področja, ki jih mladinska organizacija pokriva, sovpadajo s področji, ki so v interesu mladih. Tu lahko gre za splošno prepoznavne interese mladih, kot so izobraževanje, zaposlovanje ipd. in / ali pa za specifične, zaradi katerih je organizacija sploh nastala. Značilnost delovanja, kjer mladi delajo v korist mladih, pogosto imenujemo princip »mladi za mlade«, ki ga tudi postavljamo nasproti npr. principu delovanja organizacij za mlade, kjer je vodenje organizacije in izvedba programa običajno v rokah ustanoviteljev, pogosto tudi predstavnikov lokalne oblasti in zaposlenih, pri čemer njihova starost ni pomembna.

Na kratko bi lahko rekli: mladinske organizacije so neprofitne nevladne organizacije s prostovoljnim članstvom, demokratično strukturo ter delovanjem po principu mladi za mlade.

32

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

3.1.2. Pravni status mladinskih organizacij Formalno registrirane (samostojne pravne osebe) mladinske organizacije so društva ali zveze društev, registrirani po Zakonu o društvih. Mladinske organizacije pa so lahko pa so tudi sestavni del obstoječe članske organizacije, ki ni mladinska. Zakon predvideva možnost tovrstnih organizacij v okviru društev, političnih strank in sindikatov; tovrstnim organizacijam pogosto rečemo »podmladek«. Najbolj razširjena oblika tovrstne mladinske organizacije pri nas so mladinske organizacije v političnih strankah oz. podmladki političnih strank. Mladinske organizacije v političnih strankah so omenjene že v Zakonu o političnih strankah, in sicer pri možnosti včlanitve mladoletnih oseb, saj se v tovrstno organizacijo lahko samostojno včlanijo mladoletni posamezniki, stari nad 15 let, medtem ko za članstvo v stranki potrebujejo soglasje staršev (ZpolS, 6. člen). Organizacije so omenjene tudi pri financiranju kot izjema pri siceršnjih določilih financiranja strank, saj lahko pridobivajo sredstva iz programov, namenjenim mladinskim organizacijam (ZpolS, 21. člen). Da pa je tovrstna organizacija priznana kot mladinska organizacija, ji mora biti tudi v temeljnem aktu matične organizacije (torej politične stranke) zagotovljena samostojnost delovanja v mladinskem sektorju (gl. ZJIMS, 11. člen). Pri mladinskih organizacijah poznamo individualno in kolektivno članstvo; npr. v društvih imamo individualno članstvo (članstvo posameznikov), društva pa se lahko združujejo v zveze društev – v tem primeru govorimo o kolektivnem članstvu. Društva, ki se združujejo v zvezo, so torej lokalne enote te zveze društev in v tem primeru govorimo o lokalnih enotah s pravno osebnostjo. Mladinske organizacije pa lahko imajo tudi lokalne enote, ki niso pravne osebe (npr. pri Združenju katoliških skavtinj in skavtov je to t.i. steg), njihova evidenca pa se vodi v dokumentih organizacije. Članska razmerja v mladinskih organizacijah so ponazorjena tudi v diagramu »Članstvo v mladinskih organizacijah in krovnih strukturah«, kjer lahko vidimo, za katero vrsto članstva gre pri posameznem tipu organizacije.

3.1.3. Nivoji delovanja mladinskih organizacij V Sloveniji govorimo, v skladu s stopnjami samouprave, o lokalnem in nacionalnem nivoju delovanja mladinskih organizacij. Če se bodo v prihodnosti uveljavile še enote 2. stopnje lokalne samouprave, pa bodo verjetno tudi mladinske organizacije poznale regionalni oz. pokrajinski nivo delovanja, ki ga sicer deloma poznajo že sedaj, vendar v glavnem ne gre za navezavo niti na statistične regije,


pač pa za različna povezovanja občin, navezavo na upravne enote ipd.

mladinske organizacije

krovne mladinske strukture

MSS

nacionalni mladinski svet

NMO

nacionalna mladinska organizacija

MSLS

mladinski svet lokalne skupnosti

LMO

lokalna mladinska organizacija

NACIONALNI NIVO (RS)

MMO

mednarodna mladinska organizacija

LOKALNI NIVO (v RS)

YFJ

evropsko krovno mladinsko združenje

MEDNARODNI NIVO (EVROPA)

Načeloma se organizacije gradijo od spodaj navzgor; posamezniki se združujejo v lokalne mladinske organizacije, le-te v nacionalne mladinske organizacije, slednje pa se združujejo na mednarodnem nivoju. Poznamo pa tudi več izjem; nekatere lokalne orga-

nizacije so lahko članice mednarodnih organizacij (npr. tiste, ki so vezane na univerzitetna središča). Linearna povezanost nivojev tudi ne drži npr. za lokalne mladinske svete v Sloveniji, ki jim Zakon o mladinskih svetih onemogoča formalno vključenost na višje nivoje. Povezanost nivojev in oblik organiziranja je razvidna tudi iz diagrama Članstvo v mladinskih organizacijah in krovnih strukturah.

POSAMEZNIK

ČLANSTVO

Diagram št. 3.1: Članstvo v mladinskih organizacijah in krovnih strukturah

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

33


3.2. DELOVANJE MLADINSKIH ORGANIZACIJ V tem podpoglavju bomo na kratko orisali ključne poteze predvsem vsebine dela mladinskih organizacij, s čimer bomo med drugim pokazali, kaj imajo te organizacije skupnega ter kaj je tisto, kar jih dela pomembne za posameznika in družbo.

3.2.1. Učenje demokracije, prostovoljstvo, participacija V mladinskih organizacijah pretežno mladi pripravljajo program delovanja, mladi ga izvajajo in mladi so običajno uporabniki teh programov oz. deležni rezultatov programa. Če vzamemo nekoliko poljudno analogijo z državo37 in njenim demokratičnim ustrojem, bi lahko rekli, da v mladinski organizaciji mladi predstavljajo »zakonodajno oblast« (skupščina, zbor, kongres ali pd.), »izvršno oblast« (izvršilni odbor ali pd.), »sodno oblast« (nadzorni odbor, častno razsodišče ali pd.) in »ljudstvo« (članstvo), ki ga te odločitve in delo organizacije zadevajo. To je tudi ena tistih značilnosti mladinskih organizacij, ki jih dela pomembne za integracijo mladih v družbo, saj gre za t.i. učenje demokratičnih procesov. Delovanje mladinskih organizacij v glavnem temelji na prostovoljskem udejstvovanju njihovih članic in članov. Lokalne mladinske organizacije imajo le redko koga zaposlenega, saj pogosto nimajo niti lastnih prostorov. Nekatere nacionalne mladinske organizacije imajo nekaj zaposlenih. Glavnina dejavnosti pa se povsod odvija izven pisarn, na terenu, kot pravimo, in te dejavnosti temeljijo na prostovoljstvu. Med najbolj pogostimi oblikami aktivnosti so razna srečanja, seje, delavnice, tabori, družabni dogodki, izobraževanja ipd. Družbeno in politično udejstvovanje mladih imenujemo tudi participacija - termin, ki bi ga lahko razložili kot aktivno sodelovanje posameznikov, skupin ali civilnodružbenih organizacij v procesih, ki vplivajo (ali bodo vplivali) na njihovo življenje in delo. Spodbujanje participacije je ena tistih točk, ki so skupne vsem mladinskim organizacijam, in ena tistih tem, o katerih se v mladinski sferi največ govori. V mladinski sferi pogosto govorimo tudi o aktivizmu, ki je del participacije, delovanje, ki je usmerjeno v določene učinke oz. spremembe v družbi, kar je še posebej značilno za mladino in mladinske organizacije – namreč želja po spremembah, želja izboljšati svet.

37

34

3.2.2. Področja in učinki delovanja mladinskih organizacij Namen delovanja, poslanstvo oz. usmeritve posamezne mladinske organizacije so običajno opredeljene z akti organizacije in so osredotočene na mlade. Osnovne usmeritve organizacije so lahko povezane s splošno prepoznavnimi interesi mladih (področja, ki se tičejo večine mladih oz. mladinskih organizacij); npr. neformalno in formalno izobraževanje, zaposlovanje, prostovoljstvo, zdravje, mednarodna dejavnost – vse seveda v kontekstu mladih. Vsaka organizacija določa svoja področja delovanja glede na svoje poslanstvo, svoje namene in cilje. Poznamo pa tudi mladinske organizacije s specifičnimi področji delovanja; npr. preživetje v naravi, mladi z invalidnostjo, integracija pripadnikov manjšin, posamezna področja umetnosti oz. kulture; teh področij je seveda izjemno veliko, lahko se tudi med seboj prepletajo. Mladi v mladinskih organizacijah pridobivajo kompetence za aktivno in odgovorno državljanstvo, se učijo demokratičnih procesov, pridobivajo različna znanja in veščine. MSS navaja, da mladinske organizacije s svojim delovanjem dajejo mladim možnost, da participirajo, da sooblikujejo okolje, v katerem živijo. Njihove dejavnosti omogočajo mladim: • kvalitetno preživljanje prostega časa • pridobitev neformalne izobrazbe • pridobitev delovnih izkušenj • učenje timskega dela • izkušnje s procesi demokratičnega odločanja • udejanjanje aktivnega državljanstva • medkulturno učenje • kvalitetnejši osebnostni razvoj itd. Mladinski svet Slovenije npr. meni, da vse našteto pomeni manj apatičnosti med mladimi in posledično manj rizičnega vedenja, ki ga je nato z napori in vlaganji potrebno sanirati. Mladinske organizacije imajo torej učinke na posameznika v različnih življenjskih vlogah, s svojo družbeno angažiranostjo pa tudi na družbo nasploh. (Baumkirher 2009, str. 29)

3.2.3. Ranljivost mladinskih organizacij Načeloma velja, da so mladi ljudje inovatorji, nosilci novih idej, sprememb, razvoja in napredka, kar je v okolju mladinskih organizacij zelo dobrodošlo. Žal pa ta ključna lastnost, mladinskost, prinaša tudi ključno šibko točko organizacij. Nenehno menjavanje vodstev in prehajanje generacij v organizaciji pogosto prinaša kadrovske težave. Eden ključnih izzivov mladinskih organizacij je zato uspešen in pravočasen prenos znanja in izkušenj na naslednjo generacijo.

Več o analogiji z državo in njenem pomenu lahko preberete npr. v: Škulj, Janez. 2009. Mladinsko združenje kot učno polje. V: Vključevanje, participacija in aktivno državljanstvo preko članskih oblik mladinskega dela : zbornik posveta. Ljubljana: MOVIT NA Mladina.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


Mladinske organizacije zaradi hitrih menjav v primerjavi z drugimi nevladnimi organizacijami ne morejo biti tako profesionalne, njihovo delovanje je manj utečeno in rutinsko, voditelji organizacije nimajo tako dobre socialne mreže, organizacija se težko prijavlja na zahtevne razpise, težje pride do finančnih sredstev, ipd. Mladi se v mladinskih organizacijah pogosto izobrazijo, nato pa gredo dalje in uporabijo ta znanja in izkušnje drugje – kar je seveda tudi eden od smislov mladinske organizacije. Zaradi takšnega položaja mladinskih organizacij MSS poudarja, da je zanje potrebno še posebej skrbeti v smislu ustrezne finančne podpore, manjše striktnosti pri razpisih ipd.

3.3. NACIONALNE MLADINSKE ORGANIZACIJE Tisti dodatni kriterij, ki mladinsko organizacijo naredi nacionalno, je predvsem teritorialna pokritost, običajno pa se oporabi tudi spodnja meja števila članov. Z določitvijo minimalnega števila lokalnih enot lahko tudi po principu pokrivanja statističnih regij in minimalnega števila članov določimo kriterij za delovanje na državnem nivoju. Do leta 2010 smo imeli formalne kriterije za nacionalne mladinske organizacije samo v razpisih za sofinanciranje s strani Urada RS za mladino. Zahteva razpisa za leto 1999 je bila najmanj 300 članov in »7 lokalnih organizacijskih enot, ki po teritorialnem principu pokrivajo različne predele Slovenije.« Slednja formulacija se je čez nekaj let spremenila v »vsaj polovico statističnih regij«. Zakonsko določilo nacionalnih mladinskih organizacij v letu 2010 je sledilo temu, minimum članstva je ostal 300, kriterij pokritosti pa se je povišal na »večino statističnih teritorialnih enot« (ZJIMS, 12. člen), medtem ko minimalnega števila enot ne navaja, je pa seveda logično, da mora biti teh enot najmanj 7 (ker je statističnih regij 12).

3.3.1. Pogoji za članstvo v MSS skozi čas Zakon o mladinskih svetih iz leta 2000 (pred letom 2010) ni opredelil nacionalnih mladinskih organizacij oz. ni podal kriterijev za nacionalni nivo delovanja. To je urejal MSS sam v svojem statutu; ta opredelitev je

bila ena tistih, ki so dolgo bile najbližje opredelitvi nacionalne mladinske organizacije. MSS je v svojih začetkih poznal 3 oblike članstva, in sicer polnopravno, pridruženo in opazovalke. Članice opazovalke niso imele pravice glasovanja na najvišjem organu, pogoji za to obliko članstva pa so bili najbolj nespecifični; ta oblika članstva je bila nato v letu 1994 ukinjena. Polnopravne članice so bile mladinske organizacije, pridruženo članstvo pa so lahko do leta 2000 pridobile tudi druge organizacije (društva in zveze društev), ki so izvajale dejavnosti za mlade. Po letu 2000 pa tovrstne organizacije niso več mogle biti članice MSS. Razlika med polnopravnim in pridruženim članstvom se je kazala predvsem v številu članov najvišjega organa, v katerem je imela polnopravna članica enega več kot pridružena. V svojem prvem statutu iz leta 1990 je MSS kot pogoj za članstvo, ki opredeljuje nivo delovanja, navajal le, da morajo organizacije delovati na republiškem nivoju; v kasnejši verziji se je ta formulacija spremenila v »imajo nacionalni pomen«. V statutu iz leta 1995 pa je bil pogoj za polnopravno članstvo najmanj 5 organizacijskih enot, ki delujejo v najmanj 15 občinah v različnih geografskih pokrajinah (kasneje spremenjeno v statistične regije). Pridruženo članstvo je bilo do leta 2000 predvideno za organizacije, ki niso nujno mladinske, delujejo pa v korist mladih, prav tako pa jim ni potrebno izpolnjevati pogoja organizacijskih enot in teritorialne pokritosti. V letu 1996 je bila na podlagi sprememb statuta iz l. 1995 izvedena prva revizija članstva, naslednja je sledila po sprejemu Zakona o mladinskih svetih. V prihodnosti pa se v l. 2013 ponovno obeta revizija zaradi uskladitve z zakonskimi zehtevami za članstvo. Spodnja tabela prikazuje spreminjanje pogojev za članstvo po letih, ko so se ti pogoji spreminjali in z navedbo, za katero obliko članstva so veljali. Članstvo opazovalk smo izpustili, ker je bilo tako z vidika moči odločanja kot z vidika definicije NMO nepomembno. Iz teh podatkov lahko razberemo, da so se pogoji vse bolj ožali in da so vse bolj opredeljevali (nacionalno) mladinsko organizacijo, kot jo razumemo danes.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

35


38

pogoj za članstvo

1990

deluje na republiški ravni

polnopravne

mladinsko združenje

polnopravne

združenje, ki izvaja dejavnosti za mlade

pridružene

1994

1995

2000

pridružene

ima nacionalni pomen

polnopravne

mladinska organizacija

polnopravne

organizacija, ki pretežno izvaja dejavnosti za mlade

pridružene

pridružene pridružene polnopravne

organizacija, ki se opredeljuje kot mladinska in deluje

polnopravne pridružene

po načelu mladi za mlade in v korist mladih 300 članov

polnopravne

polnopravne

pridružene 5 enot, 15 občin - v različnih predelih

polnopravne

polnopravne

(geografskih pokrajinah) RS polnopravne

društvo, zveza društev ali mladinska organizacija v politični stranki

pridružene

70% članstva in vodstva v starosti 15-29 let

polnopravne pridružene

150 članov

pridružene

Tabela št. 3.1: Pregled pogojev za članstvo v MSS skozi čas

3.3.2. Organizacije članice MSS skozi čas Spodaj navajamo tabelo s podatki o tem, katere organizacije so bile članice MSS v obdobju od njegovega nastanka pa do danes. V Mladinski svet Slovenije je bilo do danes včlanjenih skupno 38 organizacij; njihovo število se je gibalo med 16 in 27. V letu 2011 ima torej MSS najmanj organizacij članic doslej; to število pa se bo verjetno še znižalo v letu 2013, ko bodo stopili v veljavo novi z zakonom določeni pogoji za članstvo v MSS oz. za status nacionalne mladinske organizacije. Če gre soditi po številu organizacij, ki so pridobile pravico 39 do sofinanciranja za leto 2012 pri Uradu RS za mladi-

no v skupini nacionalnih mladinskih organizacij, bo teh organizacij samo še 13. MSS je v preteklosti v svoje vrste je vključeval klasične nevladne organizacije (društva oz. zveze društev), podmladke političnih strank in mladinske organizacije znotraj večjih nevladnih organizacij (Planinska zveza Slovenije, Rdeči križ, Gasilska zveza Slovenije). Slednje so po sprejetju zakona o mladinskih svetih l. 2000 izpadle, saj je zakon med t.i. podmladki večjih organizacij predvidel članstvo le za podmladke političnih strank.

Organizacija40

članstvo

razlog za izčlanitev41

Mlada iniciativa pri SDZ*

1990 - 1995

prenehanje

Počitniška zveza Slovenije*

1990 - 2001

neizpolnjevanje pogojev

Revija Literatura*

1990 - 1992

neaktivnost

Založba Aleph*

1990 - 1992

neaktivnost

Zveza dijakov Slovenije*

1990 - 1993

prenehanje

Zveza ŠKUC - Forum*

1990 - 1994

prenehanje

Planinska zveza Slovenije (Mladinska komisija PZS)*

1990 - 1996

neizpolnjevanje pogojev

Rdeči križ Slovenije (Mladinska komisija RKS)*

1990 - 1996

neizpolnjevanje pogojev

Zveza prijateljev mladine Slovenije*

1990 - 2000

neizpolnjevanje pogojev

Društvo Mladi evropski federalisti*

1990 - 1996; 2004 - 2010

prenehanje

Organizacija klubov OZN Slovenije*

1990 - 2000

neizpolnjevanje pogojev

Mladi krščanski demokrati

1990 - 2000

prenehanje

38

Med pogoji za članstvo v tabeli niso navedeni tisti pogoji, ki se niso bistveno spreminjali s časom (npr. demokratično delovanje, samostojnost itd.) Seznam organizacij je dosegljiv na spletni strani Urada RS za mladino: http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/JR_2012/Tabela__rezultati_JR_2012_po_skupinah.skenirano.pdf 40 Organizacije so vpisane z imenom, s kakršnim so bile nazadnje (do l. 2010) omenjene v zapisnikih MSS. Nekatere so v času svojega članstva svoje ime spreminjale. 41 Razlog za izčlanitev organizacije, kot je razviden iz arhiva MSS. 39

36

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


Organizacija40

razlog za izčlanitev41

članstvo

Društvo ŠOLT*

1990 - danes

Mladi forum SD*

1990 - danes

Slovenska demokratska mladina*

1990 - danes

Zveza slovenske podeželske mladine*

1990 - danes

Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov*

1990 - danes

Zveza tabornikov Slovenije

1990 - danes

Mlada liberalna demokracija

1991 - danes

Medškofijski odbor za študente

1991 -1996

neizpolnjevanje pogojev

Mladi demokrati

1992 - 1994

prenehanje

Mladinski svet Gasilske zveze Slovenije

1992 - 2001

neizpolnjevanje pogojev

Združenje slovenskih gimnazijk in gimnazijcev

1992 - 1994

neaktivnost

Mladi zeleni Slovenije

1992 - 2000

prenehanje

Združenje katoliških študentov

1992 - 2004

neaktivnost

Mladinski klub Jamarske zveze Slovenije

1992 - 2008

neaktivnost

Slovensko popotniško društvo Erazem

1993 - 2000

neizpolnjevanje pogojev

Društvo za prostovoljno delo MOST

1993 - 2004

prenehanje

Društvo Mladinski ceh

1993 - danes

Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine

1993 - danes

Društvo ŠKUC

1994 - danes

Mladi sindikalisti KNSS - Neodvisnost

1996 - 2003

Zveza študentskih klubov Slovenije

1997 - danes

Nova generacija SLS

1998 - danes

Mlada Slovenija

2002 - danes

Popotniško združenje Slovenije

2004 - danes

Zares aktivni

2009 - danes

Mladinsko združenje brez izgovora

2009 - danes

neaktivnost

*Podpisnica ustanovne listine MSS aprila 1990. Tabela št. 3.2: Članstvo v MSS skozi čas42

Vseh navedenih organizacij danes ne bi šteli med mladinske, saj nekatere ne bi ustrezale pogoju starostne strukture, nekatere pa pogoju demokratičnosti delovanja. Med navedenimi organizacijami pa so tudi take, ki so nekoč ustrezale merilom NMO, pa so se do danes toliko spremenile, da temu ne ustrezajo več. Med 22 organizacijami, ki jim je članstvo v MSS prenehalo, se je pri osmih to zgodilo, ker niso več izpolnjevale pogojev; osem jih je prenehalo (izbris iz registra), šest pa jih ni bilo več aktivnih. Seveda je možno reči, da nobena izmed izčlanjenih organizacij ni več izpolnjevala pogojev za članstvo; v tabeli navajamo

prvenstveni razlog za izčlanitev, pri čemer »neizpolnjevanje pogojev« navajamo v primerih, ko je bila opravljena revizija članstva oz. ko so se pogoji za članstvo v MSS spremenili. »Neaktivnost« kot razlog za izčlanitev pa se je običajno kazal v neplačilu članarine ali / in dolgotrajni odsotnosti predstavnikov s sej najvišjega organa MSS, kljub temu, da je organizacija še vedno obstajala. Ta pregled nam podaja tudi vpogled v načine razpada oz. izginjanja nacionalnih mladinskih organizacij, žal pa ne tudi vzrokov za to.

8

8

6

neizpolnjevanje pogojev prenehanje organizacije neaktivnost

Graf št. 3.1: Vzroki za prenehanje članstva v MSS 42

Na seznamu ni organizacij članic MSS, ki so imele (v devetdesetih letih) samo status opazovalk, ter ene organizacije (Zveza glasbene mladine Slovenije) , ki je bila podpisnica ustanovne listine, a se kasneje ni včlanila v MSS.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

37


3.4. MLADINSKI SVET SLOVENIJE IN MLADINSKI SVETI LOKALNIH SKUPNOSTI Mladinski sveti predstavljajo mesto, kjer lahko mladinske organizacije nastopijo skupaj ter zagovarjajo enotna stališča in izvajajo aktivnosti v korist mladih. S tehničnega vidika so mladinski sveti pomembni za mladinske organizacije tudi kot vir ali postavljalec definicij in meril, že npr. meril za članstvo, ki sovpadajo z merili za definiranje mladinske organizacije. V tem podpoglavju bomo predstavili osnove delovanja mladinskih svetov, predvsem na primeru MSS, pri čemer lahko rečemo, da mladinski sveti lokalne skupnosti opravljajo podobno vlogo na lokalnem nivoju, v praksi različno kvalitetno. Proces oblikovanja Mladinskega sveta Slovenije se je pričel konec 80-ih let ob razpadu oz. preoblikovanju takratne Zveze socialistične mladine Slovenije; ustanovljen pa je bil aprila l. 1990, in sicer, kot pravi ustanovna listina MSS, z namenom zastopanja in uveljavljanja skupnih interesov mladih oz. mladinskih organizacij nasproti družbenim institucijam, še posebej državnim organom. MSS naj bi tako povezoval mladinske organizacije, ki delujejo na državnem nivoju, ter jih zastopal v dialogu z oblastmi. Ustanovno listino MSS je l. 1990 podpisalo 17 organizacij, ki so delovale na področju mladine, med njimi pa so v naslednjih letih nekatere tudi odpadle. V začetku leta 2012 ima MSS 15 polnopravnih in eno pridruženo organizacijo članico. Mladinski sveti lokalnih skupnosti, neformalno imenovani tudi lokalni mladinski sveti, so začeli nastajati kasneje v devetdesetih (Mladinski svet Ljubljane leta 1997), registrirali pa so se lahko šele od leta 2001 dalje. Mladinski svet lokalne skupnosti, kot pove njegovo ime, je vezan na lokalno skupnost, kar v trenutni upravni ureditvi pomeni izključno občine. V razmerju do nacionalnih mladinskih organizacij lahko rečemo, da lokalne enote NMO predstavljajo velik del članstva v lokalnih mladinskih svetih. Konec leta 2010 smo imeli registriranih 40 mladinskih svetov lokalnih skupnosti.

3.4.1. Nameni in naloge MSS Glavni namen Mladinskega sveta Slovenije je, kakor pravi Statut, prispevati k vzpostavitvi okolja, ki bo mladim omogočil razvoj v odraslega posameznika, ki bo sposoben in pripravljen sooblikovati prihodnost; ob tem pa poudarja avtonomnost, solidarnost, odgovornost in angažiranost mladih.

38

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

Naloge Mladinskega sveta Slovenije, opredeljene s statutom, so: • omogočanje sodelovanja mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih; • zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja mladih; • biti posvetovalno telo za vsa vprašanja, ki zadevajo mlade in njihove organizacije, ter izvajati vpliv na mladinsko politiko v vsebini, kot jo določajo organizacije članice MSS; • izvajanje dejavnosti s področja socialne politike mladine, vzgoje in izobraževanja, prostočasnih dejavnosti, kulture, javnega obveščanja in mednarodnega sodelovanja; • spodbujanje razvoja mladinskih organizacij kot instrumenta mladih v družbi in aktivne udeležbe mladih javnem življenju; • spodbujanje razvoja prostovoljnega organiziranja mladih ter krepitev dejavnosti mladinskih organizacij, ne glede na njihove različne interesne, nazorske ali politične usmeritve delovanja; • koordiniranje in podpora delovanju mladinskih svetov lokalnih skupnosti; • v domovini in tujini predstavljati in zastopati mladinske organizacije. (Mladinski svet Slovenije 2007b, str. 2)

3.4.2. Struktura MSS Najvišji organ MSS je zbor, ki ga sestavljajo predstavniki organizacij članic in odloča o temeljnih aktih, članstvu in programu dela, ter izvoli članev vodstva, ki so seveda prav tako predstavniki organizacij članic. Kolegij je izvršilni organ, ki ga zadnjih 10 let sestavljajo predsednica oz. predsednik in 5 podpredsednic oz. podpredsednikov, od katerih vsak/a pokriva določeno vsebinsko področje. Nadzorni odbor ima vlogo nadzora nad financami ter skladnostjo delovanja z aktualnim načrtom MSS ter statutom in drugimi akti. MSS pogosto oblikuje tudi razna delovna telesa, ki poglobljeno spremljajo posamezno tematiko, pripravljajo dokumente ipd.; v zadnjih letih najbolj znana tovrstva struktura z dolgoročnim namenom delovanja je Komisija za mladinske politike, ustanovljena v letu 2009, v kateri sodeluje več kot 50 članic in članov in ima razvejano strukturo – 11 t.i. področnih skupin, ki pokrivajo posamezna področja mladinske politike (zaposlovanje, izobraževanje, prostovoljstvo, informiranje, mladinsko organiziranje, okolje, zdravje, participacije, stanovanjska politika, avtonomija, mobilnost mladih). Gre za skupino predstavnikov organizacij članic, ki preko te strukture sodelujejo pri oblikovanju stališč MSS, t.j. skupnih stališč mladih oz. mladinskih organizacij. Med delovnimi strukturami MSS velja navesti še Bazen trenerjev, v letu 2009 ustanovljeno


delovno skupino ok. 30 trenerjev (izvajalcev izobraževanj) iz organizacij članic MSS in nekaterih drugih organizacij, ki skrbijo za izvedbo in razvoj izobraževanj pri Mladinskem svetu Slovenije.

ranega dialoga, ki ga opredeljujemo kot dialog med nosilci oblasti in mladimi, in aktivnosti na že prej omenjenih področjih mladinskih politik.

3.4.4. Mladinski sveti lokalnih skupnosti 3.4.3. Dejavnost MSS Redne dejavnosti MSS so vključevanje v javne politike (področje, ki ga v tem poglavju posebej izpostavljamo), ki zadevajo mlade in odzivanje na relevantno zakonodajo; kampanje z namenom promocije tematik, ki se tičejo mladih; organiziranje, podpora in izvedba izobraževalnih aktivnosti; mednarodno sodelovanje; informiranje organizacij članic in drugih organizacij v mladinskem sektorju ter splošne javnosti o svojih dejavnostih; izdajanje strokovnih in drugih publikacij s področja mladinskega dela in mladinskih politik; sodelovanje z institucijami formalnega izobraževalnega sistema; organiziranje kulturnih in razvedrilnih aktivnosti. Gre za nedavno posodobljeno opredelitev dejavnosti Mladinskega sveta Slovenije, ki je v obdobju 2008 – 2010 po lastnih besedah postavil nove temelje delovanja, ki naj bi MSS približali njegovemu osnovnemu poslanstvu. Eden ključnih tovrstnih temeljev je opredelitev področij mladinskih politik, na katerih MSS deluje na podlagi programskih dokumentov, ki jih je že omenjena Komisija za mladinske politike pripravila v letih 2009-2011 (področja: mladinsko organiziranje, zaposlovanje, izobraževanje, stanovanjska problematika, informiranje, participacija, zdravje in prostovoljstvo mladih) in jih uporablja kot osnovo za svoje projekte, kampanje in sodelovanje z odločevalci. V teh dokumentih je MSS opredelil stanje na posameznem področju, izpostavil problematike ter predlagal ukrepe odločevalcem. V javne politike na nacionalnem nivoju se MSS vključuje predvsem preko sodelovanja z izvršno in zakonodajno vejo oblasti. Sodelovanje z izvršno vejo, predvsem z ministrstvi in njihovimi enotami, vključuje predstavitvena srečanja ter sodelovanje na posameznih aktualnih področjih oz. politikah, kjer se pripravljajo spremembe, nova zakonodaja, ukrepi ipd. MSS sodeluje tudi v Svetu 43 Vlade RS za mladino, posvetovalnem telesu, sestavljenem iz predstavnikov ministrstev, relevantnih za mlade, ter predstavnikov mladih. Sodelovanje z zakonodajno vejo oblasti vključuje sodelovanje pri zakonodajnih postopkih, pri čemer je MSS vabljen na seje posameznih odborov Državnega zbora, kjer predstavlja svoja mnenja, sodeluje pa tudi s posameznimi poslanskimi skupinami. MSS vključuje odločevalce tudi v nekatere svoje aktivnosti in projekte, predvsem so to projekti strukturi43 44

V nasprotju s prepričanjem mnogih MSS ni krovna organizacija mladinskih svetov lokalnih skupnosti in z njimi nima formalne povezave, z izjemo določila v Statutu MSS, ki med naloge MSS uvršča koordinacijo in podporo delovanju mladinskim svetom lokalnih skupnosti. MSS je tako na ravni programa oz. posameznih aktivnosti povezan z lokalnimi mladinskimi sveti, spremlja njihovo nastajanje, delovanje in skrbi za informativna srečanja njihovih predstavnikov. Mladinski sveti lokalnih skupnosti imajo seveda podoben oz. enak namen kot Mladinski svet Slovenije, le da gre za lokalni nivo. Člani mladinskih svetov so lokalna društva ter lokalni odbori podmladkov političnih strank, po novi zakonodaji pa bi to lahko bile še mladinske sekcije znotraj večjih društev in sindikatov. Občinske oblasti morajo v skladu z Zakonom o mladinskih svetih mladinski svet v svoji občini obveščati o morebitnih predpisih, ki se neposredno tičejo mladih. Kot že rečeno, konec leta 2010 smo imeli 40 mladinskih svetov lokalnih skupnosti, med katerimi pa se jih je na poziv za sofinanciranje pri Uradu RS za mladino, kar je svojevrstni pokazatelj aktivnosti mladinskega sveta, za leto 2010 prijavilo 14, za leti 2011 in 2012 pa 18. Iz tega lahko sklepamo, da je približno polovica registriranih mladinskih svetov pretežno pasivna. Kot vzroke pasivnosti je MSS ob srečanjih z lokalnimi mladinskimi sveti identificiral: • nerazumevanje občinskih oblasti za vlogo in pomen mladinskih svetov, • odhod mladih v univerzitetna središča ter • odsotnot financiranja oz. nizko sofinanciranje. Za leto 2010 je npr. Urad RS za mladino lokalnim 44 mladinskim svetom namenil med 1.054 in 2.130 evrov. Pripravljenost občin za sofinanciranje delovanja mladinskih svetov pa je po občinah različna. Lokalni mladinski sveti, kot smo lahko opazili že pri diagramu Članstvo v mladinskih organizacijah in krovnih strukturah, nimajo »povezave navzgor«, nimajo krovne organizacije. Idejam o združevanju mladinskih svetov lokalnih skupnosti smo bili sicer priča v letu 2003 in 2011-12, vendar iniciative niso bile sprejete pri samih mladinskih svetih, ki so načeloma zadovoljni z neformalno vlogo Mladinskega sveta Slovenije kot koordinatorja, posrednika informacij in po potrebi podpornika mladinskih svetov pri njihovem nastajanju in delovanju.

