Page 1

OBRAZEC 1 Letni program dela

MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA UPRAVA Urad za kulturo in mladino

Številka: 41001- ……/…..

Javni zavod MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR

PROGRAM DELA TER FINANČNEGA IN KADROVSKEGA NAČRTA ZA LETO 2017 Z OKVIRNIM PLANOM ZA LET0 2018

Datum: 15. 06. 2017

Direktor: Maja Malus Azhdari

Podpis:

1


KAZALO

1. Strateški načrt – dolgoročni cilji javnega zavoda ................................................... 3 2. Izvedbeni načrt za 2017 in okvirni plan za 2018 .............................................. 13 2.1 Letni program dela ......................................................................................... 13 2.1.1 Vsebinski pregled programov ..................................................................... 13 3. Kadrovski načrt ................................................................................................ 68 4. Načrt odnosov z javnostmi v letu 2017 …….....…………………………………….…68 5. Predlog investicijskega vzdrževanja objektov in opreme................................. 73 6. Finančni načrt ................................................................................................... 73

2


1. Strateški

načrt – dolgoročni cilji javnega zavoda

3


Mladinski kulturni center (MKC) Maribor je v preteklih letih doživel veliko ekspanzijo, saj je svoje dejavnosti razvil v smereh, s katerimi se do sedaj ni ukvarjal. Mejnik v razvoju MKC Maribor zagotovo predstavlja uspešna kandidatura na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj, na katerem je pridobil sofinanciranje za izgradnjo mladinskega centra z mladinskim hotelom. Vsekakor je bila to posebna zgodba tudi iz tega razloga, ker se mladinski center ni gradil na praznem zemljišču, ampak se je obnovila nekdanja Upravna stavba v Kulturnem centru (KC) Pekarna. MKC Maribor pa se je ravno zaradi prostorske umestitve znašel pred mnogimi izzivi, ki jih je v letu 2016 konstruktivno reševal s spodbujanjem skupnosti v KC Pekarni. Tudi v letu 2017 si želimo še močnejše združitve sinergije uporabnikov KC Pekarna in programskih delavcev v MKC Maribor, saj želimo kreirati skupno zgodbo odprtih prostorov za vse v KC Pekarni. Pojaviti in uveljaviti se v vlogi upravitelja na ozemlju, ki je več kot 20 let veljalo za avtonomno, z vso togostjo zakonodaje, ki ga mora pri svojem izvajanju upoštevati javni zavod, je poseben izziv MKC Maribor, a vendar je tudi leto 2016 prineslo konstruktivne premike ter več sodelovanja med uporabniki celotne KC Pekarne. Izražena želja po delovanju v skupnosti je odprla vrata za sodelovanje med uporabniki KC Pekarna in javnim zavodom MKC Maribor. Vodenje mladinskega hotela je poslovni izziv, ki je usmerjen na specifično ciljno skupino, zato je zahteval celosten poslovni načrt trženja, saj delujemo v močni konkurenci nastanitvenih kapacitet mesta. Potencial trženja prepoznavamo tudi v programskem sodelovanju s celotno KC Pekarno, spodbujanju mladinskega turizma ter nastopom na trgu kot ponudnikom nočitev v kulturnem centru mesta. Vizijo uspešnosti mladinskega hostla vidimo v povezovanju z lokalnimi producenti in prijavitelji mladinskih izmenjav, kjer želi tudi MKC Maribor postati bolj prepoznaven prijavitelj ter gostitelj projektov mladinske mobilnosti, predvsem v zimskih mesecih, ko je turistična sezona ter obisk gostov v hostlu nižji. V letih 2015 in 2016 so izkušnje z mladinskimi izmenjavali pokazale, da je to dober način gradnje prepoznavnosti doma in v tujini, predvsem pa spodbuja sodelovanje z lokalnimi nevladnimi organizacijami in samostojnimi kulturnimi ustvarjalci. V letu 2016 smo začeli dodajati kreativno noto Hostlu Pekarna, v sodelovanju s socialnim podjetjem Aktiviraj se in iznajdljivostjo kadra MKC Maribor smo hostlu vdihnili novo zgodbo, ki jo sestavlja recikliranje različnih materialov. Spremenili smo tudi celostno grafično podobo javnega zavoda, da bomo izkazali povezanost vseh prostorov in programov, kjer delujemo. Po dvajsetletnih izkušnjah na kulturnem in mladinskem področju v lokalni in širši slovenski ter mednarodni regiji, pa je zaradi finančnega stanja občine odločanje in načrtovanje za prihodnost povezano z negotovostjo in tveganjem. Izkazuje se potreba po večji kreaciji dodane vrednosti naših programov in projektov, težnja po novih priložnostih, mednarodnih smernicah razvoja in povezovalnega delovanja, predvsem pa aktivnega iskanja zunanjih virov financiranja kvalitetnih mladinskih in kulturnih programov. V razvojnem smislu je potrebna okrepitev programskih aktivnosti na področju glasbe, avdiovizualnosti, kreativnega pisanja, radia in gledališča, s tovrstnimi programi in projekti je angažma mladih možno spodbuditi, da se kreativno izražajo ter soustvarjajo lokalno okolje. Vsekakor pa razvijati metodologije mladinskega dela, da bi svoje delovanje razširili na čim širši dostop do mladih. Prav tako festivalsko dediščino odpiramo vedno mlajši populaciji, da se aktivno udeležuje pri nastajanju festivalov, ki so tradicija MKC Maribor. Cilj je torej okrepiti in pripraviti kvalitetne programe na omenjenih področjih, ki jih bomo predlagali Mestni občini Maribor (MOM), naši ustanoviteljici z namenom uvrstitve v redni program zavoda. Povezali se bomo z nevladnimi organizacijami in samostojnimi kulturnimi ustvarjalci, ki na tem področju delujejo, ter zastavili skupno delovanje, saj razumemo, da je vloga javnega zavoda tudi podpora nevladnim organizacijam, samostojnim kulturnim ustvarjalcem in neformalnim skupinam mladih. Prihodnost vidimo tudi v povezovanju in sodelovanju v vlogi 4