Vlogo Sveta Vlade RS za mladino opredeljuje Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju v svojem 8. členu. Podatki so na voljo na straneh Urada RS za mladino: http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Mladinski_sveti_lokalnih_skupnosti.pdf.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

39


Težava lokalnih mladinskih svetov pa je tudi v vezanosti na občino, saj to pri zelo različnih slovenskih občinah pomeni tudi veliko raznolikost mladinskih svetov, števila vključenih in zastopanih mladih ipd. Marsikje niti ni »kritične mase« organizirane mladine, da bi bilo

smiselno sploh imeti mladinski svet, kot ga predvideva zakon. Rezultat vseh navedenih ovir je tako nizka pokritost Slovenije z mladinskimi sveti, saj jih je bilo v 2010 le 40 od 212 možnih. Slabo pokritost prikazuje tudi naslednja slika.

Murska Sobota Gornja Radgona Maribor

Lendava Ljutomer

Slovenj Gradec Ptuj Velenje

Radovljica

Žalec

Kamnik

Kranj

Železniki

Ljubljana

Logatec

Ivančna Gorica

Cerknica

Izola

Koper

Slika št. 3.1: Pokritost Slovenije z mladinskimi sveti

40

Zagorje ob Savi

Litija

Nova Gorica

Ajdovščina

Šentjur Celje

Moravče Domžale

Vrhnika

Slovenske Konjice

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

Sevnica Krško

Trebnje Novo mesto

Črnomelj

Rogaška Slatina


E V A Ž R D A G O U L J V . N 4 A J E R U A I G R E P K S N I D A L M A J R O T K SE

Nacionalne mladinske organizacije niso imele stalne definicije in nobenega trajnega zagotovila države o priznavanju njihovega pomena do sprejetja Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju.

Urad Republike Slovenije za mladino je v svojih dokumentih že pred sprejetjem zakona mladinsko politiko delil na horizontalno in vertikalno: »V horizontalno raven spadajo ukrepi, ki so sicer sestavni del drugih (področnih) politik, vendar želi družba (država) s posebnimi ukrepi za mladino še posebej zagotoviti spodbujevalne okoliščine za lažjo integracijo mladih v družbo (stanovanjska politika, politika zaposlovanja, itd.). V vertikalno ravan (pa) spadajo ukrepi, ki so prvenstveno lastni prostoru mladine in kateri so namenjeni spodbujanju vključevanja mladih v mladinsko delo, zagotavljanju pogojev za izvajanje mladinskega dela ter izdelavi in oblikovanju osnov za določanje ciljev in ukrepov na področju mladinske politike, vključno z različnimi oblikami vključevanja mladih v oblikovanje ukrepov mladinske politike.« (URSM 2005, str. 3) Naj na tem mestu tudi pojasnimo edninsko in množinsko rabo izraza mladinska politika; edninsko poimenovanje mladinska politika uporabljamo ali z namenom poudarjanja usklajevanja (različnih) politik na področju mladine, torej težnje, da se politike različnih resorjev povezujejo in morebiti združujejo v enotno mladinsko politiko. Množinsko varianto pa uporabljamo z namenom poudarka na različnosti področij ter dejanske razpršenosti politik in resorjev, znotraj katerih se razvija mladinska politika. MSS je npr. poimenoval svojo delovno skupino, ki se ukvarja z različnimi področji, Komisija za mladinske politike, saj se ukvarja z več kot 10 različnimi področji.

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju ureja predvsem vertikalno raven mladinske politike – mladinski sektor. Javni interes države je pri tem opredeljen v kontekstu zagotavljanja: • normativnih in drugih pogojev za razvoj področij mladinskega dela in vključevanja mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade in • finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, vključno s podporo mladinski infrastrukturi. (ZJIMS, 5. člen) Horizontalnega vidika mladinske politike se tako člen o javnem interesu le dotakne v določilu o vključevanju mladinskega vidika, kar pa ni, kot bomo videli v poglavju 4.1., edina referenca na horizontalno raven. Vloga države na področju mladine je torej dvojna: • skrb za mlade v okviru sektorskih politik (po možnosti tudi dolgoročnih usmeritev) in njihovo usklajevanje ter • skrb za razvoj mladinskega sektorja, kar pomeni naslednje med seboj povezane aktivnosti: postavitev definicij v mladinskem sektorju, opredelitev vsebin mladinskega sektorja, sprejem potrebne zakonodaje v mladinskem sektorju in ključno: trajnostna podpora mladinskemu delu. O sprejemu zakonodaje in postavitivi definicij smo že pisali v drugem poglavju, medtem ko velja na tem mestu poudariti, da je Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju opredelil področja mladinskega sektorja, in sicer: • avtonomija mladih (osamosvajanje mladih, op.p.),

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

43


• • • • • • • •

neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi, prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih, mobilnost mladih in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih, dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi. (ZJIMS, 4. člen)

To so torej ključne vsebine, s katerimi naj bi se ukvarjale organizacije, katerih delovanje je v javnem interesu v mladinskem sektorju. Dolgoročne usmeritve mladinskih politik in vzpostavitev trajnostne podpore mladinskemu delu pa sta nekako nalogi Nacionalnega programa, ki naj bi bil sprejet v drugi polovici leta 2012.

4.1. PREMAGOVANJE RAZPRŠENOSTI OZ. USKLAJEVANJE MLADINSKIH POLITIK T.i. horizontalni vidik mladinske politike je za mladinske organizacije pomemben predvsem z vsebinskega vidika, gre namreč za področja politik, ki se jih večina mladinskih organizacij dotika v svojih programih, in ker so, nenazadnje, mladinske organizacije tiste, ki zelo dobro razumejo pomen usklajevanja mladinskih politik in se zanj tudi zavzemajo. Z mladimi se pravzaprav ukvarja veliko javnih institucij, politik in ukrepov, težava pa je predvsem v tem, da se ti procesi odvijajo v veliki meri nepovezano, zaradi česar prihaja do neusklajenosti. Poznamo ukrepe za zaposlovanje mladih, za podporo mladim družinam, celovit spekter podpore dijakom in študentom ipd.; vendar pa jih ne prepoznavamo kot mladinsko politiko, saj se ukrepi pripravljajo in uresničujejo drug mimo drugega. Prav tako jih ne poimenujemo kot »mladinske politike«, kar pa seveda ne pomeni, da to niso.45 Ukrepe v korist mladih tako npr. pripravljajo in implementirajo različna ministrstva znotraj svojih resorjev. Ukrepi za zaposlovanje mladih znotraj ministrstva za delo, ukrepi v šolstvu znotraj ministr45 46

44

stva za izobraževanje, ukrepi stanovanjske politike znotraj ministrstva za prostor itd. Če tovrstni ukrepi niso zbrani na enem mestu in usklajeni, prihaja do t.i. razpršenosti, ki ima za posledico lahko nesorazmerno urejen položaj različnih skupin mladih, slabo informiranost o ukrepih in posledično predvsem težke prehode za mlade. Posebej težaven in morda problem, ki še posebej jasno prikazuje neusklajenost politik v Sloveniji, je prehod iz statusa študenta na trg delovne sile, sploh če prehod vodi v brezposelnost. Status študenta namreč prinaša ugodnosti, kot so štipendija, možnost študentskega dela, študentski boni za prehrano, pravica do bivanja v študentskem domu ali subvencije za najemnino ipd., medtem ko s prenehanjem statusa vse to tako rekoč čez noč izgubijo, z veliko možnosti, da postanejo del najbolj »nevidne« skupine mladih – mladih brezposelnih, ali pa da so prisiljeni delati v slabih pogojih. Iz relativno ugodnega življenjskega standarda lahko padejo na dno ekonomske lestvice. Tu lahko vidimo resno neusklajenost, saj je za redne študente relativno dobro poskrbljeno, medtem ko so mladi brezposelni pa tudi mladi zaposleni v veliki meri prepuščeni sami sebi. Neuspešen prehod v zaposlitev je namreč za mlade problematičen z vidika prihodnjih kariernih možnosti mladih (npr. oblikovanje negativnega odnosa do dela) in z vidika negativnih psiholoških posledic. (Kuhar 2009a, str. 9) Eden od pozivov k večji horizontalni povezanosti mladinskih politik, je prišel v letih 2003 in 200846 s strani Mladinskega sveta Slovenije, ki je podal pobudo za preoblikovanje Urada RS za mladino, ki je deloval v okviru Ministrstva za šolstvo in šport, v vladni urad – torej urad, ki bi odgovarjal neposredno Vladi in deloval bistveno bolj medsektorsko. Sčasoma so pozivi k usklajenosti mladinskih politik obrodili nekatere sadove. V letu 2009 je bil ustanovljen Svet Vlade RS za mladino kot posvetovalno telo vlade, ki spremlja, ugotavlja in ocenjuje položaj mladih v družbi, spremlja in ocenjuje vpliv mladinskega dela in mladinske politike na družbene spremembe, pred-laga ukrepe in spremlja upoštevanje interesov mla-dine v drugih politikah na državni ravni, obravnava in daje mnenje k predlogom zakonov in drugih predpisov ter ukrepov Vlade Republike Slovenije, ki se nanašajo na mlade ipd. (Urad RS za mladino 2012b) Svet sestavlja 10 predstavnikov ministrstev in 10 predstavnikov mladinskih struktur; med slednjimi imajo npr. nacionalne mladinske organizacije tri mesta, eno pa Mladinski svet Slovenije. Delovanje sveta je bilo naknadno

Gl. npr.: Škulj, Janez. 2008. Mladinska politika. V: Movit NA Mladina: Mladje, št. 20 (2008), str. 8-9. Obakrat se je govorilo o možnosti ukinitve Urada RS za mladino.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


opredeljeno tudi v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju. V Državnem zboru je v okviru odbora DZ za kulturo, šolstvo, šport in mladino v letu 2009 začel delovati tudi t.i. pododbor za mladino, ki je imel posvetovalno vlogo na področju zakonodaje, ki se tiče mladih. ZJIMS ima s horizontalnim nivojem mladinske politike opraviti še v okviru opredelitve področij mladinskega sektorja, ki smu jih navedli v uvodu poglavja. Kot že omenjeno, pa je v 5. členu zakona med načini uresničevanja javnega interesa v mladinskem sektorju tudi navedeno vključevanje t.i. mladinskega vidika v strategije, politike ter ukrepe, ki vplivajo na mlade. Načeloma ima ta mladinski vidik lahko dva pomena: da je potrebno pri pripravi omenjenih ukrepov na problematiko pogledati z vidika mladih in ugotoviti, kaj bodo ukrepi pomenili za mlade, morda celo narediti analizo potencialnega vpliva na mlade, ali pa, da je v pripravo teh ukrepov potrebno vključiti mnenje mladih. Sodelovanje mladinskih organizacij kot tistih subjektov, ki pinašajo »izkušnje s terena«, naj bi bilo pri tem bistvenega pomena. Navedeni ukrepi kažejo na to, da je bil Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, vsaj na deklarativni ravni, korak k premagovanju razpršenosti mladinskih politik.

4.2. UREJANJE MLADINSKEGA SEKTORJA V večini evropskih držav se sistemsko podpirajo mladinske organizacije, prav iz razlogov, ki smo jih že navedli v prejšnjem poglavju pri učinkih mladinskih organizacij. To podporo smo poznali tudi v Sloveniji, smo pa ena redkih razvitih držav, ki do leta 2010 ni imela zakonodaje in/ali nacionalnega programa za področje mladine (ta naj bi bil sprejet v l. 2012) in tako tudi mladinske organizacije niso imele s strani države (trajno) priznane vloge v družbi. Vsebinsko težišče podpore na področju mladine se je v preteklosti skozi čas spreminjalo, kar se npr. kaže v različnosti finančne podpore različnim področjem oz. skupinam organizacij v mladinskem sektorju v preteklosti. Z različnimi ljudmi na ključnih položajih smo bili priča različnim pogledom na urejanje mladinskega sektorja in skorajda nismo imeli dolgoročnih vizij oz. dokumentov, ki bi opredeljevali, kaj kot država na področju mladine in mladinskih organizacij sploh želimo. Takšna situacija je slabo vplivala na mladinski sektor, še posebej pa na mladinske organizacije, ki so se skozi leta, in deloma to velja še danes, prilagajale zunanjim dejavnikom, kot npr.

aktualnim javnim politikam in razpisom za sofinanciranje, zaradi česar so morale delno zanemarjati svoje osnovno poslanstvo. Kot smo pisali že v poglavju o definicijah, imajo mladinske organizacije (oz. tudi širše mladinsko delo) pomembne učinke za družbo in danes odgovarjajo predvsem na naslednje izzive: • (ne)vključevanje mladih v javnost in v procese odločanja; • (ne)učinkovitost izobraževalnih sistemov, ki niso dovolj prilagojeni ne posamezniku in vlogam, ki naj jih v prihodnosti prevzema, ne sferi trga, od katere je v veliki meri odvisno blagostanje družbe; • podaljšano odraščanje in nesposobnost mladih prevzeti polno odgovornost; • (ne)razumevanje v družbi na različnih ravneh (med posameznimi skupinami in generacijami); • nevključenost in težki življenjski pogoji t.i. obrobnih skupin. (Cepin 2011, str. 102) Gre seveda za pomembne izzive današnje družbe in države, na katere se je in se bo v prihodnosti potrebno učinkovito odzivati.

4.3. URAD RS ZA MLADINO (URSM) Urad RS za mladino je nastal na pobudo mladinskih organizacij, tudi Mladinskega sveta Slovenije, ki je imel kmalu po svojem nastanku zelo jasno vizijo ureditve mladinskega sektorja in je med drugim predvidel vladni organ, zadolžen za mladino. Urad je pričel delovati v letu 1992, in sicer v okviru ministrstva, pristojnega za šolstvo, kar se je ohranilo do danes (trenutno v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport). URSM naj bi pokrival vladno politiko na področju mladine, predvsem tisti t.i. vertikalni del mladinskih politik. Urad namreč opravlja naloge in izvaja ukrepe s katerimi spodbuja in razvija organiziranost mladih, njihovo participacijo v družbenih procesih, neformalno izobraževanje mladih, informiranje in svetovanje za mlade, mobilnost in mednarodno sodelovanje mladih ter boljše poznavanje mladine (Urad RS za mladino 2012a). Bistveni ukrep podpore mladinskemu sektorju je seveda Poziv za sofinanciranje mladinskega dela. Ena od ključnih vlog Urada RS za mladino je tako sofinanciranje organizacij v mladinskem sektorju. V tabeli št. 4 navajamo seznam 20 najvišje sofinanciranih organizacij v mladinskem sektorju, in sicer na podlagi podatkov Komisije za preprečevanje korupcije, ki sicer vsebujejo vse finančne transakcije; vendar lahko sklepamo, da gre v glavnem za sofinanciranje organizacij. Vidimo lahko, da je med temi 20 organizacijami tudi 9 nacionalnih mladinskih organizacij.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

45


organizacija v

vsota nakazil

mladinskem sektorju

v 2003-2010

MOVIT, Ljubljana47

1.893.505,83

Mladinski svet Slovenije

920.848,52

Zavod MISSS

417.952,53

Društvo Mladinski ceh

244.310,07

Zveza tabornikov Slovenije

226.105,54

Društvo študentski kulturni center (ŠKUC)

184.716,03

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

172.803,75

Pekarna-magdalenske mreže

163.610,20

Zveza za tehnično kulturo Slovenije

160.033,44

Socialni demokrati*

143.832,67

Zveza prijateljev mladine Slovenije

132.772,24

Društvo SKAM - Skupnost katoliške mladine

132.640,15

Liberalna demokracija Slovenije*

126.038,91

Slovenski demokrati*

122.376,95

Nova slovenija*

117.543,69

Društvo zaveznikov mehkega pristanka

114.767,69

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto 109.712,54 Mladinski center Dravinjske doline

104.602,12

SLS Radovana Žerjava*

103.736,01

Fundacija Z glavo na zabavo

99.330,25

*Dejansko gre za soginanciranje mladinske organizacije v politični stranki (podmladka). Tabela št. 4.1: 20 organizacij v mladinskem sektorju z najvišjimi prihodki s strani URSM v obdobju 2003-2010 (vir: Komisija za preprečevanje korupcije; http://supervizor.kpk-rs.si/)

4.3.1. Razpisi oz. pozivi Urada RS za mladino Kot smo že pisali, so bili razpisi oz. pozivi URSM do sprejetja Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, ključni vir definicij na mladinskem področju. Ti razpisi oz. pozivi so skozi čas temeljili na različnih sistemih in opredelitvah. V nekaterih obdobjih je URSM sofinanciral predvsem projekte oz. programe organizacij, ne glede na njihov status. V nekaterih obdobjih je bila prednost dana obliki organizacije oz. njenemu ključnemu namenu, hkrati pa so se organizacije lahko prijavile še na druge razpise URSM. Sistem sofinanciranja je bil tako dolgo časa dokaj neurejen, predvsem za mladinske organizacije. Ta neurejenost je razvidna iz tabele št. 5, kjer lahko vidimo razpise oz. pozive URSM. Ob raziskovanju zgodovine razpisov in pozivov za sofinanciranje Urada

47

46

RS za mladino žal nismo uspeli pridobiti vse dokumentacije, predvsem pa ničesar starejšega od l. 1999. V tabeli tako navajamo vrste razpisov oz. pozi-vov, ki so se v tem obdobju zvrstili kot instrumenti financiranja mladinskega dela. Hkrati navajamo predvideno vrednost posameznega razpisa ter ponekod višino končno dodeljenih sredstev in pa skupine upravičencev za sofinanciranje pri posameznem razpisu, ki so razdeljeni na mladinske svete lokalnih skupnosti, javne zavode, zasebne zavode, društva in zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah. Naj poudarimo, da ni nujno, da so v tabeli navedeni vsi razpisi oz. pozivi za sofinanciranje Urada RS za mladino iz dotičnega leta; navajamo preprosto tiste podatke, ki smo jih od uspeli pridobiti ali od Urada RS za mladino ali pa iz Uradnega lista. Raznolikost vsebine razpisov po letih in skupine upravičencev predstavljajo tisti podatek, ki najbolj kaže na neurejenost v sektorju. Razpisi so nihali med naravnanostjo na tipe organizacij in vsebino njihovega dela. Vidimo lahko npr., da so se mladinski sveti lahko prijavljali samo na izključno njim namenjene razpise, javni zavodi (mladinski centri) pa so se lahko prijavili na razpis, namenjen njihovemu delovanju, na razpis za sofinanciranje informiranja in svetovanja za mlade ter na različne druge razpise. Kot lahko vidimo, je bilo nekaj stalnic skozi čas, vendar pa so se občasno pojavljali posamezni razpisi oz. pozivi, ki so nato izginili, kar je bila posledica pomanjkanja vizije in strateških usmeritev na področju mladine oz. mladinskih organizacij. Najbolj kontinuirano je bilo financiranje mladinskih centrov, pri (nacionalnih) mladinskih organizacijah pa je prihajalo do največ sprememb, ki se jih bomo dotaknili v naslednjem podpoglavju. Šele z letom 2006 in financiranjem »organizacij na področju mladinskega dela« se je sofinanciranje relativno uredilo. Z letom 2006 je URSM pričel uporabljati delitev na posamezne tipe organizacij. V razpisih za obdobje 2006-2012 je tako upravičence do razpisnih sredstev razdelil na: • nacionalne mladinske organizacije • mladinske centre • mladinske svete lokallnih skupnosti • druge nevladne organizacije.

Gre za izvajalca dejavnosti nacionalne agencije za programe EU za mlade; v tem obdobju sta bila to program Mladina in Mladi v akciji.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


leto

predmet

predvidena vredn.

sofinanciranja

razpisa (v eur)

vrsta upravičencev MSLS48

JZ49

DZD50

podeljeno ZZ51

PPS52

(v eur)

1999

delovanje mladinskih centrov

62.594

ni pod.

1999

delovanje nacionalnih mladinskih organizacij

62.594

ni pod.

2000

dejavnost mladinskih centrov

104.323

ni pod.

2000

delovanje nacionalnih mladinskih organizacij

62.594

ni pod.

2000

koordinacija projektov za otroke

62.594

ni pod.

2000

mladinski projekti

271.240

ni pod.

2001

dejavnost informiranja in svetovanja za mlade

ni pod.

88.508

2001

dejavnost mladinskih centrov

166.917

186.530

2001

delovanje nacionalnih mladinskih organizacij

83.459

83.459

2001

koordinacija projektov za otroke

83.459

100.150

2001

mednarodno sodelovanje na področju mladine

83.459

98.105

2001

programi in projekti mladinskega dela

292.105

400.121

2001

projekti in publikacije s področja strpnosti

25.038

39.643

2002

delovanje lokalnih mladinskih svetov

29.210

4.173

2002

delovanje mladinskih centrov

175.263

200.718

2002

delovanje nacionalnih mladinskih organizacij

83.459

89.718

2002

koordinacija projektov za otroke

87.631

87.631

2002

mednarodno sodelovanje na področju mladine

50.075

70.522

2002

neformalno izobraževanje

116.842

121.140

programi in projekti, namenjeni ozaveščanju in

79.286

87.840

2002

zmanjševanju učinkov in posledic tveganih vedenj 2002

prostovoljno in raziskovalno mladinsko delo

116.842

121.536

2002

izvajanje dejavnosti informiranja in

154.398

ni pod.

-2003

svetovanja za mlade 584.210

ni pod.

dejavnost mladinskih centrov

550.826

ni pod.

delovanje mladinskih svetov lokalnih skupnosti

50.075

ni pod.

koordinacija projektov za otroke

187.782

ni pod.

izvajalci letnih mladinskih programov

688.533

ni pod.

208.646

ni pod.

542.480

ni pod.

83.459

ni pod.

146.052

ni pod.

2003

izvajalci letnih mladinskih programov ali projektov

2003 -2004 2003 -2004 2003 -2004 2004

ali projektov 2004

izvajanje dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade

2005

dejavnost mladinskih centrov in dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade v mladinskih centrih

2005

delovanje mladinskih organizacij v političnih strankah

2005

delovanje mladinskih svetov lokalnih skupnosti

2005

izvajalci dejavnosti informiranja

ni pod.

in svetovanja za mlade 2005

izvajalci mladinskih projektov

125.188

ni pod.

2005

izvajanje dejavnosti informiranja

146.052

ni pod.

in svetovanja za mlade 2005

letni mladinski programi

500.751

ni pod.

2006

delovanje organizacij na področju mladinskega dela

1.439.569

ni pod.

2007

delovanje organizacij na področju mladinskega dela

1.360.000

ni pod.

2008

delovanje organizacij na področju mladinskega dela

1.350.000

ni pod.

2009

delovanje organizacij na področju mladinskega dela

1.370.000

ni pod.

2010

delovanje organizacij na področju mladinskega dela

1.420.000

ni pod.

Tabela št. 4.2: Razpisi URSM 1999-2010 (vir: URSM) 48

mladinski sveti lokalnih skupnosti,

49

javni zavodi, 50 društva in zveze društev, 51 zasebni zavodi, 52 podmladki političnih strank (mladinske organizacije v političnih strankah)

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

47


4.3.2. Nacionalne mladinske organizacije v razpisih Urada RS za mladino

Spodaj navajamo zneske transakcij med Uradom RS za mladino in nacionalnimi mladinskimi organizacijami, kot jih je bilo moč pridobiti na straneh komisije za preprečevanje korupcije. Naj poudarimo, da gre za vsoto vseh finančnih transakcij in da pri posameznem letu ne gre za točen znesek financiranja za dotično leto, saj organizacije prejmejo zadnje nakazilo za posamezno leto v letu zatem. Kljub temu pa je tabela dober pokazatelj financiranja in sprememb v njem pri nacionalnih mladinskih organizacijah.

Do vključno leta 2002 smo imeli poseben razpis za nacionalne mladinske organizacije (gl. tabelo št. 5), ki je nato prešel v sklop razpisa za letne programe in projekte. V letu 2005 je slednji med upravičenci izločil podmladke političnih strank, ki so bili sofinancirani preko posebnega razpisa in kriteriji za nacionalne mladinske organizacije so v tem letu veljali le zanje. Hkrati so se z leti delno spreminjali tudi kriteriji za NMO, o čemer smo že pisali v poglavju 2.3.2.

okr.

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

skupaj

MC

22.951

39.705

51.644

30.279

37.650

14.812

23.673

23.596

244.310

ZTS

35.595

42.564

36.012

28.409

24.411

18.506

12.944

27.665

226.106

ZSKSS

16.775

24.620

14.188

32.248

25.456

10.413

21.396

27.708

172.804

MFSD

17.192

22.659

10.850

22.409

20.084

14.150

14.666

21.823

143.833

SKAM

13.170

17.944

14.188

21.190

18.158

8.050

17.173

22.768

132.640

MLD

17.372

18.653

9.180

16.750

17.705

17.735

14.186

14.898

126.479

SDM

9.347

14.438

10.474

17.376

17.879

17.952

15.799

19.111

122.377

MSI

8.930

14.856

8.555

13.645

14.518

16.166

17.452

23.423

117.544

NGSLS

9.577

17.547

9.973

16.400

15.770

13.811

12.532

8.126

103.736

ZSPM

8.763

16.274

10.808

17.234

0

4.216

10.742

15.717

83.755

TZS

5.842

6.259

13.270

9.089

8.257

7.407

6.708

9.139

65.970

ŠKIS

10.850

10.850

835

0

0

5.035

11.760

16.148

55.477

10.812

11.261

13.177

35.250

2003-2010

ZA

organizacije v tem času še ni bilo

Tabela št. 4.3: Sofinanciranje (današnjih) NMO s strani URSM v letih 2003-2010 (vir: Komisija za preprečevanje korupcije; http://supervizor.kpk-rs.si/)

48

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


T S O N A R I Z I N A G E R J O N . A 5 Č O L D O IN O V NM

Nacionalne mladinske organizacije lahko po njihovem pravnem statusu razdelimo na samostojne in nesamostojne pravne osebe, slednje delujejo znotraj svojih matičnih organizacij. Pri vseh gre za članske organizacije, katerih bistvena naloga je udejanjanje demokratičnih procesov, ki se kaže v delovanju organov oz. sprejemanju odločitev organizacije, v katere so posredno ali neposredno vključeni vsi člani.

S tem poglavjem začenjamo analizo, ki temelji predvsem na izpolnjenih vprašalnikih nacionalnih mladinskih organizacij, pri čemer začenjamo z osnovami delovanja NMO. V tem poglavju se bomo posvetili značilnostim organiziranosti in odločanja v nacional-

nih mladinskih organizacijah, pri čemer bomo izpostavili vidik demokratičnosti oz. zagotavljanja možnosti vključevanja članstva organizacije v odločanje. Posebej pa se bomo dotaknili tudi posebnosti mladinskih organizacij brez pravne osebnosti.

5.1. PRAVNO ORGANIZACIJSKA OBLIKA IN PRAVNA OSEBNOST NMO

Organizacije so nastale večinoma v devetdesetih letih, vsaj v obliki, kakršne so sedaj. Najstarejša, glede na leto vpisa v register, je Zveza tabornikov Slovenije z letnico 1959, zadnja nastala pa Zares aktivni iz l. 2008. Nekatere kot leto svojega nastanka beležijo organizacije, ki so njihove predhodnice. Za jasno sliko nastanku mladinskih organizacij smo zato poiskali podatek o letu vpisa tudi pri registrskem organu, podajamo pa tudi leto včlanitve v MSS.

Med nacionalnimi mladinskimi organizacijami v letu 2011 je: • 6 mladinskih organizacij v političnih strankah in • 7 t.i. klasičnih nevladnih organizacij (društva, zveze društev). NMO

pravno organizacijska oblika

nastanek53 55

registrirana54

včlanitev v MSS

TZS

Zveza društev

1905

1976

-

ZTS

Zveza društev

1951

1959

1990

SDM

Mladinska organizacija v politični stranki

1989

1990

1990

MFSD

Mladinska organizacija v politični stranki

1990

1976

1990

ZSKSS

Društvo

1990

1990

1990

MLD

Mladinska organizacija v politični stranki

1991

1994

1996

MC

Društvo

1992

1992

1994

SKAM

Društvo

1993

1994

1993

ZSPM

Zveza društev

1993

1995

1993

ŠKIS

Zveza društev

1994

1995

1997

NGSLS

Mladinska organizacija v politični stranki

2000

2000

2000

Tabela št. 5.1:

MSI

Mladinska organizacija v politični stranki

2001

2000

2002

NMO po nastanku

ZA

Mladinska organizacija v politični stranki

2008

2007

2009

in včlanitvi v MSS

53

Leto nastanka organizacije, kot ga je podala organizacija v intervjuju. Leto vpisa pri registrskem organu, kot je vpisan na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve. Pri mladinskih organizacijah v političnih strankah je vpisano leto registracije matične organizacije – politične stranke. 55 TZS je sama opredelila leto 1905 kot leto svojega nastanka; gre pa za Deželno zvezo za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem, ki je bila predhodnica današnje Turistične zveze Slovenije. 54

51


Sedem od navedenih organizacij je samostojnih pravnih oseb, medtem ko so ostale (mladinske organizacije v polititčnih strankah) del večje, matične organizacije. Vse, ki so samostojne pravne osebe, so registrirane po Zakonu o društvih; med njimi so 3 društva in 4 zveze društev. Kot je razvidno iz tabele, je TZS edina obravnavana organizacija, ki ni članica Mladinskega sveta Slovenije. Od organizacij, ki so se v MSS včlanile ob njegovem nastanku, pa so danes ostale le še štiri (gl. leto včlanitve 1990).

1

NMO je članica MSS. 12

da ne

Graf št. 5.1: NMO po članstvu v MSS

6

7

NMO je samostojna pravna oseba. da ne

Graf št. 5.2: Pravna osebnost NMO

Pravno organizacijska oblika NMO:

3

Društvo. (in ne zveza društev) 6

Zveza društev 4

Mladinska organizacija v politični stranki.

Graf št. 5.3: Pravno organizacijska oblika NMO

56

52

5.2. ORGANI NMO 5.2.1. Najvišji organ organizacije Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom (ZDru-1, 12. člen). Politična stranka mora imeti organ predstavnikov vseh članic oziroma članov stranke in izvršilni organ stranke (ZPolS, 20. člen); enako ravnajo mladinske organizacije v političnih strankah. Najvišji organ upravljanja organizacije je najštevilčnejši organ, ki se hkrati najmanjkrat sestane; skrbi pa običajno za osnovne vsebinske smernice, za izvolitev vodstva, izvršnega, nadzornega idr. organov organizacije ter sprejema spremembe v temeljnem aktu, pogosto sprejema tudi letni program organizacije, letno poročilo ter finanačna poročila in načrte.

Običajna poimenovanja najvišjega organa med obravnavanimi organizacijami so skupščina, kongres, svet ali zbor; ena od organizacij pa kot svoj najvišji organ navaja konvencijo. Najvišji organ je sestavljen po ključu, določenem v temeljnem aktu organizacije. Pri vseh organizacijah v najvišjem organu sodelujejo predstavniki lokalnih oz. regijskih enot. Formule sestave najvišjega organa pa sicer varirirajo, in sicer: • Pri dveh organizacijah gre predvsem za predstavništvo regijskih enot. • Pri treh gre predvsem za predstavništvo vseh lokalnih enot (nivo občin ali upravnih enot), ponekod vključujejo tudi regijski nivo. • Pri šestih gre za kombinacijo predstavništva lokalnih enot in članov vodstvenih organov (ta sistem ima 4 od 6 podmladkov ter obe skavtski organi56 zaciji ). • Ena od organizacij navaja kombinacijo predstavništva lokalnih enot in interesnih skupin znotraj organizacije. • Ena od organizacij pa kot svoj najvišji organ navaja konvencijo, ki združuje vse člane organizacije. Spodnja tabela predstavlja svojevrsten prikaz kazalnikov demokratičnosti organizacije: • število članov najvišjega organa po temeljnem aktu organizacije (nominalno in relativno glede na število članstva); • dejansko število članov najvišjega organa na zadnji seji pred l. 2011; • število sej najvišjega organa in • čas, ki je na voljo članom najvišjega organa za pregled gradiv za sejo.

Skavtski organizaciji med NMO sta Zveza tabornikov Slovenije in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


Maksimalno možno število članov najvišjega organa gre za število v primeru, da se udeležijo seje vsi, ki imajo to pravico - se tako giblje med 31 in 800; dejansko število udeležencev zadnje seje najvišjega organa v letu 2010 pa med 25 in 120, v povprečju je to 82 članov. Število, ki pa je pri tem z vidika demokratičnosti organizacije pomembnejše, pa je razmerje med vsemi člani organizacije in njhovimi predstavniki na najvišjem organu. V tabeli zato navajamo št. članov na predstavnika na najvišjem organu; preprosteje rečeno, koliko članov v povprečju zastopa posamezen predstavnik na seji najvišjega organa. To število bi se ob maksimalni udeležbi na sejah po različnih organi-

zacijah gibalo med 1 in 417, na sami zadnji seji v 2010 pa se je gibalo med 7 in 522. Prav tako v tabeli navajamo minimalno število sej najvišjega organa v 4 letih, izračunano glede na določila, ki jih ima organizacija v svojem temeljnem aktu – to število se giblje med 1 in 8, in pa dejansko število sej v letu 2010, ki se giblje med 0 in 6. Najvišji organi nacionalnih mladinskih organizacij so se v povprečju v letu 2010 sestali dvakrat. Število dni, ki minejo od prejema gradiva za sojo do same seje je prav tako zelo različno, med 7 in 30, v povprečju 17 dni.

maksimalno št.

članov na

dejansko število

članov na

minimalno število

število sej

št. dni od prejetja

predstavnikov

predstavnika

udeležencev

predstavnika

sej v 4 letih

v 2010

gradiva do seje

zadnje seje

(zadnja seja)

51

294

42

357

4

5

7

110

45

110

45

2

0

30

67

45

43

71

4

1

14

140

30

76

55

8

2

30

44

12

15

35

4

2

7

159

28

106

42

4

1

30

119

5

88

7

2

1

8

800

1

95

8

4

1

7

31

100

25

124

4

6

7

120

21

120

21

2

0

8

174

18

116

26

2

0

15

144

417

115

522

1

1

30

168

51

68

126

4

1

30

Tabela št. 5.2: Seje najvišjega organa

5.2.2. Izvršni, nadzorni idr. organi NMO Izvršni organ je tisti organ organizacije, ki je zadolžen za izpeljavo načrtov organizacije, običajno je to tisti organ, ki mu rečemo »vodstvo organizacije«. Običajno se imenuje izvršni ali izvršilni odbor. Izvršni organi nacionalnih mladinskih organizacij štejejo med 6 in 32, v povprečju pa 13 članov. V letu 2010 so se ti izvršni organi sestali med 3-krat in 48-krat, v povprečju 17-krat. Število članov organizacije na posame-

znega člana izvršnega organa se giblje med 55 in 1875 članov. Nadzorni organ NMO je običajno zadolžen za preverjanje skladnosti delovanja organizacije z akti in načrti organizacije, nadzor nad financami ipd., šteje od 3 do 5 članov in se sestaja vsaj enkrat, v povprečju pa se je v letu 2010 sestal trikrat letno.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

53


članov

članov organizacije

sestajanje

organa

na člana izvr.

izvršnega

v 2010

št. članov

sestajanje

št. sej

nadzornega organa

nadzornega

nadzornega

organa

organa v 2010

organa

organa (po statutu)

9

58

ni določeno

12

3

1/leto

1

10

500

enkrat na 14 dni

40

3

1/3mesece

3

11

55

enkrat na 14 dni

20

3

1/leto

1

14

222

1x mesečno vsaj

15

3

3 / 2 leti

2

17

180

ni določeno

10

5

ni določeno

1

23

112

najmanj 1 na mesec

7

5

5/leto

6

9

338

najmanj dvakrat na leto

3

3

1/leto

1

9

1667

enkrat tedensko

48

5

ni določeno

10

32

1875

ni določeno

4

5

1/leto

2

do 9

89

ni določeno

5

3

ni določeno

1

10

421

najmanj 1x mesečno

19

3

Ni določeno

5

11

409

ni določeno

14

5

3/leto

5

6

1426

2x mesečno

18

3

1/leto

2

Tabela št. 5.3: Izvršni in nadzorni organ NMO

Med drugimi organi organizacije predvsem navajajo vsebinske oz. programske organe, bodisi za program organizacije v splošnem smislu ali za posamezne vsebinske zadeve (navaja jih 9 od 13 organizacij), tri organizacije pa so navedle še (častno) razsodišče.

5.3. ODLOČANJE IN VKLJUČENOST ČLANSTVA

navedli kot pripravljalca druge organe; v enem primeru je bil to svet (kot programski organ), v drugem pa glavni tajnik. Finančni načrt običajno pripravi isti organ kot vsebinskega, le da tu ponekod sodelujejo z organom oz. nosilcem funkcije, ki je zadolžen neposredno za finance. Spodnja tabela prikazuje strukturo načrtovanja v organizacijah.

Vsebinske načrte dela pri organizacijah pripravljajo večinoma izvršni organi organizacij, le dve od 13 sta pripravi VN57

sprejme VN

pripravi FN58

najvišji organ

izvršni organ

Svet

Starešinstvo

Starešinstvo

Svet

Starešinstvo

Svet

Kongres

Predsedstvo

Predsednik,

Svet59

Nadzorni odbor

Svet

Kongres

Izvršni odbor

Izvršni odbor

Svet

Izvršni odbor

Svet

Izvršilni odbor

Izvršilni odbor

Svet

Izvršilni odbor

Izvršilni odbor

Kongres

Izvršilni odbor

Svet oz. Komisija

Svet

Svet, nadzorni odbor,

Svet

predsedstvo

sprejme FN

in predsednik

za vsebinske

predsednik, komisija

in finančne zadeve

za finance

Svet

Kongres

Izvršilni odbor

Izvršilni odbor

Svet

Izvršilni odbor

Svet

Občni zbor

Izvršni odbor

Kolegij društva

Občni zbor

Direktor kolegija

Občni zbor

Svet

Blagajnik

Svet

in izvršni odbor Svet

Glavni odbor

Glavni odbor, programski odbori

Skupščina

Izvršni odbor

Glavni tajnik

Izvršni odbor

Glavni tajnik

Izvršni odbor

Konvencija

Kolegij predsednika

Kolegij, predsednik

Svet

Kolegij, predsednik

Svet

Svet

Izvršni odbor

Izvršni odbor

Svet

Izvršni odbor

Svet

Skupščina

Glavni odbor

Glavni odbor

Posvet predsednikov

Glavni odbor

Posvet predsednikov

Skupščina

Izvršni odbor

Izvršni odbor

Skupščina

Izvršni odbor,

Skupščina

Zakladnik

Tabela št. 5.4: Priprava vsebinskih in finančnh načrtov 57

54

VN … (letni) vsebinski načrt,

58

FN … (letni) finančni načrt, 59 Kjer Svet ni najvišji organ organizacije, gre običajno za programsko telo.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


Vsebinsko poročilo prav tako v glavnem pripravijo isti organi oz. nosilci funkcij, le da tu večkrat sodelujejo konkretni izvajalci projektov, medtem ko finančno poročilo ponovno pripravljajo isti organi, ponekod v najvišji organ

izvršni organ

pripravi VP

Svet

Starešinstvo

Kongres

Predsedstvo

60

sodelovanju z nosilci funkcij, zadolženih za finance. Mnenja in stališča organizacije najpogosteje sprejemajo v okviru svojih izvršnih organov. 61

sprejme VP

pripravi FP

sprejme FP

mnenja, stališča

Starešinstvo

Svet

Starešinstvo

Svet

Svet

Generalni sekretar,

Svet

Nadzorni odbor

Svet

Predsedstvo

člani predsedstva

in predsednik

posamezne sekcije Kongres

Izvršni odbor

Izvršni odbor

Svet

Izvršni odbor

Svet

Izvršni odbor (dnevno), predsednik, Svet in Kongres dolgoročno

Svet

Izvršilni odbor

Kongres

Izvršilni odbor

vodstvo podmladka Svet

Izvršilni odbor

Izvršilni odbor

Izvršilni odbor

(ožja ekipa IO) predsednik, svet,

Svet ali kongres

vsebinska komisija

Predsednik in

Nadzorni odbor,

Vodstvo -

glavni tajnik

svet

predsednik, podpredsednik, predsednica sveta

Kongres

Izvršilni odbor

izvršilni odbor

Svet

Izvršilni odbor

Svet

Izvršilni odbor

Občni zbor

Izvršni odbor

Kolegij društva

Občni zbor

Direktor kolegija

Občni zbor

Občni zbor

Svet

Blagajnik in

Svet

Glavni odbor in

in izvršni odbor Svet

Glavni odbor

Glavni odbor in Upravni odbor,

glavni odbor

posamezni odbori

posamezni odbori Skupščina

Izvršni odbor

glavni tajnik

Izvršni odbor

Glavni tajnik

Izvršni odbor

Predsedstvo in izvršni odbor

Konvencija

Kolegij predsednika Odvisno od

Svet

izvajalca projekta,

Sekretar in

Svet

Predsednik, kolegij

Izvršni odbor

Svet

Izvršni odbor

člani glavnega

glavni odbor

predsednik

zbira sekretar Svet

Izvršni odbor

Skupščina

Glavni odbor

Izvršni odbor

Svet

člani glavnega

glavni odbor

odbora skupščina

Izvršni odbor

Izvršni odbor

odbora skupščina

posvet predsednikov

Strokovna služba,

Skupščina

Zakladnik

Izvršni odbor, Strokovna služba

Tabela št. 5.5: Priprava in sprejemanje poročila v NMO

V nadaljevanju so organizacije podale število posameznikov in število lokalnih enot, ki so sodelovali pri pripravi vsebinskega načrta za leto 2010. Organizacije navajajo, da je vsebino za načrt prispevalo med 10 in 80, v povprečju pa 21 posameznikov ter med 0 in 71, v povprečju 26 lokalnih enot organizacije. Kot vidimo, organizacije navajajo več lokalnih enot kot posameznikov, iz česa lahko sklepamo, da so pri »štetju« niso upoštevali posameznikov, ki so sodelovali v imenu lokalnih enot.

3

Ali sprejemate tudi dolgoročnejše (večletne) načrte, strategije ipd.? 10

da ne

Večina (10 od 13) NMO sprejema tudi večletne načrte ali strategije, in sicer za 2 do 5 let, v povprečju pa za 4 leta vnaprej. Graf št. 5.4: Sprejemanje dolgoročnih načrtov v NMO 60

VP … (letno) vsebinsko poročilo, 61 FP … (letno) finančno poročilo

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

55


Vključenost članstva v odločanje izven seje najvišjega organa je poseben izziv, ki ga organizacije naslavljajo preko različnih aktivnosti. Skorajda vse (12 od 13) uporabljajo sistem zbiranja mnenj preko razprav v lokalnih enotah, ki so ga v letu 2010 uporabile med 1-krat in 200-krat, v povprečju pa 23-krat. Vse organizacije tudi organizirajo aktivnosti za širše članstvo izven sej najvišjega organa; ta mehanizem so v letu 2010 uporabile med 1 in 15-krat, v povprečju 7krat. Spletno posvetovanje pa so, po njihovih besedah,

uporabile od 0 do 365-krat. Številke pri slednjem možnem odgovoru so zelo različne in nekatere očitno pretirano visoke. Med mehanizmi vključevanja članstva, ki niso bili podani kot možni odgovori, so organizacije navajale osebne pogovore (tudi po telefonu; navajajo jih 4 organizacije) ter srečanja na terenu oz. posvetovanja v okviru drugih aktivnosti organizacije – tudi ta mehanizem navajajo 4 organizacije.

5.4. POSEBNOSTI NMO, KI NIMAJO PRAVNE OSEBNOSTI

Le eden od pomladkov je odgovoril, da njihov zastopnik (načeloma predsednik podmladka) nima pooblastila za poslovanje v pravnem prometu in za uporabo financ, vsi ostali pa naj bi to imeli. To pooblastilo naj bi bilo tudi pogoj za dodelitev statusa v javnem interesu, saj je med dokazili o avtonomnosti za pridobitev statusa tudi dokazilo o poslovni samostojnosti (Pravilnik o ZJIMS, 6. člen).

Kot že rečeno, v analizi obravnavamo 6 organizacij, ki niso samostojne pravne osebe, pač pa organizacije znotraj širše članske organizacije, ki ima pravno osebnost. V vseh 6 primerih gre za mladinsko organizacijo v politični stranki. Slednjo v tem primeru v odnosu na njeno mladinsko organizacijo oz. podmladek pogosto imenujmo "matična organizacija". Razmerja med mladinskimi in njihovimi matičnimi organizacijami so se skozi čas spreminjala. V preteklosti je bilo npr. članstvo v podmladku večinoma pogojeno s članstvom v stranki (Vuk 2005, str. 13), medtem ko danes to ni več tako. Podmladke smo vprašali po vlogi njihove matične organizacije in razmerju med podmladkom in organi njihove matične politične stranke. Vseh 6 podmladkov pravi, da matična organizacija nima vloge pri njihovem odločanju in sami sebe smatrajo za avtonomno organizacijo; večina jih pravi, da so se dolžni držati predvsem splošnih usmeritev in načel stranke, nekateri omenjajo tudi, da delujejo v skladu s programom stranke.

56

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

Med podmladkom in matično stranko je običajno vzpostavljeno razmerje, ki zagotavlja vključenost predstavnikov podmladka v organe stranke. Podmladki navajajo, da je po en predstavnik podmladka član vodstva stranke, običajno pa vsaj po eden sodeluje tudi v drugih organih stranke.


A N L T A S K O O 6. L NIZIRAN A G R O NMO

Nacionalne mladinske organizacije temeljijo na lokalnih enotah, ki jih lahko najdemo v vseh statističnih regijah. NMo lokalnim enotam nudijo podporo, predvsem v obliki izobraževanj ter organizacijske in vsebinske podpore. Lokalne enote lahko imajo pravno osebnost (društva) ali pa ne.Ključna težava lokalnih enot brez pravne osebnosti je finančna odvisnost.

Štiri nacionalne mladinske organizacije so zveze društev, iz česar sledi, da je njihova lokalna enota društvo. Pri vseh ostalih so to enote brez pravne osebnosti in poslovne samostojnosti, ki se največkrat imenujejo (pokrajinski, regijski, občinski, lokalni) odbor, klub ali, pri ZSKSS, steg. Organizacije imajo med 12 in 976 lokalnih enot; velika večina (11 od 13) ima manj kot 100 enot, le ena jih ima 171 in ena 976. Pri slednji gre za Turistično zvezo Slovenije, ki ima v svoji strukturi turistična društva – organizacije, ki jih res najdemo domala povsod po Sloveniji. Brez TZS, ki po lokalni strukturi izrazito izstopa, bi bilo povprečno število lokalnih enot v organizaciji 61. 7 od 13 organizacij ima lokalne enote v vseh t.i. statističnih regijah (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Notranjsko - kraška, Goriška in Obalnokraška regija).

uporablja. 6 organizacij navaja, da ima možnost uporabe infrastrukture več kot njihovih lokalnih enot, pri treh je to med in lokalnih enot, pri dveh manj kot , pri dveh organizacijah pa te možnosti ni. Če podamo približno oceno, lahko rečemo, da ima približno polovica lokalnih enot NMO lastno, najeto (ali v souporabi) infrastrukturo. Ali imajo vaše lokalne enote lastno (oz. redno najeto) infrastrukturo, t.j. prostore, komunikacije ipd.?

2

2

6

3

da, vsaj lokalnih enot da, nekatere (več kot in manj kot enot) da,

enot ali manj

ne

Organizacije, katerih lokalne enote so društva, kot najpomembnejši vir financiranja teh društev v povprečju navajajo občine, sledijo pa jim članarine ter sponzorstva in donacije. pri eni od organizacij so članarine celo najpomembnejši vir prihodkov, medtem ko je ena navedla ministrstva kot ključni vir.

6.1. DELOVANJE LOKALNIH ENOT Organizacije smo vprašali, kolikšen del njihovih lokalnih enot ima zagotovljeno lastno (oz. najeto) infrastrukturo, t.j. prostore, komunikacije itd. za delovanje, pri čemer gre lahko tudi za infrastrukturo matične organizacije, ki jo lokalna enota lahko

Graf št. 6.1:Infrastruktura lokalnih enot NMO

Organizacije smo vprašali o tem, katere vrste podpore nudijo svojim lokalnim enotam oz. jim navedli 8 vrst podpore, ki so jo organizacije ocenile od 1 do 5, glede na to v kolikšni meri nudijo tovrstno podporo, pri čemer je 1 pomenila, da te podpore ne nudijo, in 5, da je tovrstna podpora njihova bistvena vloga. Kot lahko vidimo tudi tabeli, je najbistvenejša oblika podpore lokalnim enotam s strani nacionalnega nivoja organizacije izobraževanje in usposabljanje za delo v lokalnih enotah, sledita pa pomoč pri organiziranju

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

59


in vsebini dela. Med navedenimi oblikami podpore, bi kot nebistveno lahko označili le nudenje infrastrukture, kar pa je tudi logično, saj so prostori sedeža na nacionalnem nivoju v Ljubljani in lokalnim enotam za njihovo uporabo preveč oddaljeni. vrsta podpore

povprečna

Izobraževanja in usposabljanja

4,3

ocena za delovanje v lokalnih enotah. Pomoč pri organiziranju (ustanavljanju in delovanju).

4,1

Pomoč pri vsebini delovanja (strokovna podpora).

4,1

Pomoč pri pridobivanju sredstev

3,7

(prijave na razpise ipd.). Nudimo jim izposojo pripomočkov

3,6

in opremo za aktivnosti. Pomoč pri finančnem načrtovanju, računovodstvu ipd.

3,5

Pomoč pri pridobivanju članstva.

3,2

Nudimo jim infrastrukturo (prostori, komunikacije).

2,4

Tabela št. 5.6: Ocena pomena vrst podpore lokalnim enotam

Organizacije so lahko navedle tudi druge oblike podpore, ki jih nudijo lokalnim enotam; po enkrat so bile navedene naslednje oblike podpore: omogočanje dostopa do odločevalcev, pomoč pri lobiranju na lokalni ravni in pomoč pri delovanju na mednarodnem nivoju. Na vprašanje o tem, koliko lokalnih enot organizacije je včlanjenih v mladinske svete lokalnih skupnosti, nobena od organizacij ni znala natančno odgovoriti. Osem jih je navedlo približna števila oz. ocene, ki se gibljejo med 2 in 19, medtem ko ostale niso znale odgovoriti niti približno.

6.2. LOKALNE ENOTE BREZ PRAVNE OSEBNOSTI Tole podpoglavje je namenjeno kratkemu orisu položaja lokalnih enot tistih nacionalnih mladinskih organizacij oz., katerih lokalne enote nimajo pravne osebnosti in poslovne sposobnosti. Mednje sodijo vsi podmladki političnih strank in pa društva (ne zveze društev). To v praksi med drugim pomeni, da ima organizacija samo en transakcijski račun, za uporabo katerega je načeloma pooblaščen (zakoniti) zastopnik organizacije. Kar je še nekoliko bolj kompleksno pri pomladkih političnih strank, ki imajo skupen transakcijski račun s stranko in lahko prihaja do nejasnosti pri financah. Vse organizacije, katerih lokalne enote so brez pravne osebnosti, imajo te enote opredeljene v svojem

60

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

statutu, dve pa sta omenili še pravilnik o ustanavljanju lokalnih enot. Pobuda za ustanavljanje tovrstnih lokalnih enot prihaja večinoma z lokalnega nivoja (tako je odgovorilo 7 od 9 organizacij), 2 organizaciji pa pravita, da pobude za ustanavljanje lokalnih enot prihajajo tako z nacionalnega kot lokalnega nivoja. Seznam lokalnih enot organizacije vodijo v obliki baze članstva na sedežu organizacije. Večina organizacij navaja, da te lokalne enote seveda sledijo osnovnim načelom organizacije, so pa samostojne v izvajanju aktivnosti na lokalnem nivoju. So pa v glavnem finančno odvisne od nacionalne organizacije, v kolikor ne uspejo same zagotoviti sredstev za svoje aktivnosti. Seveda gre pri tem tudi za skupen transakcijski račun, zato morajo NMO s svojimi lokalnimi enotami sklepati dogovore o porabi sredstev za lokalne aktivnosti. Slednje velja za vse tovrstne organizacije, razen enega podmladka politične stranke, kjer se lokalni odbor za finance dogovarja v okviru lokalnega odbora stranke. Urejanje financ za lokalne enote pri petih organizacijah poteka tako, da lokalna enota predloži prošnjo za financiranje aktivnosti, ki pa jo mora nato odobriti vodstvo organizacije oz. organi organizacije na nacionalnem nivoju. Tri organizacije pa so navedle, da lokalne enote same pridobivajo sredstva za svoje delovanje.


N I O V T S N A L Č A 7. N T S O O M R N STA KTURA STRU

Nacionalne mladinske organizacije združujejo pribl. 111.000 članov, od tega tiste, ki so članice MSS, pribl. 51.000 v letu 2010 se je v NMO včlanilo ok. 7400 novih članov. Novi člani najpogosteje pridejo v stik z organizacijo preko svojih prijateljev in znancev; s tem pa je povezan tudi najpomembnejši vzrok za vztrajanje pri članstvu, namreč medosebni odnosi, prijateljstvo in druženje.

V razdelku o članstvu in starostni strukturi smo uspeli od organizacij članic pridobiti večino podatkov, z izjemo podrobnih podatkov o številu članstva (po spolu, starostnih skupinah ipd.). Članstvo v organizacijah je seveda svojevrsten pokazatelj uspešnega dela organizacije in je eno od meril za izpolnjevanje

pogojev tako za status NMO kot članstvo v Mladinskem svetu Slovenije. Seveda vse NMO izpolnjujejo minimalni članski pogoj (300 članov) za pridobitev obojega. Nekoliko pa se zatakne pri ustreznosti starostne strukture.

7.1. ŠTEVILO ČLANSTVA

nizacije so imela tudi težave s pridobivanjem podatkov o članstvu, saj vanj nimajo neposrednega vpogleda, in so podale oceno.

Naj na samem začetku navedemo, da je 6 od 13 organizacij podalo oceno celotnega članstva, ostale pa naj bi podale točno število. Naj poudarimo, da gre seveda povsod za število individualnih članov, saj so formalno gledano člani zveze društev društva in ne posamezniki. Tovrstne organizacije so torej navajale seštevek članov njihovih lokalnih enot – društev. Prav te orgažensk (%)

moških (%)

v starosti

15-19 (%)

20-24 (%)

Število članstva NMO se giblje med 521 in ok. 60.000. Pri slednjem podatku gre ponovno za Turistično zvezo Slovenije, ki po strukturi močno izstopa; nekoliko pa izstopa tudi Zveza ŠKIS z ok. 15.000 člani. Povprečno število članstva v NMO je tako 8.538, brez TZS pa bi to število znašalo 4.229. 25-29 (%)

do 29 (%) ni pod.

ni pod.

ni pod.

aktivnih

novih

v 2010 (%)

v 2010 (%)

članov v 2005 (%)

85

10

77

ni pod.

ni pod.

ni pod.

44

56

90

20

50

20

30

4

76

50

50

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

41

59

90

19

29

42

44

16

53

50

50

93

5

41

46

100

7

82

65

35

61

19

22

19

16

31

194

66

34

72

16

24

31

56

56

94

50

50

95

40

40

20

3

ni pod.

ni pod.

50

50

25

17

5

3

50

3

83

ni pod.

ni pod.

100

ni pod.

ni pod.

ni pod.

5

11

ni pod.

50

50

96

38

14

5

100

21

102

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

25

4

100

48

52

87

20

9

5

60

15

96

Tabela št. 7.1. Deleži članstva NMO po spolu, starostnih skupinah idr.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

63


Članstvo v vseh organizacijah je dokaj uravnoteženo po spolu; največje nesorazmerje, ki se pojavi, je 66:34 oz. 65:35 odstotkov v korist žensk; ena od obeh organizacij je podmladek politične stranke. V tabeli lahko prav tako vidimo podatke o starostni strukturi mladih v organizacijah. Za nobeno od starostnih skupin mladih ne moremo reči, da prevladuje v nacionalnih mladinskih organizacijah, saj je pri treh vodilna najmlajša skupina (15-19 let), pri dveh srednja (20-24 let) in pri treh najstarejša (25-29 let), medtem ko sta v eni organizaciji prvi dve skupini izenačeni, za ostale štiri pa ni podatkov. Delež aktivnih članov niha med 3 in 100 odstotki celotnega članstva, kar ponovno priča, da so si organizacije različno razlagale »aktivnost« in je s tem podatkom težko operirati; v morebitni ponovitvi intervjuja v prihodnje pa bi bilo dobro navesti definicijo te aktivnosti. Sledi podatek o deležu članstva, ki se je na novo včlanil v letu 2010; samo število novih se giblje med 50 in 1.709; povprečno število novih članov v letu 2010 pa je bilo 675. Pri tem izstopajo tri organizacije s preko tisoč novimi člani. Pet od 13 organizacij s številom članstva ni zadovoljno, ostale so zadovoljne. Med nezadovoljnimi so tri organizacije z najnižjim številom članstva med NMO, ter organizaciji, ki sta po številu članstva na 9. oziroma 3. mestu. Kot razlog za zadovoljstvo s članstvom dve organizaciji navajata, da je situacija glede na odklonilni odnos mladih do politike še ugodna (gre za podmladka političnih strank), tri so zadovoljne, ker članstvo raste oz. ne upada, ena je zadovoljna zaradi aktivnosti članov in ena zato, ker presega zadane kriterije za število članov. Kot razlog za nezadovoljstvo so organizacije navajale stanje znotraj matične organizacije (gre za podmladka političnih strank), tretja meni, da so mladi preveč apatični, četrta bi želela več lokalnih enot in peta ne dosega svoje vizije, ki je zajeti 2% prebivalstva.

7.2. ČLANARINA

navajata članarino za društvo (za članstvo v zvezi društev), od tega ena navaja povprečen znesek članarine na posameznika, saj posamezniki tudi plačujejo članarino v teh društvih, ne pa povsod enako.

7.3. NOVAČENJE ČLANOV IN VZTRAJANJE PRI ČLANSTVU Organizacije smo vprašali, kako pridejo do novih članov oz. kako novi člani pridejo v stik z njimi, pri čemer smo jim navedli štiri možnosti, ki so jih organizacije ocenile v odstotkih oziroma deležih. Kot vidimo tudi iz tabele, vodi tista varianta prvega stika, v kateri v organizacijo nove člane pripeljejo njihovi prijatelji, sorodniki ali znanci (ki so verjetno že člani); temu pa sledijo prireditve in dogodki, preko katerih novi člani spoznajo organizacijo. Po 4 organizacije so na prvo mesto postavile ti dve možnosti, ena je na prvo mesto postavila obe možnosti hkrati. Za dve organizaciji je značilno, da veliko večino novih članov pridobivata predvsem preko šol, s katerimi sodelujeta, ena na prvem mestu navaja opcijo, da jo potencialni člani najdejo sami, medtem ko ena pravi, da se pridejo včlanit v matično organizacijo in tako postanejo še člani podmladka. Spodnji graf prikazuje povprečne deleže po vrsti prvega stika bodočih članov z organizacijo, kot so jih ocenile organizacije same. Kako novi člani pridejo v stik z vašo organizacijo: 4% 13% 37%

Njihovi prijatelji, znanci ali sorodniki jih "pripeljejo". Preko prireditev in dogodkov, ki jih pripravljamo.

13%

33%

Preko šol, s katerimi sodelujemo. Sami nas najdejo na druge načine in se pridejo včlanit. Drugo.