koproducenta pri organizaciji različnih filmskih, intermedijskih, glasbenih festivalov in programov (Stoptrik, Enimation little elephant, Dokudoc, Studentcut, Guestroom, Kiblix, Garage Explosion Festival, Zgodba o klopeh in ljudeh, KC Pekarna, …). V MKC Maribor si želimo več pozornosti nameniti vključevanju tujcev iz tretjih držav. V projektu Medkulturni Maribor, ki smo ga leta 2015 izvajali v sodelovanju z Društvom Odnos in Afriškim Forumom, projekt je bil podprt s strani Ministrstva za notranje zadeve, smo prepoznali interes lokalne skupnosti po tovrstnih kulturnih prireditvah in deljenju znanj, izkušenj, kulture iz drugega kulturnega ozadja, saj so bile prireditve številčno obiskane, prav tako je bila naklonjena pozitivna medijska pozornost. Tako kot smo v letu 2016, bomo tudi v letu 2017 sodelovali pri različnih aktivnostih, ki mladim sporočajo: »tujec je samo prijatelj, ki ga še nisi spoznal« MKC Maribor želi v svoje delovanje vključiti mednarodno prisotnost, tako predstavitev MKC Maribor v tujini kot vključevanje mednarodnih programov v MKC Maribor, glavna usmeritev je spodbujanje mladinskega turizma in mladinske mobilnosti. Mreža mednarodnih partnerjev je dobra osnova za pripravo in kandidiranje na mednarodne EU razpise ter mednarodno prepoznavnost v tujini. Likovni razstavni program v galeriji Media Nox bomo nadaljevali z izbranim hišnim kuratorjem, ki bo v galerijo vpeljal sodobnejše razstave in se navezal na ustvarjalce iz vsega sveta ter krepil sodelovanje z lokalnimi fakultetami oz. okrepil sodelovanje z Univerzo v Mariboru.. Omogočanje domačih in tujih referenc mladim avtorjem je naš cilj. Želimo si razširiti programske vsebine tudi na mednarodnost, tako vključiti tuje mlade avtorje, da se predstavijo v Mariboru, kot mlade Mariborčane, da se predstavijo v tujini. Program v Kulturnem inkubatorju je namenjen mladim ustvarjalcem in predvsem deluje kot infrastrukturna, tehnična in organizacijska podpora mladim ter mladim kulturnim producentom. V njem nastajajo predvsem produkcije iz intermedijskega in multimedijskega področja, prav tako pa smo v letu 2015 in 2016 nadaljevali z aktivnostmi, ki odpirajo program Kulturnega inkubatorja kot prostor druženja in delovanja za mlade, ki spodbuja kreativnost. Kulturni inkubator tako združuje ustaljene programe in odpira prostor v centru mesta za mlade Mariborčane, spreminjamo ga v mestni četrtni prostor, v letu 2016 smo se poskušali odpreti tudi razvoju kreativnih industrij, kar bomo nadaljevali tudi v letu 2017. Torej mladinski prostor za nove ideje mladih. Festival Performa se je v letu 2010 vrnil k svojim koreninam performansa in bil deležen izjemne naklonjenosti publike. Prepoznavamo premalo prisotnosti performansa skozi celo leto, zato razmišljamo o tovrstnem širjenju programskih vsebin skozi celo leto, saj bi naj festival zaobjel celoletno dogajanje in predstavil vrhove produkcije. V iskanju rešitev se povezujemo z mednarodnimi evropskimi partnerji ter iščemo možnosti predstavitve mednarodnih produkcij, obračamo se k inovativnemu in novemu modelu za pridobivanje dodatnih sredstev, ki omogočajo tudi predstavitev našega festivala v tujini. Torej širjenje na celoletno aktivnost in mednarodnost je naš strateški cilj. Program MKC Črke je program, ki z nizkimi finančnimi sredstvi, vendar z veliko angažiranostjo s strani koordinatorke programov, mirno krmari skozi vsa leta obstoja. Posebno pozornost uspešnosti pripisujemo celoletni prisotnosti na področju literarne umetnosti ter možnost kreacije referenc mladih avtorjev skozi celo leto. V letu 2016 smo uspešno izpeljali sekcijo slam poezije, ker se je v mestu pojavila skupina kulturnih ustvarjalcev, ki želijo z nabrušenimi jeziki recitirati poezijo, s čimer želimo na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem področju nadaljevati tudi v 2017. 5