Članarina, ki je sicer običajna oblika participacije članov v članskih organizacijah, je marsikje v mladinskih organizacijah opuščena. Problematika članarine je postala pomembna v letu 2011 s sprejemom Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju, saj ta navaja med dokazili o članstvu sklep pristojnega organa o višini članarine in računovodski izpis vplačil članarine. V intervjujih je 8 od 13 organizacij navedlo, da (v letu 2010) niso imeli članarine; ponekod za mlade velja oprostitev članarine. Tri organizacije navajajo članarino za posameznike v višini 4, 7 in 17 evrov, dve

64

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

Graf št. 7.1: Povprečen delež po načinu prvega stika bodočih članov z NMO

Le dve od 13 organizacij pravita, da organizacija ne izvaja aktivnosti z namenom pridobivanja članstva (v obeh primerih gre za podmladek politične stranke), vse ostale jih izvajajo. V letu 2010 so tovrstnih dogodkov izvedle v povprečju 14 na organizacijo; konkretna števila pa se gibljejo od 0 do 66. organizacije smo tudi prosili, da navedejo, kakšne vrste aktivnosti


izvajajo za pridobivanje članstva in med temi lahko potegnemo ločnico med dvema tipoma aktivnosti: • promocijske akcije, katerih bistveni namen je pridobivanje članstva in • aktivnosti, ki so del rednega programa in njihov prvenstven namen ni promocija organizacije, pridobivanje članstva pa je ena od vzporednih (vendar ne nenamernih) aktivnosti.

V nadaljevanju smo organizacije spraševali, kako dojemajo razloge njihovih članov za članstvo; ne za samo včlanitev, pač pa za vztrajanje pri članstvu, za kar je verjetno potrebna globlja motivacija kot za samo včlanitev. Ocenjevale so vnaprej podane dejavnike z ocenami od 1 (ne vpliva) do 5 (bistven dejavnik za ohranjanje članstva). Na prvem mestu so tu stiki z ljudmi, prijatelji, druženje v okviru organizacije, sledijo jim dogodki v okviru organizacije in pa želja po participaciji v družbi.

Vse organizacije, ki pripravljajo dogodke z namenom pridobivanja članstva, se poslužujejo promocijskih akcij, šest pa jih navaja tudi redne programske aktivnosti (izobraževanja, razvedrilne in športne aktivnosti) kot dogodke za promocijo članstva. ZAKAJ ČLANI VZTRAJAJO PRI ČLANSTVU V NMO Ljudje, prijatelji, medsebojni odnosi in druženje v okviru organizacije

4,69

Projekti, izobraževanja, dogodki; skratka dogajanje

4,38

Aktivno državljanstvo: ker želijo participirati v družbi

4,23

Neformalno izobraževanje in pridobivanje kompetenc

3,77

Poslanstvo organizacije: ker jim je poslanstvo /ideologija organizacije blizu

3,69

Tradicija: ker so bili člani te, matične ali druge podobne organizacije že njihovi starši ali drugi starejši družinski člani

2,85 0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

3,50

4,00

4,50

5,00

Graf št. 7.2: Povprečne ocene razlogov za vztrajanje pri članstvu v NMO

7.4. OVIRE ZA ČLANSTVO V današnjem času pogosto govorimo o apatičnosti mladih, ki med drugim deluje zaviralno na članstvo v mladinskih organizacijah, saj naj se mladi ne bi želeli »vezati« oz. prevzemati tovstnih odgovornosti, prav tako je pri njih zaznati odpor do poistovetenja z večjo organizacijo oz. odpor do pripadnosti institucijam. Seveda prav tako ne gre zanemariti dejstva, da ima veliko mladih že na urniku celo serijo izvenšolskih ali obšolskih aktivnosti, katerim posvečajo prosti čas, zato marsikdaj poleg teh in seveda šolskih obveznosti niti ne najdejo časa še za mladinsko organizacijo. Seveda tudi v okviru aktivnosti za mlade oziroma mladinskega sektorja poznamo organizacije, ki niso mladinske, in aktivnosti, pri katerih se mladi lahko udejstvujejo, in jim je ta oblika udejstvovanja morda ljubša od participacije v mladinski organizaciji. S tem povzemamo možne vzroke za nevčlanjevanje v mladinske organizacije na strani mladih. Seveda pa so lahko vzroki tudi na strani organizacij ali v drugih okoliščinah. Morda organizacije niso učinkovite ali pa se ne posvečajo dovolj pridobivanju članov. Včasih je poslanstvo ali program organizacije

takšen, da marsikateremu mlademu ne ustreza, lahko gre za negativno javno podobo organizacije, nekatere organizacije nimajo tolikšnih možnosti za promocijo kot nekatere druge (npr. podmladki političnih strank ne morejo imeti promocijskih akcij v srednjih šolah). Organizacija se lahko sooča s slabo infrastrukturo in slabo regijsko oz. lokalno pokritostjo. Morda kot zunanji dejavnik ni zanemarljivo tudi dejstvo, da se število mladih v Sloveniji hitro zmanjšuje, kar pomeni, da je že sam bazen potencialnih članov ožji, kot je bil nekoč. Možne ovire so organizacije ocenjevale z ocenami od 1 do 5, pri čemer je 1 pomenila, da navedene možne ovire ne dojema kot oviro, 5 pa, da je zanjo navedeni dejavnik bistvena ovira. Kot pomembno in morda edino omembe vredno oviro organizacije vidijo osebnostno strukturo in življenjski stil današnje mladine. Nekoliko nadpovprečno so organizacije ocenile še omejene možnosti promocije, medtem ko ostalih dejavnikov ne vidijo kot pomembnih ovir za članstvo. Nasploh lahko rečemo, da organizacije niso »iskale krivca« za ovire pri članstvu, prav tako pa tudi niso podale drugih bistvenih razlogov za težave s članstvom. Tu je samo ena organizacija navedla dodatno oviro, in sicer pomanjkanje kadrov.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

65


Možne ovire za članstvo

ocena z najvišjo povprečna frekvenco

ocena

Osebnostna struktura in življenjski stil (današnje) mladine

5

4,0

Omejene možnosti promocije naše organizacije

4

3,1

Druge oblike organiziranosti mladih (lokalne organizacije, mladinski centri ipd.)

3

2,6

Omejena infrastruktura.

1

2,4

Slaba regijska in/ali lokalna pokritost oz. aktivnost.

1

2,2

Posledice demografskih sprememb (zmanjšanje števila mladih)

1

2,2

Ponudba drugih aktivnosti (šport, glasba, krožki ipd.)

3

2,2

Poslanstvo naše organizacije (interesna ali ideološka usmerjenost, ki lahko zajame le omejen delež mladih).

1

2,0

Javna podoba naše organizacije (npr. vtis v medijih).

1

2,0

Naši načini pridobivanja novih članov

1

1,7

Tabela št. 7.2: Ovire za članstvo v NMO

7.5. STAROSTNE OMEJITVE Kot že omenjeno, mladinske organizacije imajo pogosto vzpostavljene starostne omejitve za svoje članstvo. Starostna omejitev je eden tistih kriterijev, ki mladinsko organizacijo definira, je pogoj za pridobitev statusa v javnem interesu in za članstvo v Mladinskem svetu Slovenije. Med 13 nacionalnimi mladinskimi organizacijami jih 4 nimajo starostne omejitve za člane zabeležene v temeljnem aktu, medtem ko vsi ostali to omejitev imajo. Te omejitve se gibljejo zgoraj med 29 in 33 let, medtem ko je spodnja meja za članstvo določena že z zakonodajo (Zakon o društvih, Zakon o političnih strankah) – 15 let. Povprečna zgornja starostna omejitev je 32 let. Med navedenimi omejitvami nekoliko izstopa omejitev ene od organizacij – 40 let; gre pa za omejitev, ki jo na njihovem področju delovanja določajo mednarodni dokumenti. Izjem pri starostni omejitvi skorajda ni, le dve organizaciji sta napisali, da so morebitni nosilci funkcij lahko na svojih položajih do izteka mandata kljub preseženi starosti, pri eni od organizacij pa je podaljšano članstvo možno, če člani delujejo kot animatorji. Nekatere organizacije imajo tudi opcijo častnega članstva, ki pa izključuje aktivno soodločanje in kandidiranje v organe organizacije. Sicer pa članom, ki presežejo starostno omejitev, članstvo preprosto preneha. Štiri organizacije, ki nimajo starostnih omejitev določenih z akti, smo vprašali, kako skrbijo za ustrezno starostno strukturo članstva. Prejeli smo tri različne odgovore; prva organizacija je odgovorila, da skrbi za podmladek, druga, da je članstvo vezano na status študenta, kar avtomatično zagotavlja ustreznost, tretja in četrta (obe skavtski) pa sta navedli, da poslanstvo in program organizacije ustrezata predvsem potrebam mladih, zato starostne omejitve niso potrebne. Iste organizacije smo vprašali tudi, kako

66

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

skrbijo za ustrezno starostno strukturo vodstva organizacije, in prejeli podobne odgovore. Kot smo lahko videli v tabeli 7.1, 6 od 10 organizacij, ki so navedle, koliko članov so imele v letu 2010 v starosti do 29 let, ima vsaj 90% članstva v tej starosti, medtem ko imajo ostale nižji delež članstva v starosti do 29 let. Izrazito izstopa ena od organizacij, ki navaja, da ima le 25 % članstva v starosti do 29 let, kar je veliko odstopanje od zakonskega določila, ki postavlja kriterij za mladinsko organizacijo na že omenjenih 90 odstotkov. Če podatki držijo, štiri organizacije v letu 2010 niso ustrezale starostnim kriterijem članstva za mladinsko organizacijo, pri čemer ena še posebej izstopa. Ob tem je potrebno poudariti, da je prišlo v letu 2010 do spremembe zakonskega kriterija, saj je prej za članstvo veljala omejitev 70% med 15 in 29 let. Organizacije smo prosili za navedbo letnic rojstva članov vodstva organizacije. Vodstvo smo v tem primeru opredelili po navodilu Urada RS za mladino kot organ rednega upravljanja organizacije. Običajno je to izvršni organ, ni pa nujno. Povprečno leto rojstva za člane vodstva v letu 2010 je bilo 1984, kar pomeni povprečno starost 26 let. Pri tem izstopa ena od organizacij, pri kateri je bila povprečna starost članov vodstva 39, pri čemer pa ne gre za organizacijo, ki smo jo omenjali prej, da ima starostno omejitev za članstvo 40 let. Dobra polovica (7 od 13 organizacij) je imela vse člane vodstva stare do 30 let (vzeli smo letnico rojstva 1980), medtem ko dve organizaciji nista dosegali kvote 70% vodstva v starosti 15-29 let, ki je eden od pogojev za status v javnem interesu v mladinskem sektorju in za članstvo v MSS. Podatki so razvidni iz spodnje tabele, kjer navajamo tudi letnice rojstva zakonitih zastopnikov organizacij. Slednji podatek sicer ni bisven z vidika kriterijev za mladinsko organizacijo; je pa zanimiv podatek, da je bilo v 2010 10 od 13 zastopnikov NMO mlajših od 30 let.


povprečna starost članov vodstva

delež članov vodstva, rojenih po l. 1980 (%)

letnica rojstva (zakonitega) zastopnika

ni pod.

ni pod.

1986

39

25

1968

31

50

1972

28

89

1980

28

80

1952

27

89

1983

25

100

1982

25

100

1985

24

100

1985

24

100

1993

22

100

1987

22

100

1989

21

100

1990

Tabela št. 7.3: Starostna struktura v NMO

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

67


O V T S N A L S I T O S P O 8. N V A J E D IN NMO

Med nacionalnimi mladinskimi organizacijami lahko identificiramo tri skupine organizacij po svojih prevladujočih usmeritvah; poličnih, interesnih in nazorskih. Prva skupina organizacij si prizadeva za vključevanje že izoblikovanih posameznikov, medtem ko drugi dve posameznike vodita k ciljnim vrednotam. Vse NMO si prizadevajo za socialno, pravično in trajnostno naravnano družbo, kar kaže na to, da mladina v ideološkem smislu ni razdvojena.

Pred nami je razdelek, kjer analiziramo poslanstvo anketiranih organizacij, ki smo ga razčlenili na odnos do posameznika, družbe in države. Sam izraz 62 poslanstvo lahko v skladu z opredelitvijo SSKJ razložimo kot smisel oz. bistvo dejavnosti oz. obstoja organizacije. Organizacije pa svoje bistvo pogosto razlagajo kot vpliv, ki ga želijo imeti na posameznika in na družbo. V našo členitev smo dodali še državo, ki pa je veliko organizacij niti ne obravnava posebej oz. nekatere celo navajajo enake namene svojega delovanja v odnosu do družbe in do države.

solidaren, z izgrajeno osebnostjo in podobno). Lastnosti, ki so usmerjene v uspešnost širšega okolja, so v večji meri promovirali podmladki političnih strank, medtem ko si za osebnostni razvoj posameznika bolj prizadevajo ostale organizacije. Posamezniki, za kakršne si prizadevajo organizacije

2

3

avtonomen 7

si prizadeva za vrednote organizacije

8.1. POSAMEZNIK V NMO V prvem razdelku smo organizacije vprašali po namenih delovanja glede na posameznika; vsaka organizacija je lahko naštela 3-5 lastnosti posameznikov, za kakršne si prizadeva. Dobra polovica organizacij si prizadeva za posameznike, ki si prizadevajo za vrednote organizacije, pa naj bodo to interesne, politične ali nazorske vrednote. Sledi četrtina organizacij, ki si prizadevajo za aktivne posameznike, pa naj bodo to politično aktivni ali pa splošno aktivni. V nadaljevanju so organizacije navedle tudi druge ključne lastnosti posameznika, za kakršnega si prizadevajo; skupaj so navedli 21 različnih lastnosti. 62 odstotkov odgovorov opisuje lastnosti posameznika, ki so usmerjene v uspešnost posameznika v odnosu do družbe in širšega okolja (aktiven, ciljno usmerjen, ambiciozen, organiziran, sposoben vodenja), 38 odstotkov pa opisuje lastnosti, ki zadevajo posameznika na bolj osebni ravni (pošten, povezan, 62

aktiven

Graf št. 8.1: Posamezniki, za kakršne si prizadevajo NMO

4

aktiven

4

samoiniciativen

2

2

odgovoren

sposoben

Graf 8.2: Zaželene lastnosti posameznikov pri NMO

Da bi anketirane organizacije prispevale k takšnim posameznikom, imajo razvite različne načine uresničevanja svojega poslanstva (organizacije so lahko naš-

Slovar slovenskega knjižnega jezika.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

71


tele 3-5 načinov) v odnosu do posameznika, pri čemer prevladujejo različne aktivnosti. V grafu lahko vidimo, da so najpogostejše metode za razvoj posameznika različne oblike izobraževanj, projektno delo, okrogle mize, posveti in debate ter podpora pri osebni rasti. Druge načini uresničevanja poslanstva, ki so jih še omenili, pa so: • medgeneracijsko in vrstniško sodelovanje • mentorstvo • redne dejavnosti • vključevanje mladih v procese odločanja • prostovoljno delo • ekskurzije • mednarodne aktivnosti • podpora podmladkom političnih strank • skavtska metoda in • učenje z delom.

Za kakšno družbo si prizadevajo NMO

Družba, ki omogoča soodločanje

5,1

Družba napredka in inovativnosti

5,1

Aktivna družba z aktivnimi državljani

5,1

Odgovorna družba

10,3

Družba, ki omogoča spoštovanje vrednot in načel

10,3

Trajnostna družba

12,8

Pravična družba

12,8 17,9

Družba enakih možnosti Socialna in solidarna družba

20,5 0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

Graf št. 8.4: Lastnosti družbe, za kakršno si prizadevajo NMO 26,4 30,00 17 20,00

13,2 7,5

10,00 0,00 Različne oblike izobraževanja (seminarji, usposabljanja, izobraževalno razvedrilne aktivnosti)

Nekoliko bolj pa so porazdeljene metode, s katerimi organizacije uresničujejo svoje poslanstvo v odnosu do družbe. V naslednjem grafu lahko vidimo, da slaba tretjina organizacij s tem namenom organizira različne oblike izobraževanj, ostalih metod pa uporabljajo nekoliko manj.

Projektno delo in delo na rednih programih Okrogle mize in posveti

Metode, s katerimi NMO vplivajo na oblikovanje družbe

Podpora pri osebni rasti in samovzgoji Lasten izgled

Graf št. 8.3: Metode, s katerimi NMO prispevajo k razvoju posameznika (%)

Podpora mladim pri organizaciji in odločanju

4,8 7,1

Osveščanje o družbeno aktualnih vprašanjih

8.2. DRUŽBA IN NMO

72

9,5

Konkretne aktivnosti in projekti

16,7

Okrogle mize in debate

19,0

Različne oblike izobr. (seminarji, ...)

28,6

Sledilo je vprašanje o namenu delovanja glede na družbo. Organizacije so navajale, za kakšno družbo si prizadevajo in kako poskušajo to dosegati. V naslednjem grafu so najpogostejši odgovori, ki pričajo, da si anketirane organizacije želijo predvsem socialno in solidarno družbo, ki omogoča enake možnosti vsem strukturam; je pravična družba, ki stremi k trajnostnem in ekološko odgovornem življenju.

8.3. DRŽAVA IN NMO

Pri tem vprašanju ni bilo bistvenih odstopanj glede na tip organizacije, iz česar lahko sklepamo, da vse NMO, pa naj bodo v osnovi naravnane na duhovne vrednote, interesno delovanje ali sodelovanje v politiki, stremijo k podobni družbi. Dober znak, ki nakazuje, da mladina ni drastično razdvojena v ideološkem smislu.

Naslednje vprašanje je bilo, za kakšno državo si prizadevajo organizacije in spodaj navajamo najpogostejše odgovore. Država naj bi bila takšna, da daje priložnost mladim, pravična, poštena, taka, ki spodbuja, odprta, solidarna in podobno. Da je veliko raznolikih zahtev, pričajo precej razpršeni odgovori z nizkimi frekvencami.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

0,00 5,00 10,00 15,00 20,00 25,00 30,00

Graf št. 8.5: Metode, s katerimi NMO vplivajo na oblikovanje družbe


Za kakšno državo si prizadevajo NMO (%)

Državo, ki daje priložnost mladim

18,4

Pravično in pošteno državo

13,2

Državo, ki bo spodbujala inovacije in podjetništvo

13,2

Državo enakih možnosti

13,2

Solidarno državo

10,5

Socialno državo, kjer človek ne bo v službi kapitala

10,5

Državo, kjer živijo spoštljivi, načelni posamezniki

7,9

Demokratična

7,9 5,3

Državo, kjer živijo sposobni posamezniki 0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

14,00

16,00

18,00

20,00

Graf št. 8.6: Lastnosti države, za kakršno si prizadevajo NMO

Sledile so metode dela, s katerimi organizacije sooblikujejo državo. Tudi tukaj je najvišji odstotek dobila metoda različnih izobraževanj, če odštejemo neraz-

vrščene metode. Nekoliko višje pa se je prebila metoda osveščanja državljanov.

Kako NMO prispevajo k oblikovanju države v skladu s svojim poslanstvom

Sodelovanje z različnimi odločevalci (ministrstvi, ...)

9,3

Konkretne akcije

9,3

Projektno delo

11,6

Okrogle mize in debate

11,6 16,3

Osveščanje o družbeno aktualnih vprašanjih

18,6

Različne oblike izobraževanja (seminarji, ...)

23,3

Drugo 0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

Graf št. 8.7: Kako NMO prispevajo k oblikovanju države

8.4. VIZIJA IN CILJI DELOVANJA Organizacije so opredeljevale svojo vizijo ter časovni okvir uresničitve te vizije. Vendar pa vsi anketirani niso podali vizije, bodisi ker vizije nimajo pripravljene bodisi ker tega niso želeli deliti. Nekateri so navedli svoje poslanstvo ali načrt za prihodnje obdobje, zato je o enotnem razumevanju vizije težko govoriti. Od šestih podmladkov političnih strank, ena organizacija ni opredelila vizije, ena je podala svoje poslanstvo, ki temelji na programu matične organizacije, ena je izrazila zgolj nejasno prihodnost, saj matična stranka ni v parlamentu, zato tudi o lastni prihodnosti ne more

govoriti. Trije podmladki pa so zapisali vizijo, ki je skorajda enotna vsem trem. Vse tri strankarske organizacije si v prihodnosti želijo postati vodilni podmladek politične stranke v Sloveniji, tako v kvantitativnem (število članov), kot tudi v kvalitativnem smislu (število izvedenih projektov in razpon delovanja). Tudi interesne in nazorske organizacije si prizadevajo za lastno reprodukcijo organizacije in s tem povezan razvoj organizacije. Trenutno stanje je takšno, da redkokatera tovrstna organizacija razmišlja o širitvi programa, njihovo delovanje je usmerjeno bolj v krepitev identitete ter izboljšanja kvalitete obstoječih programov, dejavnosti ter zaposlenih.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

73


Cilji delovanja za leto 2010 so bili v organizacijah različni, prav tako hierarhija med njimi. Leto 2010 je bilo pomembno leto za reševanje študentskega dela oz. predloga o malem delu. Z njim so se prioritetno ukvarjale štiri od 11 organizacij, ki so odgovarjale na to vprašanje. Večina podmladkov političnih strank se je v letu 2010 ukvarjala z odzivnostjo na aktualno politično problematiko (družinski zakonik, malo delo, arbitražni sporazum), s pridobivanjem novih članov ter s posameznimi projekti, ki so nagovarjali mladino.

dinskega sektorja z oceno od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da se s področjem ne ukvarjajo, in 5, da je področje bistven del njihovega poslanstva in programov. V naslednjem grafu je nanizana aritmetična sredina prej omenjenega ocenjevanja. Modus (najpogostejše ocenjeno področje) je namreč pri skoraj vseh odgovorih 5, kar pomeni, da so skoraj vsa področja najpogosteje označena kot bistven del poslanstva organizacije. Področji, mladinskega sektorja, ki sta najbolj povezani z dejavnostjo oz. poslanstvom organizacij, sta tako mobilnost in mednarodno sodelovanje ter prostovoljstvo mladih, sledi pa jima neformalno učenje. Najmanj pa se organizacije ukvarjajo s preprečevanjem različnih oblik odvisnosti mladih, čeprav tudi te povprečne vrednosti niso nizke.

Interesne in nazorske organizacije pa so poleg izvedbe rednih programov načrtovale splošne ukrepe za svojo ciljno skupino, spremembo zakonodaje za boljše delo z mladimi, ter razvoj in ohranjanje vrednost, h katerim stremijo. Na vprašanje o tem, kako uspešni menijo, da so pri realizaciji posameznega cilja, je odgovarjala zgolj polovica vprašanih. Povprečna ocena uspešnosti znaša 4 (v rangu med 1 in 5, pri čemer je opredeljena ocena 1 kot neuspešni in 5 kot zelo uspešni). Kot delno neuspešen cilj med petimi navedenimi sta ocenili zgolj dve organizaciji.

Kar trije podmladki političnih strank od šestih so označili preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih z oceno 1, kar pomeni, da se s tem področjem ne ukvarjajo. Zanimivo pa je tudi, da so vse interesne in nazorske organizacije področje spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih označile kot bistveno, medtem, ko sta ga za bistveno področje označila le 2 podmladka političnih strank.

8.5. POSLANSTVO ORGANIZACIJ IN PODROČJA MLADINSKEGA SEKTORJA

Organizacije so imele tudi priložnost navesti, ali po njihovem med področji mladinskega sektorja katero področje manjka. Med navedenimi področji so bila: • trajnostni razvoj, ekologija, odnos do okolja; • ekonomska razsežnost mladinskega dela (poklic mladinski delavec) in • šport.

V naslednjem delu smo pogledali, kako se poslanstvo organizacije povezuje s področji mladinskega sektorja. Organizacije so ocenile posamezno področje mlaPovezava poslanstva organizacije s področji mladinskega sektorja

Mobilnost mladih in mednarodno povezovanje

4,8

Prostovoljstvo

4,8 4,6

Neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih 4,4

Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti mladih Solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih

4,3

Avtonomija mladih

4,3 4,1

Sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi Razvoj podjetnosti mladih

4

Dostop mladih do trga delovne sile

4

Dostop mladih do kulturnih dobrin

3,7

Zdrav način življenja

3,7

Skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi

3,7 3,1

Preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih 0

1

Graf št. 8.8: Povezava poslanstva organizacij s področji mladinskega sektorja

74

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

2

3

4

5

6


Nasplošno lahko rečemo, da so področja mladinskega sektorja z vidika nacionalnih mladinskih organizacij ustrezno opredeljena.

8.6. IZVEDENI DOGODKI Naslednje vprašanje je spraševalo po številu izvedenih dogodkov v letu 2010, to je tistih, ki jih je organizirala nacionalna organizacija kot taka, ne lokalne enote, pri čemer statutarne aktivnosti ne štejejo, štejejo pa izobraževanja, okrogle mize, posveti, razprave, tiskovne konference ipd. Povprečno število izvedenih dogodkov, pod pogoji, opisanimi zgoraj, znaša 28, pri čemer je najvišje število 86 dogodkov, najmanjše pa 5. Bistveno več dogodkov skupaj so pripravile interesne in nazorske organizacije (dve tretjini vseh dogodkov), manj pa podmladki političnih strank skupaj (ena tretjina vseh dogodkov, čeprav je potrebno izpostaviti, da je en podmladek politične stranke v letu 2010 izvedel kar dve tretjini vseh dogodkov, ki so jih podmladki izvedli skupaj v letu 2010).

sodnike na taborniškem mnogoboju, šola za animatorje skupin, predstavitev dela ministrstev in podobno) ali pa so to izobraževanja, ki služijo širši mladinski 63 populaciji (kot je pridobivanje ključnih kompetenc in drugega znanja). V podmladkih političnih strank velja, da so izobraževanja namenjena samo članom ali izjemoma simpatizerjem oz. potencialnim članom stranke. Redko se lahko nečlani pridružijo izobraževanjem kot pasivni opazovalci ali pa če nekdo kljub nesimpatizerstvu izkaže res velik interes. V nazorskih in interesnih organizacijah pa so večinoma vsa izobraževanja namenjena vsem mladim ali tudi starejšim, s to razliko, da so ponekod izobraževanja za nečlane plačljiva. Vse organizacije uspešno spodbujajo člane, da se izobražujejo tudi izven izobraževanj, ki jih organizirajo organizacije same. V povprečju je vsaka organizacija v letu 2010 spodbudila 25 članov, da so se izobraževali izven lastne organizacije, pri čemer je najvišje število članov 180 na organizacijo, najmanj pa 0.

8.8. MREŽENJE 8.7. IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU ORGANIZACIJE 10 od 12 organizacij je v letu 2010 izvajalo izobraževanja v svoji organizaciji. Izobraževanja so potekala v obliki seminarjev, delavnic, poletnih šol in podobno. Izobraževanja so v glavnem specifična in nudijo znanja in veščine, ki koristijo za dosego določenega cilja znotraj organizacije (seminar za

Ali so vaša izobraževanja omejena na članstvo?

Dve tretjini vprašanih organizacij sodelujeta kot člani v mrežah, pri čemer je 5 organizacij od osmih, ki so pritrdile članstvu v drugih mrežah, pojasnile, da so članice CNVOS,64 Prostovoljstvo.org,65 v različnih fundacijah ali kot konzorcijski partnerji66 mrež v okviru Operativnega programa razvoja človeš-kih virov za obdobje 2007-2013,67 ki ga je leta 2009 lansiral Urad RS za mladino. 11 od 12 vprašanih organizacij se javno odziva na aktualno politiko odločevalcev na državni ravni. Tri od šest vprašanih podmladkov političnih strank na to vprašanje ni odgovorilo, tri pa so svoj javni odziv na aktualno politiko opredelile kot izvedbo skupaj dveh tiskovnih konferenc, dve okrogli mizi ter več kot 14 izjav za javnost o različnih temah v letu 2010.

5 7

Da Ne

Nazorske in interesne organizacije pa so v letu 2010 pripravile 2 pisma in sestanek pri ministru, več kot 16 posvetov, preko 11 sporočil za javnost ter več kot šest pripomb in odzivov na predloge zakona in peticijo.

Graf št. 8.9: Omejenost izobraževanj NMO na članstvo 63

Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje so: 1. Komunikacija v maternem jeziku ; 2. Komunikacija v tujih jezikih; 3. Številska predstavljivost in kompetence v matematiki; naravoslovju in tehnologiji; 4. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) ; 5. Učenje učenja; 6. Medosebne, medkulturne in družbene kompetence 7. Inovativnost in podjetnost; 8. Kulturna zavest in izražanje; več: http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/2_OGLEDALO/2_Publikacije/Brosure/Brosura_Kljucne%20kompetence.pdf 64 Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. 65 Mreža prostovoljskih organizacij, projekt Slovenske filantropije. 66 Gra za mreže organizacij, ki sodelujejo v posameznem projektu na podlagi medsebojnega sporazuma. 67 Več: http://www.ursm.gov.si/si/javni_pozivi_razpisi_narocila/evropski_socialni_sklad_in_pregled_projektov_upravicencev_v_mladinskem_sektorju/ (20.junij 2012)

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

75


Sodelovanje organizacij v drugih mrežah kot člani

4

Da

8

Ne

Graf št. 8.10: Sodelovanje NMO v mrežah

8.9. POVZETEK: VRSTE ORGANIZACIJ PO NAČINU URESNIČEVANJA SVOJEGA POSLANSTVA PREKO SVOJIH ČLANOV Analiza ciljev in poslanstev posameznih mladinskih organizacij je dala nekaj zanimivih iztočnic. Vse organizacije, ki so sodelovale v analizi, so članske organizacije, kar pomeni, da vsi delujoči akterji pripadajo neki organizaciji, torej z njo delijo določene vrednote, prepričanja, ter si prizadevajo v zadovoljevanju podobnih interesov pa naj bodo ti osebne ali družbene narave. V osnovi naj bi si članska organizacija prizadevala za posameznika, ki ima izoblikovane iste vrednote, kot jih ima organizacija. To bi potemtakem pomenilo, da je članstvo v organizaciji pogojeno z vrednotami organizacije, vendar pa za to trditvijo stoji le dobra polovica vprašanih organizacij, medtem ko preostale očitno dopuščajo, da se v organizacijo vključujejo tudi posamezniki, ki nimajo nujno izoblikovan podoben pogled in vrednote, ki jih zagovarja organizacija. To v organizacijo vnaša precej raznolike člane, ki lahko za organizacijo predstavljajo izzive v delovanju in ohranjanju vizije in poslanstva, na drugi strani pa neizoblikovanim članom ponuja možnost modeliranja v takšne člane kot jih organizacije želijo in potrebujejo za reprodukcijo vrednot in programa, ki ga organizacije živijo. Če sledimo prvi tezi, ki govori, da raznoliki člani predstavljajo izzive v delovanju, potem je potrebno spomniti, da smo v preteklem tekstu ugotavljali, da pri

76

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

NMO govorimo o treh vrstah organizacij glede na vsebino delovanja: • politične (katerih glavni namen je sodelovanje pri urejanju družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov, ki temeljijo na določenih vrednotah organizirane skupine ljudi); • interesne (ki zagovarjajo in zagotavljajo konkretne interese določene vrste društev oz. populacije in niso bistveno povezane z vrednotami) in • nazorske (ki v najširši definiciji pomeni pogled na svet in obsega mnenja o filozofiji, morali, etiki, verovanju). Na konkretni ravni teh skupin organizacij ni možno popolnoma ločiti, zagotovo pa lahko rečemo, da pri vsaki organizaciji lahko identificiramo prevladujoč tip organizacije. Vse tri vrste organizacij imajo definirano vsebinsko jedro, od koder izhaja njihov program in poslanstvo, zato bi član, ki nima izoblikovanih istih vrednot, nujno prinašal izzive v delovanju organizacij. Utrjevanje ali učenje teh vrednot pa poteka v okviru različnih aktivnosti; mnogo organizacij izvaja različne oblike izobraževanj in usposabljanj za svoje člane. Ta so pogosto pogojena s članstvom, saj so za nečlane plačljiva ali pa nedosegljiva. Vse organizacije se zavedajo, da je potrebno v člane vlagati znanje in da usposobljeni člani nujno prinašajo vrednost organizaciji ter namenu, za katerega je organizacija tudi ustanovljena. Zanimiv pa je kljub vsemu podatek, da podmladki političnih strank dajejo prednost že bolj izoblikovanim posameznikom, torej tistim, ki v osnovi že imajo predznanje, vrednote, ideje in so bistveno bolj aktivni. Ti naj bi že pred vstopom v organizacijo pokazali, da so družbeno zavestni in aktivni. Preostale vrste organizacij teh preferenc ne pokažejo, njim je neaktiven (recimo temu nedodelan) član prav tako pomemben, saj imajo ali metode in znanje ali pa skupne interese, ki ga bodo spodbudile k aktivnosti. To pa niti ni tako čudno, če pogledamo zopet čemu so namenjene posamezne skupine. Podmladki političnih strank (in morda izjemoma sem delno prištejemo še katero od interesnih organizacij) zahtevajo namreč osebo, ki bo poleg že izoblikovane osebne integritete stremela k izboljšanju družbe v celoti ali tistega dela, ki se tiče njihovega segmenta družbe (recimo študenti), torej že postaja politično bitje, medtem ko se preostale organizacije ukvarjajo (tudi) z mladim, ki si bo osebno integriteto šele izoblikoval, najbrž tudi s pomočjo organizacije, katere član je postal. To predvsem velja za nazorske organizacije, ki dajejo poseben poudarek vzgoji in oseb-


nostnemu razvoju; je pa pri tem določen sistem vrednot že predviden, ponekod tudi povezan z vero, t.j. katolištvom. Vsem organizacijam je skupno, da imajo v glavi dobrobit mladine, razlika pa je v delovanju. Interesne in nazorske organizacije manj stremijo k spremembi družbe, bolj k aktiviranju posameznika na osebni ravni, zato da bo deloval kot uspešen državljan in razvijal lastne interese, kasneje pa pomagal organizaciji pri reprodukciji. Podmladki političnih strank pa ne stremijo toliko k razvoju posameznika, temveč v

posamezniku spodbudijo poklicanost, da svoje interese pustijo ob strani in se aktivirajo v procesu odločanja in spreminjanja družbe, da bo prva skupina mladih lahko razvijala lastne interese. To nakazuje tudi produkcija strokovne vsebine na področju mladine, ki je v domeni nazorskih in interesnih organizacij. Te organizacije za potrebe izoblikovanja mladih v aktivne državljane namreč kreirajo vsebine za mlade, medtem ko jih podmladki političnih strank predvsem interpretirajo, da jim služijo za doseganje svojih ciljev.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

77


N E M O A P G . E 9 K S N I A D J A N L A R M I Z I N A G OR

Nacionalne mladinske organizacije svoje največje uspehe vidijo v vključevanju mladih, političnem delovanju in mreženju, kot ključno prednost članstva pri njih osebni napredek in kot največjo prednost mladinskih organizacij nasploh učenje. Kot največje ovire svojega delovanja vidijo težave s financami, osebnostno strukturo mladih, slab posluh javnosti in javnih institucij ter neaktivnost članov. Od države bi si najbolj želele ugodnejših pogojev za svoje delovanje, priznavanja mladinskega dela in vključevanja mladih v procese odločanja.

22% 8% Drugo

Izvedba izobraževanj

Mreženje in povezovanje

Politično delovanje

11%

Graf št. 9.1: Najpomembnejši uspehi NMO

Kot najpogostejši uspeh organizacije (kar tretjina odgovorov) so vprašani navedli vključevanje mladih, pa naj bo to vključevanje mladih v procese odločanja in priprave načrtov, projektov in druge aktivnosti.

Najpomembnejši uspehi organizacije v letu 2010

40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0%

38%

18% 11%

11%

11%

11% Drugo

28%

Vključevanje mladih

31%

Vključevanje mladih

35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0%

Mreženje in povezovanje

Najpomembnejši uspehi organizacije

Sledili so trije najpomembnejši uspehi organizacije v letu 2010, ki so prikazani v naslednjem grafu, kjer so na prvem mestu različni projekti. V projektno delo smo vključili projekte, ki bi jih sicer lahko umestili v enega izmed ostalih odgovorov, če bi ga vprašanci konkretneje opredelili. Sicer pa te številke prikazujejo, da organizacije vključujejo mlade, se mrežijo in povezujejo, politično delujejo in izvajajo različne oblike izobraževanj ravno preko večjih projektov, ki nagovarjajo specifično vsebino, pomembno za mlade.

Politično delovanje

Pri naštevanju treh najpomembnejših uspehov organizacije nasploh, so vprašani našteli različne uspehe, ki smo jih rekodirali tako, da smo dobili štiri različne tipe odgovorov.

Izvedba izobraževanj

9.1. USPEŠNOST ORGANIZACIJE

Temu je sledilo politično delovanje, ki je opredeljeno kot sodelovanje pri pripravi predlogov pri oblikovanju javnih politik ali pri sprejemanju zakonodaje, ki vpliva na mlade, sodelovanja pri pogajanjih in zastopanje interesov mladih, ter vključenost v lokalne skupnosti. Ena petina vprašancev je kot uspeh navedla mreženje in povezovanje, tako na mednarodnem kot tudi nacionalnem nivoju in članstvo v pomembnejših mrežah. Sledi Izvedba različnih oblik izobraževanj, katerih glavna namena sta krepitev mladih in prenos znanj.

Projektno delo

V pričujočem poglavju se bomo ustavili pri pomenu mladinskih organizacij, njihovem položaju, njihovi samopodobi ter identificirali ovire za delovanje mladinskih organizacij ter pregledali predloge za izboljšanje in kako lahko k temu prispevata država in Mladinski svet Slovenije.

Graf št. 9.2: Najpomembnejši uspehi NMO v letu 2010

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

81


9.2. PREDNOSTI ČLANSTVA Sledilo je odprto vprašanje, kjer so organizacije opredelile (tri ključne) prednosti članstva v organizaciji. Najpogostejši odgovor je osebni napredek posameznika. Slaba četrtina prednosti članstva je torej opredeljena kot pridobivanje ključnih kompetenc in izkušenj posameznika. Po desetino odgovorov pa so dobili naslednji odgovori: • politično delovanje (dostop do političnih odločevalcev in podobno) • različne oblike izobraževanja in • vključevanje mladih (možnost sodelovanja pri oblikovanju mladinskih politik in podobno).

Sledilo je vprašanje, kakšne so prednosti članstva v mladinskih organizacijah nasploh. Tretjina odgovorov je zatrdila, da je največja prednost članstva v mladinskih organizacijah nasploh učenje oz. izobraževanje, pa naj gre za neformalno izobraževanje ali prenos znanja in pridobivanje izkušenj kako drugače. Sledi jima druženje mladih in ustvarjanje socialne mreže, ter mreženje in povezovanje posameznika v različne strukture, nato pa sledi dejstvo, da člani so ali pa postanejo bistveno bolj aktivni in sodelujejo pri aktivnostih, ki so koristne za delovanje družbe.

Najpomembnejši uspehi organizacije v letu 2010 25%

23%

20%

20%

15%

11%

10%

11%

11%

8%

8%

8%

Vključevanje mladih

Mreženje in povezovanje

Druženje

Medgeneracijsko in vrstniško delovanje

6%

6%

Kvaliteten prosti čas

Prevzemanje odgovornosti

5% 0% Osebni napredek posameznika

Politično delovanje

Izobraževanja

Drugo

Graf št. 9.3: Prednosti članstva v NMO

Prednosti članstva v mladinskih organizacijah nasploh

35% 30%

32% 28%

25% 20%

17%

15%

11%

10% 5% 0% Izobraževanje

Ustvarjanje socialne mreže

Aktivna participacija mladih

Drugo

Graf št. 9.4: Prednosti članstva v mladinskih organizacijah

9.3. PREDLOGI DRŽAVI IN MLADINSKEMU SVETU SLOVENIJE Vprašanje, kaj bi predlagali državi za izboljšanje položaja (nacionalnih) mladinskih organizacij, je prineslo naslednjo porazdelitev. Dobra tretjina odgovorov se je nanašala na ureditev ustreznejših pogojev delovanja, pri čemer večina

82

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

apelira na ustreznejšo ureditev financ. Te so namreč prenizke, pa tudi nestabilne, moti pa jih tudi, da so urejene precej netransparentno ter niso poenotene. Poleg ustreznejšega financiranja pa predlagajo tudi ustreznejšo infrastrukturo. Mladinske organizacije so pomemben sogovornik pri kreiranju mladinske politike, zato je potrebno urediti formalno priznavanje mladinskega dela in dodeliti status nujnega sogovornika pri ustvarjanju zako-


Predlogi državi za izboljšanje položaja mladinskih organizacij

12%

Pomembnost mladinskih organizacij

26%

Mladi v procesih odločanja

38%

Ustreznejši pogoji delovanja 24%

Drugo 0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

Graf št. 9.5: Predlogi državi za izboljšanje položaja NMO

nov ali pri reševanju konkretnih težav mladine. Mladinske organizacije pa so prepoznane tudi kot prostor pridobivanja učnih kompetenc, zato predlagajo, da sektor formalnega izobraževanja prizna prakse, ki jih mladi naredijo v okviru članstva v mladinskih organizacijah kot del študijske ali dijaške prakse.

Pod strokovno podporo predlagajo več vsebinskih orodij in nasploh nudenja strokovne pomoči pri delu članic, predlagajo pa tudi, da MSS razmisli o širitvi članstva.

9.4. OVIRE DELOVANJA V NMO

Sledila so priporočila članic Mladinskemu svetu Slovenije. Ena tretjina odgovorov se je nanašala na večjo in boljšo promocijo Mladinskega sveta Slovenije in njegovega delovanja v povezavi z delovanjem njegovih članic. V povezavi s tem je potrebno promovirati tudi članice, vrednote in pomen mladinskega dela in mladinskih organizacij. Vprašani namreč menijo, da je MSS v širši javnosti premalo prepoznaven.

Če smo prej govorili o prednostih, je zdaj čas, da pregledamo ovire, s katerimi se srečujejo organizacije pri ovira delovanju

povp.

pomanjkanje financ

3,8

osebnostna struktura današnje mladine

3,3

neaktivnost naših članov

3,1

slab posluh (predvsem javnih) institucij

3,1

slab posluh javnosti

3,1

nezanimanje članstva za nacionalni nivo

2,4

nezanimanje članstva za vsebino dela

2,3

ocena

15 odstotkov odgovorov priporoča večje zagovorništvo mladih pri urejanju mladinskih problematik v dialogu z ustreznimi sogovorniki. Članice si od MSS želijo tudi pomoč pri financiranju programov članic, pa naj bo to pomoč pri iskanju financ ali pri prizadevanju za večje finance. V nadaljevanju predlagajo naj MSS izboljša ali spremeni organiziranost tako, da postavi boljšo organizacijsko strukturo, da ima večji vpogled v delo članic ter da izvaja več rednih srečanj s predstavniki članic.

hitro menjavanje članov organizacije oz. vodstva

2,2

slaba podoba v javnosti

2,1

slabi infrastrukturni pogoji (prostori, oprema, komunikacije)

1,9

vmešavanje javnih institucij v naše delovanje

1,8

vmešavanje drugih organizacij v naše delovanje

1,8

druge oblike organizacij (mladinski centri ipd.)

1,2

vpliv oz. vmešavanje naše matične organizacije

1,0

Tabela št. 9.1: Ovire delovanja NMO

Priporočila Mladinskemu svetu Slovenije 35% 30%

30%

25% 20% 15%

12%

10% 5%

12%

12%

12%

15%

7%

0% Izobraževanje

Širjenje

Strokovna podpora

Izboljšati organiziranost

Finančna podpora

Zagovorništvo

Promocija

Graf št. 9.6: Priporočila Mladinskemu svetu Slovenije

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

83


svojem delu. Anketiranci so ocenili dejavnike, ki predstavljajo ovire, z oceno 1-5, kjer 1 pomeni, da dejavnik sploh ni ovira in 5, da je dejavnik bistvena ovira. V spodnji tabeli so nanizane povprečne vrednosti za posamezen dejavnik in razvrščen od tistega, ki predstavlja največjo oviro, do tistega, ki so ga anketiranci opredelili kot dejavnik, ki ne predstavlja ovire.

Kot lahko vidimo, imajo anketiranci največ težav s financami, z osebnostno strukturo mladih, slabim posluhom javnosti in javnih institucij, ter neaktivnostjo članov. Najmanj težav pa imajo z drugimi oblikami organiziranosti in vmešavanjem drugih struktur v njihovo delo.

84

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

10 od 12 organizacij načrtno zagotavlja prenos znanj med generacijami, ki je sicer eden največjih izzivov mladinskih organizacij zaradi menjavanja generacij. Večina jih to počne s pomočjo različnih oblik izobraževanj kot so seminarji, usposabljanja ipd. Podmladke političnih strank, ki so pravno gledano del večje organizacije in ne samostojne pravne osebe, smo posebej povprašali po prednostih in ovirah, s katerimi se zaradi svojega statusa srečujejo pri svojem delovanju. Kot prednosti omenjajo administrativno podporo kot je računovodstvo in tajništvo, urejeno infrastrukturo ter strokovna podpora. Kot slabosti pa so premajhna avtonomija podmladka, saj obstaja nenehen nadzor nad vsebino dela in financami.


I S O N D O I . M 0 T 1 S O N V A J T Z S O O N D M I N V IN VANJA DELO

Ključni kanal promocije nacionalnih mladinskih organizacij med članstvom so spletna socialna omrežja, pri splošni javnosti pa sporočila za javnost. V letu 2010 smo zasledili 2335 medijskih objav, ki omenjajo nacionalne mladinske organizacije, v skupno 154 množičnih medijih, med katerimi prevladujejo spletni mediji.

Poglavje o odnosih z javnostmi pri NMO se dotika načinov in uspešnosti promocije organizacije in njenih aktivnosti., komuniciranja z mediji, več vidikov spletnega komuniciranja, tudi preko spletnih socialnih omrežij ter publikacij organizacij.

na omrežja, ter spletne strani. Najmanj pa plačane objave v množičnih medijih in plakati. Organizacije so se sicer najmanj posluževale plačnih oglasov, pa tudi lastnih periodičnih publikacij v papirnati obliki ali pa v e-obliki.

10.1. KANALI PROMOCIJE Promocija dejavnosti in organizacije kot take predstavlja večini organizacij pomemben izziv. Slovenija resda ni velika država, je pa precej raznolika in razpršena, zato se za promocijo organizacije in programa anketiranci v veliki meri poslužujejo predvsem različnih spletnih možnosti. Ciljna skupina organizacij so v prvi vrsti člani, splošna mladinska javnost in splošna javnost, za katero imajo vprašani izoblikovane različne promocijske pristope. Da so izoblikovani, pričajo frekvence objav in pa sistemska urejenost, kjer objave in komuniciranje z javnostjo dopuščajo le konkretni ekipi, ne pa vsem članom organizacije.

Tabela št. 10.1: Uspešnost kanalov za promocijo organizacije pri članstvu

kanal

povp. ocena

Organizacije smo spraševali o promociji organizacije in njihovih aktivnosti. Ocenili so uspešnost kanalov promocije za svoje člane in uspešnost pri splošni javnosti. Ocenjevali so z ocenami med 1 in 5, pri čemer 1 pomeni, da se jim zdi kanal neučinkovit, in 5, da se jim kanal zdi zelo učinkovit. V naslednji tabeli so povprečne vrednosti ocenjenih kanalov, pri čemer smo izločili odgovore, ki so označili, da kanala niso uporabljali. Naslednja tabela prikazuje, da so se kot najuspešnejši kanali promocije za člane izkazala spletna social-

obvestila množičnim medijem

4,2

plakati

3,6

letaki, zloženke ali podobni manjši materiali

3,5

predstavitvene brošure

3,3

spletne strani - lastne oz. strani matične organizacije

3,1

spletna socialna omrežja

3,0

tiskovne konference

3,0

plačane objave v množičnih medijih

3,0

lastne periodične publikacije v e-obliki

2,8

lastne periodične publikacije v papirnati obliki

2,7

Tabela št. 10.2: Uspešnost kanalov promocije za javnost

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

87


V drugi tabeli pa so povprečne vrednosti ocenjene uspešnosti kanalov promocije za splošno javnost. Tudi tukaj smo odšteli tiste odgovore, ki so označili, da kanala niso uporabljali. Najuspešnejši kanal promocije za javnost so anketiranci ocenili za obvestila množičnim medijem, plakati in zloženke, najmanj pa lastne periodične publikacije v papirnati in e-obliki, kar pa je tudi kanal, ki so ga najmanj uporabljali za tovrstno promocijo.

letake in zloženke ter predstavitvene brošure, vse ostale kanale pa so uporabile drugače za različne ciljne skupine. Osem organizacij je pritrdilo, da se udeležujejo predstavitvenih sejmov, festivalov, in podobnih prireditev, kjer se lahko predstavijo javnosti. Po tri organizacije so se predstavile na Študentski areni ter na festivalu LUPA, dve na Stični mladih, ter na festivalu prostovoljstva, Informativi in podobno.

V grafu 10.1. lahko vidimo, da so organizacije tako za člane kot tudi za javnost enako uspešno uporabile

Primerjava promocije med članstvom in javnostjo 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Lastne periodične publikacije v e-obliki

Lastne periodične publikacije v papirnati obliki

članstvo

Letaki, zloženke ali pd. manjši materiali

Obvestila množičnim medijem

Plačane objave v množičnih medijih

Plakati

Predstavitvene brošure

Spletna socialna omrežja

Spletne strani lastne oz. strani matične organizacije

Tiskovne konference

javnost

Graf št. 10.1: Primerjava učinkovitosti promocije posameznih kanalov NMO pri članstvu in javnosti

10.2. SPLETNO KOMUNICIRANJE Vse anketirane organizacije imajo lastno spletno stran, ki so bile večinoma zadnjič oblikovno ali tehnično renovirale v letu 2010. Le ena organizacija je prenovila spletno stran v l. 2005 in ena v 2008. Dve tretjini organizacij ažurira spletno stran večkrat tedensko, medtem ko le ena organizacija to počne enkrat na 1-3 mesece, ena pa vsak delovni dan. V povprečju je vsaka organizacija v letu 2010 objavila okrog 100 novic, pri čemer je najvišje število objavljenih novic v letu 2010 294 in najmanj 7. Dve organizaciji imata vnos vsebine urejen tako, da

88

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

vsebino vnašajo vsi člani, medtem ko spletno stran ostalih organizacij v povprečju urejajo in vsebino vnašajo od dva do trije člani. Na spletni strani organizacij so objavljene različne informacije. Prav vse organizacije imajo na svojih spletnih straneh objavljeno svoje poslanstvo, imena in funkcije članov vodstva ter redne novice. Poročilo za preteklo leto ima objavljeno zgolj 5 od 12 organizacij in le 2 objavita načrt dela za tekoče leto. V spodnji tabeli si lahko ogledamo vse odgovore z odstotki. Komunikacija organizacije preko spletne pošte s člani organizacije v vseh organizacijah poteka zelo pogosto. V naslednjem grafikonu lahko vidimo razporeditev.


Vsebina spletnih strani

Sestavek o svojem poslanstvu oz. namenu delovanja

12

Imena in funkcije članov vodstva oz. izvršnega organa

12

Redne novice ali druge oblike rednega poročanja o izvedenih aktivnostih

12

Pristopno izjavo oz. navodilo za včlanitev kot posebno rubriko

11

Redne napovedi prihajajočih dogodkov

11 10

Podatke o izvedenih statutarnih aktivnostih (v obliki novic ali pd.) 9

Statut oz. temeljni akt 5

Poročilo za preteklo leto 2

Načrt dela za tekoče leto 0

2

4

6

8

10

12

14

Število organizacij

Graf št.10.2: vsebina spletnih stani NMO

Komunikacija s člani organizacije

25% 42%

Večkrat mesečno 33%

Enkrat tedensko Večkrat tedensko

Graf št. 10.3: Komunikacija s člani organizacije po e-pošti

10.3. SPLETNA SOCIALNA OMREŽJA Kot smo videli, organizacije vidijo spletna socialna omrežja kot najpomembnejši kanal promocije organizacije med svojimi člani. Med spletnimi omrežji seveda prevladuje Facebook, ki se ga poslužuje vseh 12 organizacij; vse imajo svojo stran na Facebooku. V povprečju vsebine na to stran vnaša 5 ljudi v organizaciji. Slaba polovica organizacij svojo stran ureja večkrat tedensko, štiri pa vsak delovni dan. Zgolj ena organizacija stran ureja enkrat na 1-3 mesece. Organizacije ocenjujejo da ima med njihovim članstvom ustvarjen svoj profil na tem portalu med 50 in 95 odstotki, v povprečju pa Facebook uporablja 79 ostotkov članstva NMO.

Polovica vprašanih je označila, da poleg portala Facebook uporablja tudi druga spletna socialna omrežja; od tega jih je 6 navedlo Twitter, ena organizacija pa tudi Linkedln.

10.4. KOMUNICIRANJE Z MNOŽIČNIMI MEDIJI Na svojih spletnih straneh ima podstran za medije 5 od 12 organizacij, kar se okvirno ujema s podatkom, da NMO spletno stran smatrajo kot srednje uspešno pri promociji med splošno javnostjo. Organizacije so navedle število poslanih sporočil za javnost, dogodkov za medije (npr. tiskovne konference), imele pa so precej št. poslanih

št. dogodkov

št. medijskih

od tega razl.

sporočil za

za medije

objav

pokritih

34

3

ni pod.

ni pod.

73

14

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

25

10

ni pod.

ni pod.

javnost

tem / dogodkov

8

3

ni pod.

ni pod.

60

60

100

80

5

8

15

15

2

2

ni pod.

ni pod.

1

1

55

ni pod.

4

3

49

15

15

2

435

12

10

7

200

22

10

142

31

Tabela št. 10.3: Sodelovanje NMO z množičnimi mediji

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

89


težav pri navajanju podatkov o številu medijskih objav (t.i. kliping). Število poslanih sporočil za javnost se je v letu 2010 gibalo med 1 in 73, število dogodkov za medije pa med 1 in 60. Za pregled nad objavami v medijih pa smo raje uporabili drugo metodo in vir. Na sedežu MSS smo namreč s pomočju zunanjih izvajalcev spremljali medijske objave o organizacijah članicah, kar pomeni, da smo zbirali tudi objave za vseh 12 obravnavanih organizacij. Izvajalec je spremljal pojavljanje imen organizacij, in sicer v vseh nacionalnih medijih in v večini lokalnih; tiskanih, televizijskih, radijskih ter spletnih. V naslednji tabeli navajamo organizacije po številu objav v množičnih medijih v letu 2010. Ob tem morda velja poudariti, da se vse navedene organizacije ne pojavljajo in promovirajo nujno preko svojega imena, pač pa tudi preko svojih projektov in mrež, zato v teh primerih objave niso beležene. Organizacije so v letu 2010 zabeležile v povprečju 195 objav na organizacijo, kar je vsaj na prvi pogled relativno veliko. Vidimo lahko, da prevladujejo pomladki političnih strank, ki so zaslužni za več kot 72% objav. V skladu z že omenjeno razdelitvijo organizacij na politične, interesne in nazorske (vzgojne) lahko vidimo, da se v množičnih medijih najpogosteje pojavljajo politične, sledijo jim interesne, nato nazorske, kar je tudi v skladu z ravnotežjem med naravnanostjo organizacij navzven oz. k lastnemu članstvu. št. objav

organizacija

560

Mlada Slovenija

518

Mladi Forum SD

400

Zveza ŠKIS

333

Slovenska Demokratska Mladina

175

Mlada liberalna demokracija

69

Nova Generacija SLS

69

Zveza Slovenske Podeželske Mladine

63

Zveza Tabornikov Slovenije

60

Združenje Slovenskih Katoliških Skavtinj in Skavtov

38

Zares aktivni

27

Društvo SKAM

23

Društvo Mladinski Ceh

Tabela št. 10.4: NMO po objavah v množičnih medijih

in televizija s preko 150 objavami. V naslednji tabeli navajamo poimensko medije, ki so nacionalnim mladinskim organizacijam v letu 2010 namenili vsaj 20 objav. št.

medij

št.

objav

medij

objav

221

STA (Splet)

41

Radio Center

182

Dnevnik.si

38

Večer

141

Siol.net

38

Ljubljanske novice (Splet)

116

Matkurja.com

36

Slovenske novice

94

Delo

30

Finance.si

76

Radio Ognjišče

30

Podpalmo.si

67

Žurnal 24 (Splet)

29

Dolenjski list

64

24ur.com

26

Primorska.info (Splet)

63

Žurnal 24

24

Kmečki glas

61

Dnevnik

24

Domžalski slamnik

61

RTVSLO.si

23

Radio Aktual

55

Radio Slovenija 1

23

Vest.si

51

POP TV

22

Radio Hit

48

Večer.si

20

Gorenjski glas

45

TV Slovenija 1

20

Reporter

45

Radio 1

20

Infonet

42

Demokracija

Tabela št. 10.5: Mediji, ki so v 2010 objavili prispevke o NMO vsaj 20-krat (vir: MSS Kliping)

10.5. PUBLIKACIJE Organizacije izdajajo publikacije različniih vrst. Tretjina organizacij je v letu 2010 izdala strokovna gradiva in priročnike, katerih namen je podpora Število organizacij, ki izdajajo publikacije

10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

9

6

6 5 4

Zbornike in/ali biltene o organizaciji

Naj se na tem mestu dotaknemo še medijev, ki objavljajo novice, povezane z nacionalnimi mladinskimi organizacijami. Izrazito prevladujejo spletni mediji (sem smo šteli vse spletne objave, ne glede na vrsto nosilca spletne strani) s preko 1140 objavami v letu 2010, sledijo jim tiskani mediji (vsi skupaj; dnevno časopisje od tega 330 objav) z več kot 700 objavami, nato radijske postaje s preko 400 objavami

90

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

Zbornike ali druge publikacije ob posameznih pomembnejših aktivnostih Periodično publikacijo, namenjeno predvsem vašim članom Priročnike Knjige ali zbornike s strokovno vsebino

Graf št. 10.4: Vrste publikacij NMO


mladim, mladinskim delavcev in drugim. Tako so v letu 2010 nastale publikacije, ki naslavljajo naslednje tematike: • retorika • zasvojenost z medmrežjem • socialni kapital • igre za gradnjo timov • okoljska vzgoja • priročnik za trenerje in podobno.

Poleg priročnikov je nastalo nekaj zbornikov (almanahi in poročila, ter brošure festivalov). Sedem od 12 organizacij pa tudi redno izdaja e-glasila in glasila v papirnati obliki, dve od teh celo več vrst glasil. Periodika se suče med enkrat tedensko do enkrat letno. Njihovi nameni so informiranje, predajanje strokovnih tem, poročila o dogodkih in podobno. Papirnata periodika izhaja med 1-krat mesečno in 1krat letno. Z izjemo ene publikacije (letna naročnina 30 evrov) so ta glasila brezplačna.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

91


O N D O R A N D E E M J . 1 N 1 A V O L E D SO NMO

Vse nacionalne mladinske organizacije, ki so članice MSS, imajo svoje mednarodne krovne mladinske organizacije, preko katerih so vse tudi povezane z Evropskim mladinskim forumom in v katerih so zelo aktivne. Mednarodna aktivnost izven teh organizacij pa je šibka, organizacije tudi dokaj malo sodelujejo v programu Mladi v akciji, v katerem so v letu 2010 pridobile 4 % razpoložljivih sredstev v programu.

Naslednji razdelek analizira mednarodno sodelovanje organizacij, predvsem njihovo vključenost v mednarodne krovne organizacije ter udeležbo v mednarodnih aktivnostih. Podobno kot se lahko lokalne organizacije združujejo v nacionalno (npr. društva v zvezo društev), se nacionalne, v nekaterih primerih pa tudi večje lokalne ali regionalne združujejo v mednarodne organizacije. To povezanost smo prikazali že v diagramu Članstvo v mladinskih organizacijah in krovnih strukturah v 3. poglavju.

11.1. MEDNARODNE KROVNE ORGANIZACIJE Prav vse organizacije so navedle, da so vključene v mednarodno krovno organizacijo. Podmladki političnih strank so del evropskih podmladkov strank, od tega jih je 6 včlanjenih v več kot eno mednarodno krovno organizacijo. Zveza slovenske podeželske mladine je članica treh evropskih združenj mladih s podeželja oz. mladih kmetov, skavtski organizaciji vsaka svoje evropske organizacije, študenti študentskega združenja, v krovnih organizacijah pa sta prav tako preostala dva društva. V nekaterih mednarodnih organizacijah imamo predstavnike več slovenskih NMO, kar velja za podmladke političnih strank. Skupno so NMO članice v 21 različnih mednarodnih organizacijah in mrežah, od tega je 13 organizacij članic Evropskega mladinskega 68 foruma (YFJ), krovne evropske mladinske organizacije. Anketirane organizacije so zagotovile, da se vse redno udeležujejo statutarnih aktivnosti organi68

zacij, ki so članice YFJ, medtem ko se pri nekaterih ostalih teh aktivnosti udeležujejo le občasno. Prav tako občasno se udeležujejo drugih aktivnosti krovnih organizacij. kratica

polno (prevedeno) ime organizacije

org.

včlanjenih NMO

CEJA

Evropski svet mladih kmetov

1

DBYN

Mladinska mreža Don Bosco

1

DEMYC

Skupnost demokratične mladine Evrope

2

ECOSY

Mladi evropski socialisti

1

ESU

Evropsko študentsko združenje

1

IFLRY

Mednarodna zveza liberalne mladine

1

IUSY

Medn. združenje socialistične mladine

1

JECI-MIEC

Mednarodno gibanje katoliških študentov

1

LYMEC

Evropska liberalna mladina

2

RYE

Evropska podeželska mladina

1

WAGGGS

Svetovno združenje skavtinj

1

WOSM

Svetovna organizacija skavtskega gibanja

1

YEPP

Mladi Evropske ljudske stranke

3

Tabela št. 11.1: Mednarodne mladinske organizacije članice YFJ, v katere so včlanjene NMO

Deset od dvanajstih organizacij redno sodeluje v vsebinskih zadevah krovnih organizacij, dve pa občasno. Polovica organizacij navaja, da so imele v letu 2010 predstavnika v vodstvenih organih krovne organizacije; 5 od tega jih je bilo v izvršnih organih, 2 pa sta imela programske zadolžitve. Med člani izvrših organov so NMO imele 4 podpredsednike in enega člana izvršnega organa. Dve tretjini organizacij je že gostilo statutarne organe svojih krovnih organizacij, od tega jih je 7 gostilo organe v letih 2006-2010. Pri štirih dogodkih je šlo za seje izvršnih ali ožjih (ne

Gl. spletno stran YFJ: http://www.youthforum.org/index.php?option=com_content&view=article&id=2346&Itemid=110&lang=en

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

95


najvišjih) organov, kjer je bilo med 14 in 35 udeležencev. Dva dogodka pa sta bila večja s po 100 in 500 udeleženci (2 seji najvišjega organa, Evropska skavtska konferenca). Ena tretjina organizacij pa je gostila tudi že druge (nestatutarne) aktivnosti svoje krovne organizacije; navajajo poletne šole, seminarje in konference.

11.2. DRUGE MEDNARODNE AKTIVNOSTI Tri organizacije navajajo, da so v letu 2010 tudi same organizirale mednarodne dogodke izven svojih krovnih organizacij, ena pa je predvsem organizirala odprave svojih udeležencev na mednarodne dogodke. Vse tri organizacije, ki so organizirale mednarodne dogodke (ki se jih je skupno udeležilo ok. 300 udele69 žencev), so sodelovale tudi v programu Mladi v akciji. Sodelovanje v teh mednarodnih aktivnostih je prikazano tudi v naslednjem grafu. Poleg gostovanja, pa so se člani enajstih organizacij v letu 2010 udeleževali drugih mednarodnih dogodkov. V povprečju se je v letu 2010 mednarodnih aktivnosti udeležilo 8 članov posamezne NMO, skupno pa je bilo to 91 posameznikov. Druge mednarodne aktivnosti

Program je namenjen predvsem mladim med 15. in 28. letom, da bi se povečala njihova zavzetost in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo. Program omogoča mladim, da na podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z namenom povečevanja njihove zaposljivosti in vključevanja v družbo. Program zasleduje 4 prednostna področja, katerih cilje morajo zasledovati projekti, ki želijo biti sprejeti v program: • evropsko državljanstvo, • udejstvovanje/participacija mladih, • kulturna raznolikost, • vključevanje mladih z manj priložnostmi. (Movit NA mladina 2012) V program Mladi v akciji je svoje projekte uspešno prijavilo 5 nacionalnih mladinskih organizacij, ki jim je agencija odobrila skupno 61.386 evrov, kar je v tem letu znašalo le dobre 4 % vseh razpoložljivioh sredtev za projekte. Iz navedenega lahko sklepamo, da NMO zelo malo uporabljajo možnosti programa Mladi v akciji. Organizacija

sofinanciranja70 ZSKSS, steg

1.1 mladinske izmenjave

Velenje 1

s programskimi državami

Mladinska izmenjava

30

Seminar

30

ZSPM

4.3 podporne aktivnosti

3.422,00

MFSD

3.1 projekti mladinskih izmenjav in

5.715,00

podpornih aktivnosti s sodelovanjem MC

0

50

1.1 mladinske izmenjave

18.745,00

s programskimi državami

11

Evropska prostovoljna služba

22.352,00

partnerskih držav

40

Tabor

Predviden znesek

180

Festival

akcija

ŠKIS

2.1 evropska prostovoljna služba

5.080,00

MFSD

1.1 mladinske izmenjave s

6.072,00

programskimi državami 100

150

200

Graf št.11.1: Mednarodnje aktivnosti izven krovnih organizacij, ki so jih izvedle NMO, po številu udeležencev

Tabela št. 11.2: Uspešno prijavljeni projekti NMO v program Mladi v akciji

11.3. SODELOVANJE V PROGRAMU MLADI V AKCIJI Program Mladi v akciji je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilnosti mladih, ki prispevajo k ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. 69 70

96

Program EU za mlade; več: www.mva.si Predvideni oziroma dodeljeni znesek sofinanciranja je znesek, ki ga razpisovalec dodeli za dotični projekt ob pregledu prijave, ne pomeni pa nujno, da je kasneje ta znesek tudi izplačan. V primeru, da projekti ne bi bili kaneje izvedeni, se zneski ne bi izplačali in v primeru, da so stroški projekta manjši od predvideniih, se dodeljena dotacija v skladu s tem zniža.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


O N Č N A N I O F N . L A I 12 R E T A M E J IN N A V O L S O P

Nacionalne mladinske organizacije so po prihodkih izjemno različne, saj ima prva kar več kot 36-krat več prihodkov kot zadnja. Bistveni vir njihovih prihodkov so javni viri, medtem ko prispevki iz zasebnih virov in prihodki iz dejavnosti tudi niso zanemarljivega pomena. Organizacije v glavnem nimajo v lasti nepremičnin, so nezadovoljne s kvadraturo prostorov, v katerih imajo sedež, medtem ko so z lokalcijo sedeža zelo zadovoljne.

V tem poglavju bomo govorili o prihodkih organizacij, virih teh prihodkov, prostorih, ki jih organizacije najemajo ali imajo v lasti za svoje delo ter o potrebah po financah v prihodnoti in o prioritetah pri porabi financ. Kot smo videli v enem od prejšnjih poglavij, organizacije pomanjkanje financ dojemajo kot najpomembnejšo oviro pri svojem delovanju, zato je to poglavje še posebej pomembno.

12.1. PRIHODKI ORGANIZACIJ Prihodki nacionalnih mladinskih organizacij so se v letu 2010 gibali med 21.082 in 768.885 evrov, kar kaže na izjemno raznolikost organizacij v financiranju; v povprečju so prihodki NMO znašali 228.917 evrov, od tega jih je 6 beležilo promet pod 100.000 evrov, 5 pa več. Pri tem je potrebno povedati, da nekatere organizacije, predvsem podmladki političnih strank, brezplačno koristijo infrastrukturo stranke in pa, da so podmladki tudi omejeni pri možnostih pridobivanja financ v primerjavi z ostalimi NMO, predvsem pri virih znotraj Slovenije, saj od javnih virov lahko prejemajo sredstva le za delovanje od Urada RS za mladino in pa iz programa Mladi v akciji, kar pa je pravzaprav že evropski vir. Naj ob tem poudarimo, da gre pri navedenih prihodkih za celoten promet, ki ga je organizacija zabeležila v tem letu, kar pri nekaterih organizacijah pomeni vključno s transakcijami prehodne narave (povračila stroškov, zbiranje namenskih prispevkov ali vplačil za udeležbo na dogodkih ipd.), s katerimi organizacija dejansko ne razpolaga kot z viri financiranja. Prav zato so pomembnejši podatki o teh virih.

Prihodki NMO iz javnih virov so se ob tem gibali med 10.942 in 211.692 evrov, kar znaša med 16 in 91 odstotki celotnih prihodkov organizacij; od tega so se dotacije Urada RS za mladino za delovanje nacionalnih mladinskih organizacij gibale med 10.942 in 24.936 evrov, kar znaša med 3 in 52 odstotkov celotnih prihodkov organizacije. Iz naslednje tabele je tako razvidno, da so viri financiranja organizacij raznoliki, je pa za večino značilno, da večino sredstev prejmejo od javnih institucij, kamor smo šteli tako lokalne, nacionalne kot evropske vire – to drži za 8 od 11 organizacij, ki so oddale podatke. V povprečju NMO prejme 43,8 % sredstev iz javnih virov. Dve organizaciji prejmeta največ sredstev iz zasebnih prispevkov, ena pa se vnajvečji meri financira iz lastne dejavnosti. Iz evropskih virov so bile v letu 2010 sofinancirane 4 organizacije. Članarine večinoma ne predstavljajo pomembnega prihodka, saj večina organizacij ali nima članarine ali pa je le-ta prostovoljne narave. Zasebni prispevki so bistvenega pomena (predstavjajo več kot petino prihodkov) za 5 NMO, ki v povprečju znašajo 22,7 %, prav tako prihodki iz dejavnosti, ki predstavljajo v povprečju 22,3 % vseh prihodkov. Samo štiri od 12 organizacij ne navajajo prihodkov iz dejavnosti. Med lastnimi dejvnostmi organizacije navajajo: dotacije za projekte, prodajo publikacij, izvajanje izobraževanj, izdelavo spletnih strani, izposojo opreme, kotizacije za udeležbo na dogodkih, prodaja različnih izdelkov in najemnine za nepremičnino.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

99


org.

javna

URSM

sredstva

Mladi

evropska

v akciji

sredstva

članarine

1

19,6

19,6

0,0

0,0

0,0

69,7

10,7

2

43,0

23,8

0,0

0,0

0,0

32,3

24,8

3

50,4

26,4

15,0

15,0

0,0

20,4

29,2

4

18,5

17,1

0,0

0,0

3,6

6,0

ni pod.

5

43,5

ni pod.

ni pod.

ni pod.

14,7

6,5

35,3

6

51,9

51,9

0,0

0,0

0,0

48,1

0,0

7

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

8

90,9

21,4

0,0

69,4

1,4

7,7

0,0

9

85,5

ni pod.

29,1

ni pod.

ni pod.

1,5

13,4

10

14,5

6,1

0,0

0,0

1,0

48,1

35,9

11

36,3

5,5

1,2

8,8

14,9

6,3

13,9

12

27,5

3,2

2,6

22,8

9,4

3,0

60,1

pov.

43,8

19,5

4,8

11,2

4,5

22,7

22,3

Posebej smo pogledali tudi prihodke pomladkov političnih strank in jih primerjali s prihodki strank kot takih (vir: AJPES). Ugotovili smo, da prihodki podmladkov predstavljajo med 3,5 in 19 odstotki, v povprečju pa ok. 8 odstotkov celotnih prihodkov stranke.

12.2. NEPREMIČNINE IN NMO Nacionalne mladinske organizacije večinoma ne razpolagajo z lastnimi nepremičninami in posledično plačujejo najemnino za prostore, kjer imajo sedež. V lasti imata nepremičnine le dve organizaciji, od tega ena prostore, kjer ima sedež, ena pa druge nepremičnine. Šest organizacij (podmladkov) souporablja prostore matične organizacije, od tega sta dve matični 71 organizaciji tudi lastnici prostorov, kjer imata sedež. Dve od teh organizacij, ki za svoje delovanje souporabljata prostore matične organizacije, navajata, da sta leta 2010 plačevali najemnino za prostore sedeža, ostale pa, da najemnine niso plačevale, vendar tudi nikakršne kompenzacije niso imele dogovorjene v ta namen. Ostale organizacije večinoma plačujejo najemnino za prostore sedeža, razen ene, prej omenjene, ki ima prostore sedeža v lasti ter ene, kateri lastnik prostorov ne zaračunava najemnine, saj je prostore namenil za delo z mladimi. Povprečna mesečna najemnina organizacij je za leto 2010 znašala 469 evrov, gibala pa se je od 45 do 700 evrov. Naj uvodoma navedemo, da imajo vse NMO sedež v Ljubljani.

71

100

sponzorstva, iz dejavnosti donacije

Tabela št. 12.1: Struktura prihodkov NMO v 2010 v odstotkih

Edina mladinska organizacija, ki ima v lasti prostore sedeža, ima v lasti 80 kv. metrov v vrednosti pribl. 160.000 evrov. Organizacija, ki ima v lasti druge premičnine, ima izobraževalni center v velikosti 320 kv. metrov z okolico v vrednosti 900.000 evrov ter taborne prostore v vrednosti 40.000 evrov. Večina organizacij ni zadovoljnih z velikostjo prostorov, v katerih imajo sedež. Le dve organizaciji sta zadovoljni z velikostjo oziroma kvadraturo prostora sedeža in sta mnenja, da jim kot tak tudi zagotavlja optimalno delovanje. Ostale organizacije pa navajajo, da za njihovo optimalno delovanje potrebujejo prostor z večjo kvadraturo kot jim je trenutno na razpolago. Nekatere organizacije ocenjujejo, da potrebujejo dvakrat večji prostor, druge trikrat večji prostor in tretje tudi sedemkrat večji prostor za optimalno delovanje organizacije. Natančnejše podatke o velikosti prostora sedeža, ki so jih organizacije navedle kot potrebne za njihovo optimalno delovanje, prikazujmo v tabeli. Pri zadovoljstvu s kvadraturo prostora sedeža je potrebno omeniti, da te spremenljivke ne smemo povezovati samo s številom zaposlenih (redno ali preko študentske napotnice, avtorske ali podjemne pogodbe), saj aktivnosti, ki izhajajo iz rednega programa dela organizacije opravljajo tudi prostovoljci (nekatere izključno prostovoljci), ki mnogokrat souporabljajo prostore sedeža organizacije (npr. pisarne za sestanke ali sejne sobe ipd.) in uporabljajo druge vire organizacije ter tehniko. Prav tako pa organizacije pripravljajo različna srečanja, sestanke ipd., za katere bi pogosto potrebovale dodaten prostor.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Prostorski portal RS. Dostopno na http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.4199165945676756# (1. 6. 2012)

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


org.

kvadratura

želena

razlika med

razlika med

prostora

velikost

dejansko in

dejansko in

optimalno

optimalno

sedeža

prostora 2

v 2010 v m

2

sedeža v m

kvadraturo

kvadraturo

v m2

v%

1

28

28

0

0

2

12

100

88

733

3

90

150

60

67

4

50

50

0

0

5

80

120

40

50

6

ni pod.

40

ni pod.

ni pod.

7

15

30

15

100

8

50

100

50

100

9

125

250

125

100

10

216

600

384

178

11

100

150

50

50

12

68

120

52

76

12.3. SREDSTVA ZA OPTIMALNO DELOVANJE V PRIHODNOSTI Anketiranci so poleg velikosti prostorov sedeža organizacije ter zadovoljstva z njihovo lokacijo ocenjevali tudi višino finančnih sredstev, ki bi jih potrebovali za optimalno delovanje organizacije v letu 2012, ob upoštevanju realnih možnosti razvoja potreb organizacije v tako kratkem času, ter v letu 2016, ob upoštevanju možnosti razvoja po lastnih željah in vizijah.

Tabela št. 12.2: Razlika med dejansko in optimalno kvadraturo prostora sedeža organizacije

Organizacije so z lokacijo prostorov sedeža večinoma zadovoljne. Stopnjo zadovoljstva z lokacijo so organizacije ocenjevale z ocenami od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da so z lokacijo zelo nezadovoljne, 5 pa, da so z lokacijo zelo zadovoljne. Organizacije so lokacijo prostora svojega sedeža ocenile pretežno z ocenama 4 in 5, le ena organizacija je ocenila lokacijo svojega prostora sedeža s 3, dve organizaciji pa svoje ocene nista podali. Povprečna ocena zadovoljstva z lokacijo je 4,5. Iz navedenega lahko sklepamo, da si organizacije v glavnem ne morejo privoščiti večjih prostorov, kljub temu da bi jih potrebovale oz. da imajo manjše prostore na račun zelo dobre lokacije. org.

Za leto 2012 organizacije večinoma ocenjujejo, da potrebujejo več finančnih sredstev za optimalno delovanje kot so jih imele v letu 2010. Le ena organizacija (podmladek) navaja, da bi za optimalno delovanje v letu 2012 potrebovala za 16 % manj finančnih sredstev. Takšen odgovor ne pomeni, da je organizacija mnenja, da na splošno dobi preveč denarja. Razloge za takšen odgovor je treba iskati tudi posledicah, ki so jih prinesle spremembe v slovenskem političnem prostoru v začetku letu 2012, saj se je obseg aktivnosti nekaterih mladinskih organizacij (podmladkov) skrčil v skladu z redefinirano vlogo njihove matične organizacije na političnem prizorišču. Med anketiranci ena organizacija navaja, da bi potrebovala 70 % več sredstev za optimalno delovanje v letu 2012. Ocenjene finančne vrednosti se gibajo od 50.000 do 870.000 evrov. Za uresničitev svoje vizije in vseh želja do leta 2016, bi anketirane organizacije v potrebovale v letu 2016 tudi do dvakrat več sredstev

prihodki v letu 2010

višina finančnih sredstev

razlika med prihodki

višina finančnih sredstev

v evrih*

za optimalno delovanje

v 2010 ter oceno

za optimalno delovanje

v 2010 ter oceno

v 2012 v evrih**

finančnih sredstev

v 2016 v evrih***

potrebnih finančnih

za leto 2012 v %

razlika med prihodki

sredstev za 2016 v %

1

97.500

130.000

33

170.000

74

2

96.922

130.000

34

200.000

106

3

78.403

100.000

28

150.000

91

4

83.474

70.000

-16

120.000

44

5

333.363

400.000

20

400.000

20

6

21.082

ni pod.

ni pod.

ni pod.

ni pod.

7

ni pod.

50.000

ni pod.

100.000

ni pod.

8

64.796

110.000

70

200.000

209

9

183.000

300.000

64

500.000

173

10

333.988

400.000

20

700.000

110

11

456.677

550.000

20

650.000

42

12

768.885

870.000

13

970.000

26

*Podatek o vseh prihodkih, ki so ga navedli anketiranci sami.

Tabela št. 12.3: Primerjava višine prihodkov organizacije v 2010 z željami za 2012 in 2016

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

101


kot so jih prejele v letu 2010. Vrednosti navedenih finančnih sredstev se pri tem gibljejo od 100.000 do 970.000 evrov. Iz naslednje tabele je razvidno, za kolikšen odstotek bi se po mnenju anketirancev morala povečati finančna sredstva organizacij za njihovo optimalno delovanje v letih 2012 in 2016

12.4. PRIORITETE PRI PORABI FINANC V nadaljevanju bomo spoznali, katera so prioritetna področja posamezne organizacije, oziroma kam bi večina organizacij vložila sredstva, če bi se jim med letom načrtovani proračun za tekoče leto povišal za eno četrtino, ter obratno, kje bi varčevale, če bi se jim med letom načrtovani proračun znižal za eno četrtino. Pri obeh vprašanjih so anketiranci določali le 5 prioritet, izbirali pa so med naslednjimi možnostmi: • zaposlitve oziroma kadri, • izvedba dodatnih izobraževanj, • že načrtovane aktivnosti (višja oz. nižja kvaliteta), • promocija organizacije, • nabava opreme, • dodatne aktivnosti oziroma projekti (brez izobraževanj), • izboljšanje infrastrukture (najem boljših ali večjih prostorov in drugih zmogljivosti), • večje investicije (nakup nepremičnin ipd.), • rezervna sredstva, • drugo. Izbranih pet prioritet so anketiranci rangirali od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da gre za področje v katerega bi največ vložili oz. najbolj varčevali. Pri izračunu končnih rezultatov smo nerangiranim področjem dodelili rang 7,5 kot povprečje rangov od 6 do 9.

V kaj bi vložili sredstva, če bi se vam med letom nenadoma načrtovani proračun za tekoče leto povišal za eno četrtino?

2,88

Zaposlovanje oz. kadri Izvedba dodatnih izobraževanj

3,33

Dodatne aktivnosti

4

Že načrtovane aktivnosti

4,92

Promocija organizacije

4,96

Rezervna sredstva, ki zagotavljajo likvidnost

6

Večje investicije

6,13

Izboljšanje infrastrukture

6,13 6,67

Nabava opreme 0

2

4

6

8

Graf št.12.1: Povprečni rangi pri vlaganju morebitnih dodatnih finančnih sredstev

V kaj bi vložili sredstva, če bi se vam med letom nenadoma načrtovani proračun za tekoče leto znižal za eno četrtino?

3

Večje investicije

3,96

Izboljšanje infrastrukture

4,13

Že načrtovane aktivnosti Zaposlovanje oz. kadri

4,92

Promocija organizacije

4,96 5,25

Dodatne aktivnosti Izvedba dodatnih izobraževanj

6,08

Rezervna sredstva, ki zagotavljajo likvidnost

6,08 6,63

Že načrtovane aktivnosti 0

2

4

6

8

Graf št.12.2: Povprečni rangi pri varčevanju s finančnimi sredstvi

Polovica organizacij navaja, da bi ob nenadnem povečanju načrtovanih sredstev največ sredstev vložila v kadre; slednji so tudi najvišje rangirana prioriteta. Sledita mu izvedba dodatnih izobraževanj ter priprava dodatnih aktivnosti. Najmanj pa bi vložili v nabavo nove opreme. V primeru, da bi morali sredi leta sprejeti varčevalne ukrepe zaradi nenadnega znižanja proračuna, pa večina organizacij med prioritetna področja postavlja na zadnje mesto večje investicije. V tem primeru bi pa najmanj varčevali pri izvedbi že načrtovanih aktivnosti. Iz spodnjih dveh diagramov je razvidna razvrstitev prioritetnih področij glede na ocene, ki so jim jih organizacije pripisale.

102

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


: I R I V I K Š E V O O K L S Č 13. TOVOLJ S O O R P N A Č A L P IN DELO

V nacionalnih mladinskih organizacijah daleč največ dela opravijo prostovoljci, ki so bistvenega pomena za obstoj in razvoj organizacij. Le pet organizacij je imelo v letu 2010 vsaj enega redno zaposlenega, stroški dela pa v povprečju znašajo 16, 5 odstotka prihodkov organizacije. Organizacije pesti kadrovska podhranjenost in želele bi imeti več zaposlenih.

V tem poglavju smo se lotili razmerja med prostovoljskim in plačanim delom ter potreb organizacij na področju kadrov, ki so, kot smo videli v prejšnjem poglavju, za organizacije zelo pomembni, saj bi vanje najprej vložili morebitna dodatna finančna sredstva. Lotili se bomo razmerja med prostovoljskim in plačanim delom, kjer lahko zaznamo velik pomen prostovoljstva za obstoj in razvoj mladinskega organiziranja. Organizacije smo spraševali po podatkih o številu zaposlenih (redno zaposlenih, preko študentske napotnice, avtorske in podjemne pogodbe), številu prostovoljcev in številu opravljenih prostovoljskih ur, o povračilu stroškov prostovoljcem ipd.

13.1. PLAČANO DELO V NMO Stopnja zaposlenosti v mladinskih organizacijah je zelo nizka, kar kažejo tudi podatki pričujoče analize. Mladinski sektor, poleg finančne podhranjenosti, pesti tudi s tem povezana kadrovska podhranjenost. Le pet od dvanajstih anketiranih organizacij je ob koncu leta 2010 imelo vsaj enega redno zaposlenega; od tega sta dve organizaciji imeli pet zaposlenih, ena je imela štiri zaposlene, ena tri, ena pa le enega zaposlenega. Le pri dveh mladinskih organizacijah, so imeli ob koncu leta 2010 sklenjene podjemne pogodbe (ena jih je imela devet, druga pa dve). Študentskega dela se je posluževalo vsaj 7 organizacij, avtorskega dela pa 5. Le

celotni (bruto) stroški dela v letu 2010 org.

redno zaposleni

študentsko delo

1

0

2.500

2

0

ni pod.

3

0

6.300

4

0

5

26.573

6 7

delež prihodkov avtorsko delo

podjemno

celotni stroški dela

- stroškov dela v %

0

0

2.500

2,6

ni pod.

ni pod.

0

0,0

0

0

6.300

8,0

ni pod.

800

0

800

1,0

103.505

8.436

0

138.514

41,6

0

0

0

0

0

0,0

0

0

0

0

0

ni pod.

8

0

7.000

0

0

7.000

10,8

9

72.000

6.000

2.400

4.500

84.900

46,4

10

81.941

5.502

19.123

0

106.566

31,9

11

66.681

0

0

0

66.681

14,6

12

166.879

9.670

2.036

9.623

188.211

24,5

skupaj

414.074

140.477

32.795

14.123

601.469

Tabela št. 13.1: Stroški delovne sile pri NMO

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

105


ena od organizacij ni plačala nobene oblike dela v letu 2010.

13.2. PROSTOVOLJSTVO V NMO

Organizacije smo spraševali tudi po podatkih o celotnih stroških dela, v kar štejemo bruto stroške delodajalca redno zaposlenih, najema delovne sile preko študentskega servisa, avtorske ali podjemne pogodbe. To pomeni bruto-bruto znesek plače in izplačil preko podjemne pogodbe, stroški študentskega dela skupaj z obračunanim DDV, koncesijsko dajatvijo in zavarovanjem, ter bruto avtorski honorarji.

Prostovoljsko delo mladih je izredno pomembno z vidika učenja demokratičnih procesov. Mladinske organizacije pri svojem delovanju zagotavljajo demokratične postopke, svoje člane pa z informiranjem, izobraževanjem in drugimi aktivnostmi spodbujajo k aktivnemu vključevanju v te postopke, tako znotraj organizacije same kakor tudi v družbi. Med aktivnosti prostovoljcev tako sodi organizacija in izvedba različnih izobraževanj, kulturnih in družbenih prireditev, kampanj, priprava mednarodnih izmenjav ipd. Mladinske organizacije služijo kot prostor za učenje aktivnega državljanstva in pridobivanja različnih kompetenc. (Mladinski svet Slovenije 2011, str.1415). Večino dela v NMO opravijo prostovoljci, kar je razvidno tudi iz naslednje tabele.

Organizacije so v povprečju za delo namenile 16,5 % svojih prihodkov; delež pa se giblje od 0 do dobrih 46 odstotkov. Podmladki političnih strank ob koncu leta 2010 niso imeli redno zaposlenih. Se je pa zato pri njih, kakor tudi pri ostalih mladinskih organizacijah, delo opravljalo v obliki študentskega dela in avtorskega dela. Dva podmladka sta tako v letu 2010 najemala študentsko delovno silo, tretji pa samo delavca prek avtorske pogodbe. Poleg podatkov o številu zaposlenih smo organizacije vprašali tudi, kolikšno naj bi bilo po njihovem mnenju optimalno število zaposlenih v letu 2012, oziroma število, ki bi jim zagotavljalo optimalno izvedbo programa. Vse organizacije, razen ene, se strinjajo, da potrebujejo (redno) zaposlene. Tiste organizacije, ki so že imele redno zaposlene ob koncu leta 2010, ocenjujejo, da potrebujejo še več zaposlenih, tiste, ki ob koncu leta 2010 niso imele redno zaposlenih, pa ocenjujejo, da potrebujejo vsaj enega redno zaposlenega.

Razlogi za prostovoljsko udejstvovanje v mladinskih organizacijah so različni. Mladim pomeni predvsem učno izkušnjo, prostor, kjer se odpirajo aktualne družbene teme, spodbuja participacija in posledično soustvarjanje družbeno-političnih procesov. Mladi s prostovoljskim delom pridobivajo znanja ter kompetence. Povračilo stroškov (potnih ipd.) prostovoljcem v anketiranih organizacijah ni sistematično urejeno. Kljub temu, kot lahko vidimo iz naslednje razpredelnice, ostaja prostovoljski vložek pri izvajanju programov anketiranih organizacij prevladujoč. Po podatkih, ki smo jih prejeli od organizacij, je v NMO v letu 2010 delovalo skupno ok. 6.000 prostovoljcev, ki so opravili skoraj 400.000 prostovoljskih ur. Iz tabele je razvidno, da so organizacije po vsej verjetnosti različno pojmovale prostovoljstvo ali pa so slabo ocenile ali število prostovoljcev ali

število zaposlenih v 2010 org.

redno

štud. delo

avtor. delo

podj.

106

število

št. prostov.

št. ur na

prostovoljcev72

ur v 2010

prostovoljca

v 2012

v 2010

1

0

1

0

0

2

50

5.000

100

2

0

ni pod.

ni pod.

ni pod.

1

100

5.000

50

3

0

6

0

0

0

40

5.500

138

4

0

ni pod.

2

0

1

100

6.000

60

5

1

154

7

0

1,5

80

60.000

750

6

0

0

0

0

2

60

ni pod.

ni pod.

7

0

0

0

0

2

3000

ni pod.

ni pod.

8

0

2

0

0

1

450

13.500

30

9

5

30

6

9

8

200

600

3

10

4

17

33

0

5

480

20.000

42

11

3

0

0

0

4

790

316.000

400

12

5

14

ni pod.

2

6

700

50.000

71

Tabela št. 13.2 : Število zaposlenih in prostovoljcev v mladinskih organizacijah 72

optim. št. zaposlenih

Število prostovoljcev je ocena organizacije.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


prostovoljskih ur, saj je npr. podatek pri organizaciji št. 5 morda nekoliko nerealen, prav tako število prostovoljcev pri organizaciji pod št. 7 in število prostovoljskih ur pri organizaciji pod št. 11. Je pa pri tem bistvenega pomena razlika med zvezami društev in vsemi ostalimi organizacijami, saj je verjetno le pri zvezah društev lahko podano realno število prostovoljcev in prostovoljskih ur (ločen nacionalni nivo od lokalnega), medtem ko ostali verjetno, vsaj deloma, podajajo številke za celotno organizacijo, torej tudi za delo na lokalnem nivoju.

prostovoljsko delo le v določenem naboru organizacij, pri čemer so politične stranke izločene.

Pomen prostovoljstva se odraža tudi pri vodenju organizacij, saj člani statutarnih organov opravljajo svojo funkcijo večinoma prostovoljno. Organizacije smo vprašali tudi ali člani statutarnih organov (skupščina, izvršni organ, nadzorni organ idr.) prejemajo kakršnekoli honorarje za svoje delo. Skoraj vse organizacije, razen ene, navajajo, da njihovi člani statutarnih organov ne prejemajo nikakršnega honorarja za svoje delo. Le ena organizacija tovrstne honorarje izplačuje, in sicer po tarifi 4,17 evrov na uro, na efektivno uro, kot pravijo.

13.3. PROSTOVOLJSKO VS. PLAČANO DELO

Organizacije smo vprašali tudi, ali svojim prostovoljcem zagotavljajo povračilo stroškov in ugotovili, da povračila stroškov prostovoljcem v NMO niso povsem urejena. Da le četrina organizacij redno povrne stroške prostovoljcem, četrtina nikoli, polovica pa stroške povrne samo včasih. Leta 2011 je bil sprejet Zakon prostovoljstvu, ki uvaja tudi sistem beleženja prostovoljskega dela (beleženje za organizacijo in posamezne prostovoljce) ter možnost vpisa v vpisnik prostovoljskih organizacij. Na nek način to pomeni korak k višji stopnji »profesionalizacije« prostovoljstva ter večjo transparentnost delovanja prostovoljskih organizacij. Istočasno pa to pomeni tudi izločitev podmladkov političnih strank iz možnosti vpisa v omenjen vpisnik, saj zakon priznava

Mladinske organizacije smo zato vprašali tudi ali se nameravajo vpisati v vpisnik prostovoljskih organizacij oziroma ali so to že storile. Vse organizacije, ki to možnost imajo, so odgovorile, da so se oz. se bodo vpisale. Nanašajoč se na Zakon o prostovoljstvu, smo anketirance vprašali tudi, ali so pričeli voditi evidenco prostovoljskega dela, kakor to predvideva zakon; le ena organizacija je odgovorila pritrdilno.

Naslednji razdelek nam daje vpogled v razmerje med vrstami dela, storitev in nalog, za katere anketirane organizacije plačujejo in katere opravljajo prostovoljci. Med vrstami del, ki ga vse organizacije plačujejo (razen ene, ki na to vprašanje v celoti ni odgovorila), je na prvem mestu računovodstvo; vse ga plačujejo 100 odstotno, razen ene, v kateri se 20 % tovrstnega dela opravi prostovoljno. Med najbolj plačljive vrste dela sodi takoj za tem vsakodnevno administrativno delo (delo s pošto, arhiviranje ipd.), pri katerem imamo le tri organizacije, v katerih to vrsto dela v celoti opravijo prostovoljci. Med vrste dela in naloge, ki jih organizacije plačujejo v najmanjši meri, pa sodijo vodenje in izvajanje kampanj, priprava ter izvedba izobraževanj (honorarji za trenerje, fasilitarorje, predavatelje ipd.), sledijo jim odnosi z javnostmi (komuniciranje z množičnimi mediji, izjave za javnost ipd.) ter vodenje oziroma izvajanje projektov. Iz naslednjega grafa diagrama so razvidne vse vrste dela in nalog, ki so jih anketiranci ocenjevali ter v kolikšni meri se v njihovi organizaciji opravljajo prostovoljno in v kolikšni meri za njih plačujejo, izraženo v skupnem povprečju.

Ali svojim prostovoljcem zagotavljate povračilo stroškov (potnih ipd.)? 25%

50%

Da 25%

Ne Včasih da, včasih ne

Graf št. 13.1:Povračila stroškov prostovoljcem pri NMO

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

107


Katere vrste del plačujete, katere naloge opravljajo prostovoljci in v kolikšni meri? Ocenite v odstotkih.

Priprava, izvedba dogodkov Vodenje, izvajanje kampanj Odnosi z javnostmi Vodenje, izvajanje projektov Priprava, izvedba izobraževanj Priprava besedil stališč, mnenj Priprava letnih načrtov in poročil Ažuriranje spletnih strani Računalniško programiranje Priprava prijav na razpise Grafično oblikovanje Administrativno delo Računovodstvo 0

20 plačujejo

prostovoljno

Graf št.13.2: Prostovoljsko in plačano delo v NMO po vrstah del

108

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

40

60

80

100


J O V Z A R . 14 ONALNIH I C H A I N K S N I D MLA NIZACIJ A G R O

V obdobju od 2005 do 2010 so nacionalne mladinske organizacije v svojih vrstah najbolj pozitivne spremembe zaznale na področju mednarodnega sodelovanja in izobraževanj za članstvo in le malo negativnih sprememb na kateremkoli področju. Upad ali stagniranje beležijo le pri svojem članstvu. Višina financiranja NMO in število zaposlenih sta se v tem času rahlo povišala.

Analizirati razvoj organizacij, ki doslej še niso bile analizirane, je, kot že rečeno, zelo težko. Pri poskusu analiziranja smo se zato poslužili več načinov pridobivanja podatkov, in sicer od Urada RS za mladino ter drugih javno dostopnih podatkov kot tudi organizacij samih, ki smo jih v ta namen prosili, naj na določena vprašanja odgovarjajo tisti predstavniki organizacije, ki so bili aktivni v dotičnem času. Glede na fluktuacijo ljudi v mladinskih organizacijah smo presodili, da gremo lahko največ 5-6 let v preteklost. Razvoja v teh letih pa smo se dotaknili s treh vidikov; najprej skozi splošno oceno sprememb na različnih področjih v zadnjih 5 letih, nato pa smo se posebej ustavili pri članstvu in financah.

14.1.SPREMEMBE V ORGANIZACIJAH V ZADNJIH PETIH LETIH

področjih spremenile na boljše. Izjema je le število članstva, za katerega v naslednjem podpoglavju ugotavljamo, da ne moremo podati objetkivne ocene. Analiza je pokazala, da so vprašani največje spremembe na boljše zaznali pri mednarodnem sodelovanju in kvaliteti izobraževanj v organizaciji, sledi prenos znanj v organizaciji, informiranje in komuniciranje z množičnimi mediji itd.

Zaznavanje sprememb v svoji organizaciji na določenih področjih

-0,17

Število članstva Kvaliteta zaposlenih

0,33

Sodelovanje z matično organizacijo

0,33

Infrastruktura

0,58

Participacija članstva

0,58

Lokalna organiziranost oz. aktivnost

0,58

Podoba organizacije v javnosti

0,58 0,67

Sodelovanje z oblastmi

Anketiranci so opisovali, kako so zaznali spremembe znotraj svoje organizacije v zadnjih petih letih (20062010) na vnaprej navedenih področjih. Navedenih so imeli 19 področij – pogojev za delovanje, s čimer je bilo gotovo zajeto domala vse, kar vpliva na organizacijo. Spremembo na boljše so anketiranci ocenili z ocenami od +1 do +3, kjer +1 pomeni majhno spremembo na boljše in +3 veliko spremembo na boljše. Spremembo na slabše pa so ocenili z ocenami od -1 do -3, kjer -1 pomeni majhno spremembo na slabše, -3 pa veliko spremembo na slabše. Če sprememb niso zaznali, so zapisali 0. Prva bistvena ugotovitev je, da so se razmere v obdobju 2006-2010 v očeh organizacij na vseh

Število zaposlenih

0,75

Sodelovanje z MSS

0,75

Višina finančnih sredstev

0,92

Kvaliteta izvedenih projektov

0,92 1

Sodelovanje z drugimi org. v Sloveniji

1,16

Načini financiranja Komuniciranje organizacije z mediji

1,25

Informiranje članstva s strani centrale

1,25

Prenos znanj v organizaciji

1,42

Kvaliteta izobraževanj v organizaciji

1,75

Mednarodno sodelovanje

1,75 -5

0

0,5

1

1,5

2

Graf št.14.1: Zaznavanje sprememb v svoji organizaciji na posameznih področjih

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

111


Z izjemo Študentske organizacije,73 ki je od leta 2006 zaznala upad koncesijskih sredstev, organizacije beležijo večje financiranje, saj so pridobili več financ. Bolj kot spremembo pri višini financiranja pa so zaznali spremembo v načinih financiranja. Kot smo že omenjali, se je v tem obdobju pričelo koristiti sredstva Evropskega socialnega sklada v mladinskem sektorju, morda pa niso zanemarljivi tudi drugi novi viri, npr. delež pri dohodnini, ki ga prebivalci lahko med drugim namenijo tudi mladinskim organizacijam. V štirih organizacijah so v obdobju od 2006 beležili nekaj novih zaposlitev, kar daje delu stabilnost in kontinuiteto, s tem pa pripomore k večji kvaliteti dela. Z novo infrastrukturo se lahko pohvalita dve organizaciji, ostali z novo infrastrukturo niso imeli izkušenj. Članstvo pri podmladkih političnih strank je nekoliko upadlo, predvsem zaradi splošnih političnih dogodkov, ki se tičejo predvsem njihovih matičnih strank. Kot eden izmed razlogov za nezanimanje za sodelovanje in članstvo, krivijo članice tudi socialna omrežja in sodobne medije. Spet drugi pa iste pojave označujejo za pozitivne, saj je aktivnost in predvsem odzivnost mladih zaradi socialnih omrežij večja. Kvaliteto izvedenih projektov označujejo anketirani kot zadovoljivo in dobro, saj se nenehno učijo z delom ali pa preko izobraževanj. Tudi tukaj beležijo napredek. Izobraževanja so boljša, za predavanja se iščejo kompetentni predavatelji, napredek pa so zabeležili tudi na mednarodnih projektih. Tri četrtine anketiranih se lahko pohvali z različnimi oblikami delovanja na mednarodnem področju, pa naj bo to sodelovanje v mednarodnih programih ali pa sodelovanja preko različnih mednarodnih mrež. Z izjemo študentske organizacije je večina anketiranih zadovoljna s komuniciranjem organizacije v množičnih medijih, saj se je le-ta z nastopom spletnih socialnih omrežij in poplavo brezplačnikov precej razmahnila. Študentska interesna organizacija pa ugotavlja, da je njihova podoba v medijih precej negativna. Tretjina ostalih organizacij je mnenja, da je njihova podoba v javnosti pridobila na teži in da postajajo bolj prodorne. Tudi informiranje članov gre v korak s časom, saj se uporablja nova medijska tehnologija, predvsem pa četrtina anketirancev razmišlja o nadgradnji promocije in komuniciranja z javnostmi. Sodelovanje z MSS polovici anketirancev prinaša prednosti in več aktivnosti. Le ena organizacija beleži izgubo moči v MSS. Sodelovanje z drugimi organizaci73

112

jami v Sloveniji prinaša organizacijam nekaj novih projektov in partnerstev.

14.2. SPREMEMBE V ČLANSTVU Če primerjamo število članov z letom 2005, 7 organizacij navaja, da so imele v letu 2005 manj članov, 2 navajata (približno) enako število članov, medtem ko se je eni organizaciji število članstva od takrat drastično znižalo, skorajda prepolovilo (gre za podmladek politične stranke). Skupno gledano je bilo števila članstva v NMO verjetno pretežno enako, česar ne moremo popolnoma oceniti, vendar glede na to, da dve organizaciji nista oddali podatka za 2005 (ena od njiju je zelo številčna), načeloma lahko rečemo, da pri številu članstva ni znatnih sprememb. Seveda je številke potrebno vzeti z rezervo tudi zato, ker so organizacije podajale podatke za več let nazaj in marsikje so bile to samo ocene. Organizacije so med drugim ocenjevale tudi pomen ovir za članstvo v letu 2005. Naj ponovno navedemo, da je ocena 1 pomenila, da dejavnik zanje sploh ni org.

št. članstva v 2010 št. članstva v 2005 prirast (%)

1

60000

50000

20

2

3067

2500

23

3

2579

5000

-48

4

3109

1663

87

5

800

0

ni rel.

6

600

ni pod.

ni pod.

7

4500

4500

0

8

521

400

30

9

3046

2854

7

10

4210

4312

-2

11

5000

3800

32

12

15000

ni pod.

ni pod.

8234

4

povp. 8556

Tabela št. 14.1: Število članstva v l. 2005 in 2010

ovira, ocena 5 pa, da je dejavnik bistvena ovira. Najpomembnejšo razliko lahko zasledimo pri oceni vpliva osebnostne strukture in življenjskega stila mladih, ki se je s četrtega mesta v 2005 povzpela na prvo v 2010 in velja danes za največjo oviro; pri tem dejavniku se povprečna ocena razlikuje za 1,23 točke. Iz tega lahko sklepamo, da organizacije menijo, da mladi postajajo vse bolj zaprti za možnost včlanitve v organizacije in da vrednot, ki jih mladinske organizacije zagovarjajo (skupinsko delo, solidarnost, angažiranost, samoiniciativnost ipd.) ne cenijo visoko oz. so jim druge zadeve pomembnejše.

Seveda gre za Zvezo ŠKIS, navedeni izraz je termin, ki organizacijo opredeli kot interesno mladinsko organizacijo, namenjeno študentom.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


Omembe vredne spremembe na slabše v luči možnosti pridobivanja članstva so organizacije zabeležile še pri posledicah demografskih sprememb, torej zmanjševanja števila mladih, kar je logično, saj se to število dejansko ves čas znatno zmanjšuje. Spremembe na boljše, kot torej manj pomembne ovire v primerjavi s

Možne ovire za članstvo

preteklostjo so organizacije zaznale regijsko in lokalno pokritost in pa načine pridobivanja novih članov. Glede na nekatere rezultate te analize gre to zmanjšanje pripisati vse večjemu dostopu do medmrežja, ki bistveno olajšuje komuniciranje in pomaga premagovati tovrstne ovire.

ocena z

povprečna

ocena z

povprečna

najvišjo

ocena za

najvišjo

ocena za

frekvenco

2005

frekvenco

2010

1 in 3

2,73

5

4,00

Ponudba drugih aktivnosti (šport, glasba, krožki ipd.).

3

3,18

3

3,23

Omejene možnosti promocije naše organizacije

3

3,18

4

3,08

Druge oblike organiziranosti mladih (lokalne organizacije,

3

2,73

3

2,62

za 2005 Osebnostna struktura in življenjski stil

za 2010

(današnje) mladine.

mladinski centri ipd.). Omejena infrastruktura.

1

3,09

1

2,38

Posledice demografskih sprememb (zmanjšanje števila mladih) 1

1,45

1

2,15

Slaba regijska in/ali lokalna pokritost oz. aktivnost.

3

2,70

1

2,15

Poslanstvo naše organizacije (interesna ali ideološka

1

1,64

1

2,00

Javna podoba naše organizacije (npr. vtis v medijih).

1

1,64

1

2,00

Naši načini pridobivanja novih članov.

1

2,18

1

1,69

usmerjenost, ki lahko zajame le omejen delež mladih).

Tabela št. 14.2: Ovire za članstvo v NMO v 2005 in 2010

14.3. SPREMEMBE PRI FINANCAH Podatek o prihodkih v letu 2005 smo pridobili le za 7 organizacij, na podlagi katerih smo – z upoštevanjem 74 inflacije – pripravili izračun spremembe v višini prihodkov oz. prometa organizacij. Eni od organizacij (podmladek politične stranke) se je promet povišal za 366 %, eni za 111, sledijo pa organizacije z 94-, 74-, 42in 36-odstotnim povišanjem, medtem ko se je eni organizaciji promet znižal za 29 odstotkov. Kljub pomanjkljivim podatkom lahko rečemo, da so se prihodki oz. se je promet nacionalnim mladinskim organizacijam v teh petih letih povišal.

vir

delež glede na

delež glede na

celotne prihodke

celotne prihodke

NMO v 2005 (%)

NMO v 2010 (%)

49,3

43,8

od tega URSM

20,0

19,5

od tega evropski viri

14,0

14,5

12,0

11,2

javna sredstva skupaj

od tega MvA članarina

5,2

4,5

sponzorstva in donacije

15,7

22,7

lastna dejavnost

22,4

22,3

Tabela št. 14.3: Povprečna struktura prihodkov NMO v letih 2005 in 2010

Strukturo prihodkov v letih 2005 in 2010 je prav tako težko relevantno primerjati, saj so organizacija za leto 2005 oddale precej pomanjkljive podatke; imamo le dobro polovico podatkov. Vendarle pa ti podatki nakazujejo na veliko podobnost v povprečni strukturi financ med primerjanima letoma, kar lahko vidimo tudi v naslednji tabeli.

poglavju o financah; tokrat pa smo jo prilagodili grede 75 na inflacijo v posameznem obdobju, da so podatki realno primerljivi z letom 2010, saj bomo več pozornosti položili na spremembe v višini letnih nakazil od l. 2003 do 2010. Posebej je pri vsaki organizaciji označeno, v katerem letu je prejela največ sredstev, vendar tokrat z upoštevanjem inflacije.

V nadaljevanju imamo tabelo z zneski sofinanciranja s strani URSM skozi čas, ki smo jo lahko videli že v

Pet organizacij je od Urada RS za mladino prejelo največ sredstev v letu 2004, tri v 2010, dve v 2005 in

74 75

Preračunano glede na december 2010 (od decembra 2005) v skladu s podatki na portalu Statističnega urada RS. Preračunano glede na december 2010 v skladu s podatki na portalu Statističnega urada RS.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

113


ena v 2008. Po štiri organizacije so največ financ prejele v letu 2004 in 2010, tri v 2006 in dve 2005. Vendar če natančno pogledamo; ker gre za vse transakcije, vidimo, da je veliko organizacij prejelo v letu 2005 nekoliko manj sredstev, zato ne moremo govoriti o letu 2004 kot najugodnejšem letu za NMO. Vseeno pa sta upad finančnih sredstev s strani URSM zaznali vsaj prvi dve organizaciji na seznamu, medtem

ko je bilo za nekatere druge najugodnejše leto prav 2010. Iz navedenih podatkov ne moremo govoriti o bistvenih spremembah financiranja nacionalnih mladinskih organizacij s strani URSM v obdobju 20032010. Zagotovo je večina (9 od 13) organizacij v letu 2010 prejela več sredstev kot je njeno letno povprečje za že omenjeno obdobje.

okr.

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

povp.

MC

27.886

46.574

59.339

34.003

40.022

15.271

24.004

23.596

33.837

ZTS

43.248

49.927

41.378

31.904

25.948

19.079

13.125

27.665

31.534

ZSKSS

20.382

28.880

16.302

36.215

27.059

10.735

21.696

27.708

23.622

MFSD

20.889

26.579

12.466

25.165

21.349

14.589

14.871

21.823

19.716

SKAM

16.001

21.048

16.302

23.797

19.302

8.299

17.413

22.768

18.116

MLD

21.107

21.880

10.548

18.810

18.820

18.285

14.385

14.898

17.342

SDM

11.357

16.936

12.035

19.513

19.006

18.509

16.020

19.111

16.561

MSI

10.850

17.426

9.829

15.324

15.433

16.667

17.696

23.423

15.831

NGSLS

11.636

20.583

11.459

18.417

16.764

14.239

12.707

8.126

14.241

ZSPM

10.647

19.090

12.418

19.354

0

4.347

10.892

15.717

11.558

TZS

7.098

7.342

15.247

10.207

8.777

7.637

6.801

9.139

9.031

ŠKIS

13.182

12.727

959

0

0

5.191

11.925

16.148

7.516

11.147

11.419

13.177

11.914

ZA

organizacije v tem času še ni bilo

Tabela št. 14.4: Sofinanciranje (današnjih) NMO s strani URSM v letih 2003-2010 (vir: Komisija za preprečevanje korupcije; http://supervizor.kpk-rs.si; stopnja inflacije upoštevana po http://www.stat.si/indikatorji_preracun_inflacija.asp)

14.4. SPREMEMBE PRI KADRIH Primerjava podatkov z letom 2005 nam pokaže, da so tudi ob koncu leta 2010 imele redno zaposlene le nekatere organizacije, in sicer iste kot ob koncu leta 2005, poleg njih pa še ena organizacija več, ki pred tem ni imela redno zaposlenih. Podmladki političnih strank tudi ob koncu leta 2005 niso imeli redno zaposlenih. V tem obdobju se je skupno število zaposlenih v nacionalnih mladinskih organizacijah povišalo z 12 na 18, predvsem po zaslugi sodelovanja v projektih, financiranih iz Evropskega socialnega sklada. V letu 2009 je namreč tudi mladinski sektor pričel s črpanjem sredstev iz Evropskega socialnega sklada, kar se v veliki meri odraža v povečanem številu delovne sile in povečanih stroških dela. Projekti, pri katerih gre za črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada, se zaključijo 31. avgusta 2012 (pričeli pa so se v 2009) in posebej zanimivo bo spremljati trend gibanja števila zaposlenih v mladinskih organizacijah po zaključku projektov datumu, sploh če ne bo novih tovrstnih možnosti. Če primerjame stroške dela v NMO v letih 2005 in 2010, ugotovimo, da so organizacije v letu 2010 v povprečju za delo namenile 16,5 % svojih prihodkov; delež pa se giblje od 0 do dobrih 46 odstotkov; v letu 2005 od 0 do 35, v povprečju pa 14 odstotkov. Pri treh

114

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

od 10 organizacij, ki so oddale podatke, se je delež prihodkov, ki se porabi za stroške dela, povišal, pri šestih je ostal približno enak, medtem ko se je pri eni organizaciji znižal. Beležimo torej rahlo povišanje deleža prihodkov, ki da NMO namenijo za stroške dela. Povečanje stroškov dela gre pripisati predvsem dejstvu, da se je v tem času tudi pri vseh sedmih organizacij povišalo število zaposlenih, sploh redno zaposlenih in ne gre toliko za rast plač, honorarjev in ostalih plačil za opravljeno delo.


, E J I C A Z I N A G R O . O M 15 N O S I KI N Organizacije, ki so članice MSS, pa niso t.i. nacionalke, od junija 2013 ne bodo več mogle biti članice. Po drugi strani pa se MSSju obeta kakšna nova organizacija, ki deluje v večji zvezi društev. Kot napovedano v uvodnem poglavju, se bomo na tem mestu dotaknili še štirih organizacij, ki so bila v letu 2010 članice MSS, pa ne sodijo med nacionalne 76 mladinske organizacije (MZBI, ŠKUC, ŠOLT, PZSM) in so društva, ter organizacijo, ki bi lahko predstavljala »novi« tip nacionalne mladinske organizacije, mladinsko organizacijo znotraj zveze društev (MKPZS), kjer torej ne gre za samostojno pravno osebo. Organizacij se bomo dotaknili predvsem v točkah, v katerih odstopajo od nacionalnih mladinskih organizacij. Gre za pet dokaj različnih organizacij, saj zanje npr. velja, da jih je v letu 2010 Urad RS za mladino sofinanciral v drugih skupinah organizacij, medtem ko društvo ŠOLT ni bilo upravičeno do sofinanciranja. Organizaciji MZBI in PZSM sta bili sofinancirani v skupini t.i. drugih nevladnih organizacij, prav tako PZS, matična organizacija MKPZS, medtem ko je bil ŠKUC sofinanciran kot mladinski center.

15.1. DELOVANJE, LOKALNE ENOTE IN ČLANSTVO Pri vseh organizacijah, razen MZBI, ki je nastala leta 2006, gre za organizacije z dolgoletno tradicijo, ki sega daleč v čas socializma. PZSM je bila sicer ustanovljena leta 1999, vendar gre za organizacijo, ki nosi vsebinsko nasledstvo združenj, ki so se že pred njo ukvarjala s popotništvom oz. mobilnostjo. Ostale organizacije so bile ustanovljene med letoma 1956 in 1972. Kot že rečeno, samo štiri so bile v letu 2010 članice MSS, vendar pa velja na tem mestu poudariti, da je 76 77

MKPZS tudi že bila članica MSS, in sicer v letih 19901996. Po organiziranosti in sistemu odločanja so te organizacije zelo podobne NMO in v principih (demokratičnega) delovanja ni bistvenih razlik. Vse imajo istovrstne organe, ki o ključnh zadevah odločajo po podbnem sistemu kot v NVO, naletimo le na nekaj manjših odstopanj. V treh organizacijah najvišji organ sestavljajo vsi člani društva, medtem ko gre pri ŠKUC 77 za sestavo iz t.i. redakcij, MKPZS pa ima klasično mešano sestavo najvišjega organa. Pri dolgoročnem načrtovanju izstopa PZSM, ki pripravlja načrte oz. strategije za 10 let vnaprej, kar je dvakrat toliko, kot organizacije, ki sledijo. Za razliko od podmladkov političnih strank, ki so navajali, da matična stranka nikoli ne nasprotuje njihovim odločitvam, MKPZS navaja, da se dogaja, da njihova matična organizacija nasprotuje njihovim odločitvam, vendar pa se to v letu 2010 ni zgodilo. Pri poglavju o lokalni organiziranosti lokalne enote navajajo 3 organizacije; ena navaja regionalne in lokalne, druga le regionalne, tretja le lokalne, vendar pa ima slednja le 3 tovrstne enote, metem ko drugi dve pokrivata veliko večino statističnih regij. Kot vir pobude za ustanovitev dve organizaciji navajata lokalni in nacionalni nivo, medtem ko ena, organizacija s tremi lokalnimi enotami, postavlja v ospredje nacionalni nivo – ko v svojem članstvu zazna večje število članov iz določenega območja, jim predlaga ustanovitev lokalne enote.

Kratice so razložene v tabeli št. 1.1 v prvem poglavju. Redakcije predvsem po zvrsteh umetnosti oz. kulture, ima pa tudi mladinsko redakcijo.

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

117


Pri vrstah podpore lokalnim enotam ni bistvenih razlik z NMO, le da MKPZS in PZSM postavljata v sam vrh izposojo pripomočkov in opreme kot obliko podpore, kar je gleda na dejavnost organizacij (planinarjenje, popotništvo) razumljivo. Pred seboj imamo po številu članstva zalo različne organizacije, saj gre pri MZBI za manj kot 200 članov, pri drugih nekaj manj kot 500, 900, 1500 in pa, pri MKPZS za nekaj manj kot 18.000 članov. Slednja seveda izstopa predvsem zato, ker ima v članskih vrstah otroke, ki predstavljajo veliko večino članstva (več kot 70%), vendar pa zaradi svoje starosti seveda ne sodelujejo v organih organizacije. Natančnejših podatkov o strukturi članstva po spolu in starosti v glavnem nismo uspeli pridobiti. Vse organizacije, razen ŠOLT, beležijo rast članstva v primerjavi z letom 2005. Tri organizacije zaračunavajo letno članarino, katere višina je strukturirana po ali starosti ali statusu člana (osnovnošolec, dijak, študent, zaposlen); višina članarine nikjer ne presega 13 evrov. Dve organizaciji kot bistven prvi stik bodočih članov z organizacijo navajata sodelovanje s šolami, kar smo lahko zasledili že pri dveh NMO, ena pa kot bistven navaja spletni časopis oz. portal, kar pa bi lahko tudi urstili pod odgovor »sami nas najdejo«. Vse organizacije pripravljajo aktivnosti za pridobivanje članstva, medtem ko je ena omejena predvsem na splet, druga jih pridobiva zgolj preko izobraževanj, tretja preko tekmovanj, medtem ko se ostali dve poslužujeta klasičnih predstavitev, predstavitvenih prireditev in siceršnjih programskih aktivnosti. Dve organizaciji, ŠKUC in MZBI, sta zadovoljni s številom svojega članstva; iz pojasnila pa lahko razberemo, da sta predvsem zadovoljni s kvaliteto in visoko stopnjo aktivnosti članstva. S številom ni zadovoljna niti najštevilčnejša organizacija med njimi (MKPZS); pravi namreč, da ji članstvo upada. Pri oceni razlogov za vztrajanje pri članstvu so organizacije odgovarjale podobno kot NMO, z eno bistveno razliko: vse, razen MZBI, so visoko postavile tradicijo (razlaga: ker so bili starši ali drugi starejši sorodniki člani te ali podobne organizacije), ki je bila pri NMO najmanj pomemben faktor. Izjema MZBI je povsem logična, saj je organizacija nastala v letu 2006, medtem ko imajo ostale, kot smo že pisali, dolgoletno tradicijo. Pri ovirah za številčnejše članstvo MZBI ne vidi nobenega navedenega dejavnika kot oviro, MKPZS vidi

118

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

izrazito oviro v ponudbi drugih aktivnosti in drugih oblikah organiziranja, PZSM pa v lastnih načinih pridobivanja članstva. Osebna struktura in življenjski stil mladih pri odgovori teh organizacij nista igrala bistvene vloge. V primerjavi z letom 2005 se odgovori le malo razlikujejo. Samo MKPZS ima starostno omejitev članstva (do 26), medtem ko ostale omejitev formalno nimajo, pravijo pa, da program zagotavlja vključenost mladih v članstvo in vodenje organizacij. Povprečne starosti vodstva so se pri treh organizacijah gibale med 22 in 25 let, medtem ko 2 organizaciji nista navedli vseh podatkov. (Zakoniti) zastopniki organizacij pa so bili stari med 20 in 54 let, trije so bili starejši od 30 let. Pri treh organizacijah, ki so navedle ustrezne podatke (MZBI, ŠOLT, MKPZS), povprečna starost vodstva ustreza merilu mladinske organizacije (70 % članstva do 29 let).

15.2. POSLANSTVO IN VSEBINA DELOVANJA Pri navajanju zaželenih lastnosti posameznika, ki je predmeta oz. cilj prizadevanj organizacije povsod najdemo klasične lastnosti, kot npr. aktivnost, angažiranost in ozaveščenost, le da lahko v okviru teh lastnosti prepoznamo tudi interesne organizacije, saj v te osnovne lastnosti vključujejo npr. mobilnost in planinarjenje. Želenega posameznika organizacije »oblikujejo« predvsem skozi izobraževanja ali pa skozi druge svoje programske aktivnosti, pri katerih pa je izobraževanje tudi bistven učinek. Pri želenih lastnostih družbe so organizacije navajale enake lastnosti kot NMO, poleg strpnosti, pravičnosti ipd. pa so dale nekoliko več poudarka odnosu do okolja in znanju. Podobno so navajali tudi pri želenih lastnostih države. Kot način doseganja teh lastnosti pa so navajale predvsem izobraževalne aktivnosti in akcije za spremembe. Pri navajanju vizije štiri organizacije pravijo, da želijo postati vodilne oz. boljše na svojem interesnem področju (neformalno izobraževanje, mladi ustvarjalci, mobilnost mladih, planinarjenje), peta pa ne navaja ustrezne vizije. Pri smernicah delovanja v letu 2010 dve navajata predvsem širitev svojih dejavnosti, dve izboljšanje financ in infrastrukturnih pogojev in ena izboljšanje splošnih pogojev za udejanjanje svojega poslanstva. Pri oceni sovpadanja programa organizacije s področji mladinskega sektorja, kot jih določa zakon ni


bistvenih razlik, so pa manjše. Najvišje sta neformalno učenje ter spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti mladih. Občutno manj pomembna področja so zanje avtonomija, zaposlovanje, podjetnost, mladi z manj priložnostmi in prostovoljstvo; občutno pomembnejše pa zdrav način življenja. Vse organizacije navajajo, da so članice različnih mrež v Sloveniji, razen MKPZS. ŠOLT se edini ne odziva na zakonodajo, medtem ko se ostale odzivajo predvsem na svojem interesnem področju (npr. mobilnost), preko MSS pa spdelujejo tudi na drugih področjih. Vse organizacije, razen društva ŠOLT, pripravljajo izjemno veliko izobraževanj za svoje člane (niso pa vedno omejeni na člane), kar resnično kaže velik fokus vseh teh organizacij na neformalno pridobljena znanja. Vse organizacije pošiljajo svoje člane tudi na izobraževanja v tujino.

15.3. POMEN ORGANIZIRANJA, MEDNARODNO SODELOVANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI Kot svoje največje uspehe do sedaj so organizacije navedle področje neformalnega izobraževanja (4 navedbe), sledijo partnerstva (3), ter 6 drugih navedb; kot zanimivost pa naj povemo, da med njimi najdemo usešnost na področju zagovorništva. Kot največje uspehe v 2010 pa tudi te organizacije navajajo predvsem posamezne projekte, omenja pa se tudi, doseg mladih. Kot ključno prednost članstva v organizaciji navajajo razne ugodnosti in popuste (6 od 14 navedb), nato informiranost ipd. Kot ključne prednosti članstva v mladinskih organizacijah nasploh pa pri odgovorih izrazito prevladuje participacija in aktivno državljanstvo (7 od 14 navedb). Pri ukrepih, ki bi jih organizacije naložile državi, so organizacije navajale podobno kot NMO predvsem večje in urejeno financiranje (6 od 13 navedb). Za MSS pa so imele v mislih predvsem učinkovito zagovorništvo mladih in mladinskih organizacij (4 od 8 navedb). Pri zaznavanju sprememb v zadnjih 5 letih, so tudi te organizacije večinoma zaznale vsaj majhno spremembo na boljše, pri čemer prednjačijo naslednja področja: sodelovanje z drugimi organizacijami v Sloveniji, infrastruktura, informiranje članstva, prenos znanj v organizaciji, kvaliteta izobraževanj in sodelovanje z MSS. Tudi tu so organizacije podobne NMO.

Pri ovirah za svoje delovanje kot pomembno oviro vidijo samo pomanjkanje financ. Vse organizacije zagotavljajo načrten prenos znanj znotraj organizacije. Kot uspešne kanale promocije organizacije med članstvom so organizacije v letu 2010 videle predvsem svoje spletne strani in spletna omrežja. Pri komuniciranju z javnostjo oz. mediji so bile različno aktivne, pri čemer izrazito izstopa ŠKUC z 200 sporočili za javnost in 1.235 objavami v medijih. pri pojavljanju v medijih je bilo aktivno in uspešno še Mladinsko združenje Brez izgovora, medtem ko pri ostalih ta aktivnost ni izrazita. Podobno aktivne so organizacije tudi pri objavah na svojih spletnih straneh. Dve imata razdelek za medije na spletni strani. Na spletni imajo večinoma objavljene novice, podatke o članih vodstva, in opis poslanstva organizacije. 4 od 5 organizacij imajo svojo stran na portalu Facebook in ocenjujejo, da to omrežje uporablja med 80 in 100 % njihovega članstva. Vse uporabljajo tudi Twitter. Prav tako 4 organizacije izdajajo periodične publikacije, 3 pa strokovno literaturo, priročnike in zbornike. Periodika (v e-obliki) izhaja med 4x in 52x letno. 4 organizacije imajo svoje mednarodne krovne organizacije, ena je članica samo ene, 2 sta v dveh in ena v štirih mednarodnih organizacijah. Med temi sta dve članici Evropskega mladinskega foruma. Tovrstno povezavo do evropske krovne mladinske organizacije imata PZSM in MZBI. organizacije v glavnem redno sodelujejo v krovnih organizacijah in so vse imele v 2010 tudi predtavnika v organih teh organizacij, 3 od tega so bili člani vodstev mednarodnih organizacij. Vse so tudi že gostile dogodke teh krovnih organizacij. V manjšem obsegu (skupno 30 posameznikov) so se člani organizacij udeleževali tudi drugih mednarodnih dogodkov; pri organizaciji mednarodnih aktivnosti izven krovnih organizacij pa so bile organizacije v glavnem neaktivne, v programu Mladi v akciji je sodelovala le 1 organizacija (MZBI), in sicer pri mladinskih pobudah.

15.4. FINANCE IN KADRI V tem delu intervjujev je bilo veliko pomanjkljivosti, saj organizacije mnogih podatkov niso hotele ali mogle posredovati, zato se bomo osredotočili na tiste podatke, ki smo jih uspeli pridobiti od večine. Po prihodkih imamo pred seboj spet zelo različne organizacije, ki so imele v l. 2010 promet med 1.000

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

119


(mladinska organizacija v zvezi društev) in 800.000 evrov prometa. Med lastnimi dejavnostmi, iz katerih se tudi v veliki meri financirajo, navajajo ponudbo izobraževanj in založništvo. Vse organizacije bi potrebovale večje prostore za delovanje, več financ in več zaposlenih – slednje z izjamo ene, ki je zadovoljna s št. zaposlenih. Če bi se jim prihodki med letom povišali, bi največ vložili – enako kot NMO – v kadre. Sledijo že načrtovane aktivnosti in dodatne aktivnosti. Pri morebitnem zmanjšanju proračuna bi varčevale predvsem pri nabavi opreme. Skupno imajo te organizacije trenutno 5,5 zaposlenih, od tega ima ena 4, ena 1 in ena 0,5 (eden za polovični delovni čas). Skupno optimalno število zaposlenih pa bi bilo 16,5, saj bi jih npr. organizacija, ki ima 4 zaposlene, potrebovala 10. Organizacije navajajo, da so imele v letu 2010 med 10 in 450 prostovoljcev, ki so opravili skupno med 500 in 14.600 prostovoljskih ur. Nobena ne izplačuje honorarjev članom vodstva. 3 vedno zagotavljajo povračila stroškov za prostovoljce, 2 pa samo včasih. 4 se nameravajo ali pa so se že vpisale v vpisnik prostovoljskih organizacij, 2 sta do svojega sodelovanja v anketi tudi že pričeli z vodenjem evidence prostovoljskega dela.

15.5. ZAKLJUČKI O ORGANIZACIJAH, KI NISO NMO Ponovno smo govorili o zelo različnih organizacijah. V več pogledih (po strukturi in dejavnostih) je od pojma mladinske organizacijenajbolj oddaljeno društvo ŠOLT, ki je v preteklih letih dejavnost preusmerilo v obliko zavoda ter nudenje storitev za mlade (izobraževanja) in aktivnosti društva so s tem pričele zamirati. Gre tudi za organizacijo, ki ni financirana s strani URSM. Mladinsko združenje Brez izgovora in Popotniško združenje Maribor (financirani med t.i. drugimi nevladnimi organizacijami) sta zelo podobni nacionalnim mladinskim organizacijam, tako po vsebini dela in strukturi, pri čemer pa jima je v 2010 morebiti še primanjkovala ustrezna lokalna pokritost in aktivnost, morda višja kvaliteta demokratičnega delovanja, predvsem MZBI pa ima še pomanjkljivost v številu članstva. Za ti dve organizaciji je značilna tudi mednarodna aktivnost, kjer sta preko krovnih organizacij tudi povezani z Evropskim mladinskim forumom. Gre pa za organizaciji, ki se gibljeta med interesno in

120

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

nazorsko sfero; MZBI promovira zdravje kot vrednoto in ima hkrati interesno noto (proti tobačni industriji ipd.); medtem ko PZSM postavlja v ospredje interes mobilnosti mladih in hkrati promovira medkulturno učenje kot vrednoto. Morda najbolj zanimiva organizacija je Društvo ŠKUC, predvsem zaradi svoje obsežne in razvejane dejavnosti kot tudi zaradi zelo visoke prepoznavnosti in medijske pokritosti. Samo delovanje organizacije je hkrati obeleženo z združevanjem mladih (princip mladinskih organizacij) in nudenjem storitev in infrastrukture mladim (princip organizacij za mlade), zato jo je težko uvrstiti v eno skupino. Financirana je kot mladinski center, torej organizacija za mlade, in zato tudi ne more biti financirana v drugih skupinah organizacij. Vsekakor je njeno delo pri združevanju mladih, zagovorništvu družbenih manjšin in promociji kulture (predvsem mladih umetnikov) vredno pozornosti z vidikov mladinskih organizacij. Seveda pa ne gre za nacionalno organizacijo, saj za to nima ustrezne lokalne pokritosti. Verjetno bi bila zanjo dobra rešitev nekakšna delitev na dejavnost združevanja mladih in storitev za mlade, morda ustanovitev mladinske sekcije. Tudi ŠKUC ima izrazito interesno (kultura in kulturniki) in nazorsko (strpnost, enakost) komponento. In, nenazadnje, Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije kaže večino atributov nacionalnih mladinskih organizacij, morda bi bilo potrebno le še nekoliko okrepiti samostojno delovanje in razširiti dejavnost mladih; po formalnih kriterijih za NMO pa je videti, da jim organizacija ustreza. MKPZS je predvsem interesna organizacija (planinarjenje), seveda tudi s poudarkom na vrednotah, kot je zdravje in sožitje z naravo.


I K Č LJU

K A Z . 16

V letu 2010 je bilo v Sloveniji le 13 nacionalnih mladinskih organizacij, od tega 6 podmladkov političnih strank in 7 drugih organizacij, ki jih lahko v grobem razdelimo na interesne in nazorske. Razlika predvsem med prvo skupino organizacij in drugima dvema se kaže na več ravneh, predvsem pa gre za delitev glede na poslanstvo organizacije in odnos do posameznika, ki se v organizacijo včlani. Na konkretni ravni lahko to pokažemo z nekaj lastnostmi organizacij: politične

interesne in nazorske

posameznik je že izoblikovan

oblikujejo posameznika

posameznik takoj prispeva

posameznik je lahko (na začetku)

k uresničevanju poslanstva

pasiven član

in promociji organizacije več interpretacije

več produkcije

več sporočil za javnost

več strokovne literature

več mreženja

več izobraževanj idr. dogodkov

več oblikovanja mnenj

več projektnega dela

Vse te vrste organizacij so nepogrešljive in mladim prinašajo svojevrstno izpolnitev, žal nimamo še več tovrstnih mladinskih organizacij na nacionalnem nivoju, ki bi »pokrivale« druga področja in usmeritve, s čimer bi mladi imeli več možnosti izbire samouresničevanja preko sodelovanja v NMO. Celo članice MSS so večkrat kot pomanjkljivost MSS navajale premalo oz. preozek krog članstva v MSS.

16.1. ŠIBKE TOČKE NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ Kot šibke točke NMO smo zaznali naslednje: • nizka participacija in število članstva, • (ne)urejenost financ in • kadrovska podhranjenost. Razmere so ze naje v obdobju 2005-2010 sicer izboljšale, vendar pa se soočajo z negotovostjo za prihodnost, pri čemer je v ozadju več pomembnih dejavnikov. Finančna podpora države je v letu 2012 pričela upadati, istega leta pa se bodo tudi zaključili projekti, financirani iz Evropskega socialnega sklada, ki so v obdobju 2009-2012 znatno ojačali mladinski sektor. Organizacije bi želele zaposliti več ljudi, saj bi tako mnogo lažje uresničevale svoje programe, obeta pa se jim finančni padec. Prihodnost mladinskega organiziranja je negotova tudi zaradi spreminjanja mladih generacij, ki naj bi bile tovrstnemu organiziranju vse manj naklonjene in podlegale trendom individualizma in potrošništva. Hkrati pa organizacije niso zadovoljne z odnosom javnosti ter odločevalcev in nekaterih javnih institucij do mladinskega dela in mladinskega organiziranja. Potrebno je več sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami, priznavanja mladinskega dela kot delovne izkušnje in

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

123


obveznosti v okviru formalnega izobraževanja ter več vzgoje mladih za participacijo in aktivno državljanstvo. Mladi so delno zaradi lastne neaktivnosti, delno pa zaradi odnosa odločevalcev premalo udeleženi v procesih javnega odločanja, ki je prav tako bistven pogoj za izboljšanja položaja mladinskih organizacij. Morda je na mestu, da omenimo še izpolnjevanje kiterijev za NMO, kot jih določa novi zakon. Pri analiziranih organizacijah ni bilo zaznati bistvenih odstopanj od kriterijev z izjemo nekaterih težav pri izpolnjevanju starostnih kriterijev. Organizacije, pri katerih se pojavlja občutno odstopanje, bi verjetno naredile boljše, če znotraj sebe (društva, zveze društev) ustanovijo mladinsko organizacijo, v kateri bodo člani in nosilci vodilnih funkcij res mladi.

16.2. MOČNE TOČKE NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ Močne točke NMO glede na pričujočo analizo pa so: • uspešno vključevanje v mednarodne organizacije in omreženost • vse boljša izobraževanja, učenje in pridobivanje izkušenj, učenje demokracije • prostovoljstvo • enotnost osnovnih vrednot v odnosu do družbe. Vse nacionalne mladinske organizacije so vključene v mednarodne organizacije, kjer so tudi zelo aktivne in uspešne, prav tako se vključujejo v druge mreže, vzpostavljajo partnerstva itd. Učenje in pridobivanje kompetenc vidijo kot ključno pridobitev s sodelovanjem v mladinskih organizacijah, beležijo vse večjo kakovost svojih izobraževanj, posebej pa velja poudariti, da s svojim delovanjem predstavljajo prostor za učenje vključevanja mladih v demokratične procese soodločanja. Organizacije temeljijo na prostovoljstvu, brez katerega mladinskih organizacij sploh ne bi bilo. Kljub nekaterim omenjanjem pasivnosti članstva mladi prostovoljci v NMO še vedno izvedejo veliko večino njihovih aktivnosti. Omeniti pa velja tudi to, da medtem ko imajo organizacije do posameznikov – svojih (bodočih) članov različne pristope, imajo pa zelo enoten pogled na to, kakšna naj bi bila družba. Mladi v NMO si ne glede na različne politične, nazorske in interesne usmeritve želijo solidarne, pravične, odprte in trajnostno naravnane družbe, ki bo mladim dala priložnost.

124

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

Glede na vse ugotovljeno in vpogled v preteklost mladinskega sektorja lahko rečemo, da smo v zadnjih letih zasledili nekaj potez odločevalcev, ki lahko prispevajo k rešitvam navedenih problematik mladih. Postavitev zakonskega okvirja za mladinski sektor potencialno prinaša stabilno sistemsko podporo organizacijam, vključenost mladih v odločanje in usklajevanje različnih področnih mladinskih politik – če se seveda angažirano lotimo uresničevanja namena zakona, kar lahko natančneje uredi tudi nacionalni program za mlade, ki je v nastajanju. Bi bilo pa sploh glede na finančno situacijo v državi nujno, da se mladinskemu sektorju tudi v prihodnje omogoči črpanje finančnih sredstev iz virov, kakršen je npr. Evropski socialni sklad.

16.3. POVZETEK NAJZANIMIVEJŠIH DEJSTEV, PODATKOV IN STATISTIK Organiziranost in odločanje Med NMO sta najstarejši organizaciji, ki sta nastali še v času socialističnega sistema, registrirani pa sta bili v letih 1959 in 1976. Število predstavnikov na zadnji seji najvišjega organa v letu 2010 v razmerju do celotnega članstva se je gibalo med 7 in 357, pri številu članov izvršnega organa pa med 55 in 1.875.

Lokalna organiziranost 7 od 13 organizacij ima lokalne enote v vseh statističnih regijah, približno polovica lokalnih enot ima svojo, najeto ali v uporabi infrastrukturo. Bistvena vloga NMO v odnosu do lokalnih enot so izobraževanja in usposabljanja za delovanje na lokalnem nivoju, zelo pomembna pa je tudi organizacijska in vsebinska podpora.

Članstvo in starostna struktura Število članstva posameznih NMO se giblje med 521 in 60.000, povprečno število članov je 8.538; če odštejemo največjo organizacijo, 4.229. Nacionalne mladinske organizacije združujejo pribl. 111.000 članov, samo tiste, ki so članice MSS pa 51.000 članov. V NMO se je v letu 2010 na novo včlanilo skupno 7.400 članov. Novi člani pridejo v stik z NMO najpogosteje preko svojih prijateljev, znancev in sorodnikov, pri članstvu pa najpogosteje vztrajajo zaradi medosebnih odnosov,


prijateljstev in druženja, ki se razvije v okviru organizacije. Dve organizaciji največ članov pridobita preko šol, s katerimi sodelujeta. Članstvo v NMO je uravnoteženo po spolu kot tudi po starostnih skupinah mladih. Delež aktivnih članov v 2010 je variiral med 3 in 100 odstotki članov posamezne organizacije. Osem NMO je s članstvom zadovoljnih, pet pa ne. Kot edino relevantno oviro za (večje) članstvo v mladinskih organizacijah, NMO vidijo osebnostno strukturo in življenjski stil mladih. Z akti določena starostna omejitev za članstvo v NMO je v povprečju 32 let. povprečje nekoliko dviguje organizacija, ki ima omejitev 39 let. Glede na oddane podatke 4 organizacije niso ustrezale starostnim kriterijem za mladinsko organizacijo v javnem interes, med njimi ena organizacija še posebej izstopa.

Poslanstvo in dejavnosti NMO V letu 2010 so NMO izvedle v povprečju 14 dogodkov z namenom pridobivanja članstva, konkretno število pa se giblje med 0 in 66. Ne glede na tip organizacije, si vse NMO prizadevajo za pravično, socialno in trajnostno naravnano družbo, ki daje priložnost mladim, podobno pa velja tudi za odnos NMO do države. Svoje poslanstvo v razmerju do posameznikov in družbe NMO najpogosteje uresničujejo z različnimi izobraževanji in usposabljanji. Štiri od trinajstih NMO so med svojimi ključnimi smernicami dela za leto 2010 navedle področje študentskega dela oz. zakonskega prodloga o malem delu. Področja mladinskega sektorja, kot jih opredeljuje zakon, močno sovpadajo s prioritetami nacionalnih mladinskih organizacij, še v največji meri so to mednarodno povezovanje in mobilnost mladih ter prostovoljstvo, sledi neformalno učenje, nato spodbujanje inovativnosti in ustvarjalnosti itd. Kot področje, ki morebiti manjka, je bilo identificirano področje okoljevarstva oz. trajnostnega razvoja. 10 od 12 organizacij je v letu 2010 pripravljalo izobraževanja za svoje člane.

Povprečno število izvedenih dogodkov NMO (brez statutarnih aktivnosti) je znašalo 28, na konkretni ravni pa se je gibalo med 5 in 86. Dve tretjini NMO sodelujeta v različnih mrežah v Sloveniji. Velika večina (11/12) NMO se je v letu 2010 javno odzivala na aktualno politiko odločevalcev.

Pomen mladinskega organiziranja NMO kot svoje največje dosedanje uspehe vidijo dosežke in aktivnosti vključevanja mladih in političnega delovanja. Največji uspehi organizacije v letu 2010 so s področja projektnega dela. Kot največjo prednost članstva v lastni organizaciji NMO vidijo osebni napredek posameznika. Kot največjo prednost članstva v mladinskih organizacijah nasploh pa učenje oz. neformalno izobraževanje. NMO bi državi za izboljšanje svojega položaja predlagale ureditev formalnega priznavanja mladinskega dela, ugodnejše pogoje financiranja mladinskih organizacij in vključevanje mladih v procese odločanja. NMO Mladinskemu svetu Slovenije preglagajo, da bolj promovira mladinsko delo in mladinsko organiziranja, ojača zagovorništvo mladih, ter jim nudi podporo pri pridobivanju financ. Kot največjo oviro svojega delovanja NMO vidijo v pomanjkanju financ. Omembe vredna ovira je morda še osebnostna struktura ladih, medtem ko so druge ovire manj pomembne.

Odnosi z javnostmi in vidnost delovanja Najučinkovitejši kanal promocije NMO med svojim članstvom so spletna socialna omrežja, pri splošni javnosti pa sporočila množičnim medijem. NMO so v povprečju v letu 2010 na svoji spletni strani objavile ok. 100 novic. Dve NMO imata narejen sistem spletne strani, ki omogoča objavo prispevkov vsem članom organizacije. Vse NMO imajo svojo stran na portalu Facebook, ki jo urejejo v povprečju večkrat tedensko. Od ostalih omrežij jih 6 uporadblja še Twitter in ena LinkedIn. Število poslanih sporočil za javnost množičnim medijem se je v letu 2010 gibalo med 1 in 73 (povprečje 22), število dogodkov NMO za medije pa med 1 in 60 (povprečje 10).

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

125


Podmladki političnih strank so v letu 2010 poskrbeli za dobrih 72% medijskih objav, ki omenjajo NMO. Med mediji, ki so pisali o NMO, izrazito prevladujejo spletni mediji, sledijo jim tiskani. Štiri NMO so v letu 2010 izdale strokovne publikacije, in sicer na različne teme, povezane z mladimi.

Mednarodno sodelovanje Vse NMO so članice mednarodnih organizacij. NMO, ki so članice MSS (12/13) so vpete v 21 različnih mednarodnih organizacij in mrež, 13 od teh organizacij je članic krovne evropske mladinske organizacije, Evropskega mladinskega foruma. Mednarodna aktivnost NMO zunaj njihovih krovnih organizacij je šibka, le 3 so v letu 2010 pripravile mednarodne projekte zunaj teh organizacij. V program Mladi v akciji so v letu 2010 štiri NMO prijavile 5 projektov v skupni vešini sofinanciranja 61.386, s čimer so koristile le 4% celotnih letnih sredstev, namenjenih za projekte.

Finančno in materialno poslovanje Prihodki (oz. promet) posameznih NMO so se v letu 2010 gibali med 21.082 in 768.885 evrov. NMO večino sredstev prejmejo od javnih institucij (lokalni, nacionalni in evropski nivo), v letu 2010 je to pomenilo v povprečju 43,8% celotnega prometa organizacij. Med prihodki NMO so relativno pomembna tudi zasebna sponzorstva in donacije ter prihodki iz lastne dejavnosti. Delež prihodkov, ki so jih matične stranke namenile v letu 2010 svojim podmladkom, se je gibal med 3,5 in 19 odstotki. Večina NMO plačuje najemnino za prostore, v katerih imajo sedež. Najemnina znaša med 45 in 700, v povprečju pa 469 evrov. Dve NMO imata v lasti nepremičnine, pri dveh pa jih ima njuna matična stranka. Večina organizacij bi želela imeti od polovico do 7-krat večje prostore sedeža, kot jih ima sedaj. Če bi se imele možnost razvijati po svojih željah, bi NMO v prihodnjem letu želele v povprečju 29-odstotno povišanje proračuna, čez pet let pa 90-odstotno glede na prvotni znesek. Če bi se organizacijam proračun med letom nenadoma povišal, bi sredstva v prvi vrsti vložile v kadre. Sledijo dodatna izobraževanja in dodatne druge aktivnosti.

126

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

Če bi se organizacijam proračun med letom znižal, bi se najprej izognile večjim investicijam in izboljšavam infrastrukture, varčevali pa bi še pri opremi itd.

Človeški viri Le 5 organizacij je imelo v letu 2010 redno zaposlene, 7 organizacij se je posluževalo študentskega dela, 5 avtorskega in 2 dela preko podjemne pogodbe. V povprečju so namenjale 16,5 % svojih prihodkov za celotne stroške dela. 11/12 NMO bi želele imeti več zaposlenih. Veliko večino dela v NMO opravijo prostovoljci. Po podatkih, ki so jih posredovale NMO, je v NMO v letu 2010 delovalo skupno ok. 6.000 prostovoljcev, ki so opravili skupno ok. 400.000 prostovoljskih ur. 11/12 organizacij članom vodstva ne izplačuje honorarjev. Povračila stroškov prostovoljcem v NMO niso povsem urejena. Med vrstami dela NMO v daleč največji meri plačujejo računovodstvo, sledita vsakodnevno administrativno delo ter grafično oblikovanje. V največji meri se prostovoljsko pripravljajo dogodki, kampanje, odnosi z javnostmi, projekti itd.

Razvoj NMO Organizacije so večinoma v obdobju 2006-2010 zaznale vsaj rahle pozitivne spremembe v svoji organizaciji na skoraj vseh področjih, predvsem na področju mednarodnega sodelovanja in pri kvaliteti izobraževanj v organizaciji. V povprečju so rahlo negativen trend zaznale le pri številu članstva. Pri primejavi števila članstva med letoma 2005 in 2010 v povprečju ne opažamo bistvenih sprememb. Pri dojemanju ovir za včlanjevanje v NMO se je na prvo mesto (v primerjavi z ocenami za 2005) povzpela osebnostna struktura mladih in njihov življenjski stil. V teh petih letih so se prihodki (promet) NMO povišali. Struktura virov prihodkov je bila v letu 2010 zelo podobna kot v letu 2005. Nekatere organizacije so v preteklosti prejemale več sredstev od Urada RS za mladino, nekatere pa so jih največ prejele ravno v letu 2010. 9 od 13 jih je prejelo v letu 2010 več sredstev, kot je bilo njihovo letno povprečje v obdobju 2003-2010. Skupno število zaposlenih se je od leta 2005 povzpelo za 6 – z 12 na 18 zaposlenih v 2010; vletu 2005 so imele zaposlene 4 NMO, v letu 2010 pa 5.


VIRI IN LITERATURA • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • •

1974. Najboljša slovenska brigada na mladinski delovni akciji SAVA. Dogovori (Ljubljana), letnik 2, številka 9. URN:NBN:SI:DOC-D73IEJE9. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D73IEJE9 (20. junij 2012). 1988. V Šiški so mladinci izvolili svoje novo vodstvo. V: Javna tribuna, letnik 27, številka 291. URN:NBN:SI:DOCGYWP4019. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYWP4019 (20. november 2011) Baumkirher, Tanja. 2009. Oris položaja članskih mladinskih organizacij. V: Vključevanje, participacija in aktivno državljanstvo preko članskih oblik mladinskega dela: zbornik posveta. Str. 28-33. Ljubljana: Movit NA Mladina. Dostopno na: http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/2_OGLEDALO/2_Publikacije/Publikacije_2009/Vkljucevanje_ participacija_aktivno_drzavljanstvo_SPLET.pdf (20. november 2011) Beočanin, Tadej, Matej Cepin, Sabina Dogenik, Marja Guček, Irena Mrak, Petra Pucelj Lukan, ur. 2011. Mladinsko delo v teoriji in praksi. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Cepin, Matej. 2009. Mladinsko delo kot instrument mladinskih politik. Dostopno na: http://www.mladinskidelavec.si/index2.php?option=com_sobi2&sobi2Task=dd_download&fid=24&format=html&Itemid=11 (20. junij 2012) European Youth Forum. 2010. European Youth Forum Statutes. Dostopno na: http://www.youthforum.org/en/system/files/yfj_public/about_us/en/StatutesEN.pdf (20. junij 2012). European Youth Forum. 2011. Anthology. Dostopno na: http://issuu.com/yomag/docs/anthology (20. junij 2012). J. Š. 1978. Zveza socialistične mladine v družbi. Dogovori (Ljubljana), letnik 6, številka 5. URN:NBN:SI:DOC-FKCGATDL. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FKCGATDL (20. junij 2012). Kuhar, Metka, ur., Špela Razpotnik, ur. 2011. Okviri in izzivi mladinskega dela v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Kuhar, Metka. 2009a. Prehodi mladih v odraslost. Modeli izobraževanja za mladinsko delo. Dostopno na: http://www.mladinski-delavec.si/index.php?option=com_sobi2&Itemid=11 (9. november 2011). Kuhar, Metka. 2009b. Prostočasne in participatorne dejavnosti mladih. Dostopno na: http://mladinskidelavec.si/index2.php?option=com_sobi2&sobi2Task=dd_download&fid=9&format=html&Itemid=11 (20. junij 2012). Lavrič, Miran, ur. 2011. Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. Mladinski svet Slovenije. 2011. Programski dokument Prostovoljstvo mladih. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Dostopno na: http://www.mss.si/sl/publikacije.html (20. november 2011). Mladinski svet Slovenije. 2006. MSS-082-06 Ali za državo mladina ne obstaja? Dostopno na: http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/MSS-082-06-MDM06-gradivo.pdf (20. junij 2012). Mladinski svet Slovenije. 2007. MSS-127-07 Zakon o mladinskem delu in mladinski politiki, delovno gradivo. Mladinski svet Slovenije. 2007. MSS-144-07 Statut Mladinskega sveta Slovenije. Mladinski svet Slovenije. 2009. Predstavitev organizacij članic Mladinskega sveta Slovenije. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Mladinski svet Slovenije. 2010a. Avtonomija mladih, uvod v programske dokumente. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Dostopno na: http://www.mss.si/sl/publikacije.html (20. november 2011) Mladinski svet Slovenije. 2010b. MSS-156-10 Kazalniki dobrega delovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Dostopno na: http://www.mss.si/sl/publikacije.html (20. november 2011) Mladinski svet Slovenije. 2010c. Programski dokument Mladinsko organizairanje. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Dostopno na: http://www.mss.si/sl/publikacije.html (20. november 2011)

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

127


• • • • • • • •

• • • • • • • • • • •

Mladinski svet Slovenije. 2011. Programski dokument Prostovoljstvo mladih. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Dostopno na: http://www.mss.si/sl/publikacije.html (20. november 2011) Movit NA mladina. 2012. Info o programu. Dostopno na: http://www.mva.si/mladi-v-akciji/info-o-programu/ (20 junij 2012) Murn, Karmen. 2010. Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Ur. l. RS, št. 47/2011. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201147&stevilka=2202 (20. junij 2012) Republiška konferenca ZSMS. 1984. Statut zveze socialistične mladine Slovenije. Svet Evrope. 2003. Revidirana evropska listina o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje. Škulj, Janez. 2008. Mladinska politika. V: Movit NA Mladina: Mladje, št. 20 (2008), str. 8-9. Škulj, Janez. 2009. Mladinsko združenje kot učno polje. V: Vključevanje, participacija in aktivno državljanstvo preko članskih oblik mladinskega dela: zbornik posveta. Str. 47-51. Ljubljana: MOVIT NA Mladina. Str. Dostopno na: http://www.mva.si/fileadmin/user_upload/doc/2_OGLEDALO/2_Publikacije/Publikacije_2009/Vkljucevanje_ participacija_aktivno_drzavljanstvo_SPLET.pdf (20. november 2011) Urad RS za mladino. 2005. Strategija Urada RS za mladino na področju mladinske politike do leta 2010. Dostopno na: http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/doc/Strategija_urada.doc. (20. junij 2012) Urad RS za mladino. 2009. Delovni osnutek Zakona o mladini. Dostopno na: http://www.mss.si/datoteke/arhiv_stare_strani/ZAKON-posvetovanje.pdf (10.november 2011) Urad RS za mladino. 2012a. Svet Vlade RS za mladino. Dostopno na: http://www.ursm.gov.si/si/delovna_podrocja/mladinska_politika/svet_vlade_rs_za_mladino/ (20. junij 2012) Urad RS za mladino. 2012b. Naloge in cilji URSM. Dostopno na: http://www.ursm.gov.si/si/o_uradu/naloge_in_cilji_ursm/ (20. junij 2012). Vuk, Martina. 2005. Status mladinskih organizacij v političnih strankah. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pravna fakulteta. Zakon o društvih (uradno prečiščeno besedilo) (ZDru-1-UPB2) Ur.l. RS, št. 61/2006. Dostopno na: http://zakonodaja.gov.si /rpsi/r03/predpis_ZAKO6233.html Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), Ur.l. RS št. 42/2010. Dostopno na http://www.uradnilist.si/1/content?id=97951 (20. november 2011). Zakon o mladinskih svetih (ZMS), Ur.l. RS št. 70/2000. Dostopno na: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_ZAKO2614.html (20. november 2011). Zakon o političnih strankah (ZPolS). Ur.l. RS, št. 62/1994. Dostopno na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid= 2005100&stevilka=4345 (20. november 2011). Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS) Ur.l. RS, št. 38/1994. Dostopno na: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ ZAKO346.html (20. november 2011). ZSMS. Novi statut ZSMS (1989). V: Javna tribuna, letnik 27, številka november.

Poleg navedenega pa so nam bile v pomoč še naslednje spletne strani: • Evropski mladinski forum: http://www.youthforum.org/ • Komisija za preprečevanje korupcije: http://supervizor.kpk-rs.si/ • Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor, Prostorski portal: http://e-prostor.gov.si/ • Movit NA Mladina: http://www.mva.si/ • Statistični urad RS: http://www.surs.si/ • Urad RS za mladino: http://www.ursm.gov.si/ • Uradni list RS: http://www.uradni-list.si/ Podatke pa smo črpali še iz arhivov: • Mladinski svet Slovenije. Arhiv dokumentov 1989-2010. • Urad RS za mladino. Razpisi in pozivi za sofinanciranje v obdobju 1999-2010.

128

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ


SLOVARČEK UPORABLJENIH KRATIC • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

MC – Društvo Mladinski ceh MFSD – Mladi forum socialnih demokratov MKPZS – Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije MLD – Mlada liberalna demokracija MSI – Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije MSLS – mladinski svet lokalne skupnosti MSS – Mladinski svet Slovenije MVA – Mladi v akciji, program EU za mlade MZBI – Mladinsko združenje Brez izgovora NGSLS – Nova generacija SLS NMO – nacionalna mladinska organizacija PZSM – Popotniško združenje Slovenije Maribor SDM – Slovenska demokratska mladina SKAM – Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine ŠKIS – Zveza študentskih klubov Slovenije ŠKUC – Društvo ŠKUC ŠOLT – Društvo ŠOLT TZS – Turistična zveza Slovenije URSM – Urad RS za mladino YFJ – Evroski mladinski forum (orig. Youth Forum Jeunesse) ZA – Zares aktivni, podmladek stranke Zares ZJIMS – Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju ZMS – Zakon o mladinskih svetih ZSKSS – Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ZSPM – Zveza slovenske podeželske mladine ZTS – Zveza tabornikov Slovenije

ANALIZA NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ

129


Analiza nacionalnih mladinskih organizacij  

kazalo: 1. O ANALIZI NACIONALNIH MLADINSKIH ORGANIZACIJ (NMO) 2. MLADINSKI SEKTOR3. MLADINSKO ORGANIZIRANJE4. VLOGA DRŽAVE PRI UREJANJU MLA...