Mednarodni festival računalniških umetnosti (MFRU) je z uspešno pridobljenimi sredstvi na Ministrstvu za kulturo, na razpisu za 4 letno financiranje, v zadnjih letih doživel vzpon in razcvet. Tudi letos se izvedba festivala MFRU načrtuje v sodelovanju s festivalom KIBLIX kot skupna festivalska platforma ker smo mnenja, da Maribor potrebuje velike zgodbe sodelovanj in povezovanj. Literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru je program, ki je dobra praksa povezovanj z različnimi organizacijami ter vključevanjem različnih deležnikov pri izvedbi programa. Javna agencija za knjigo je v zadnjem desetletju je za več kot polovico znižala delež sofinanciranja, vendar nam vedno znova z načinom povezovanja in izmenjave programa uspe izvesti uspešen in prepoznaven festival. V okviru literarnega festivala poteka tudi knjižni sejem, kjer založniki prodajajo knjige s popustom ter lahko omogočimo dostopnost literarnih del širšemu občinstvu. Načrtujemo večjo vključenost mladih pri realizaciji programa ter razmišljamo o predstavitvi mariborskih avtorjev v tujini. Vsako leto se literarni festival srečuje z izzivi poznega potrjenega proračuna MOM, datum pa postavljamo v mesec april zaradi svetovnega dneva knjige. MKC Maribor ima status mladinskega centra, ki ga podeljuje Urad RS za mladino, ki deluje v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Financiranje področja mladine dela zavoda je zadovoljivo in nam v tem trenutku omogoča krepitev dejavnosti. . Mladinsko področje je obsežno a žal še vedno kadrovsko šibko, zato si ga želimo v prihodnosti bistveno okrepiti, eden od motivov je tudi spodbujanje zaposlovanja mladih ter omogočanje prvih delovnih referenc za mlade za njihov lažji vstop na trg delovne sile. V letu 2015 je MKC Maribor prevzel trajnostne učinke Evropske prestolnice mladih 2013 in festival Mladi Maribor, s tem smo okrepili pomembno polje povezovalnosti mladinskega delovanja javnega zavoda. Na področju mladinskega dela je zavod povezan v več mrež doma in na tujem, prav vključitev v mednarodno mrežo European Youth Capital Network, pa ponuja več mednarodnih priložnosti za mednarodne razpise in vir dodatnega financiranja ter priložnosti za mlade, da se udeležijo različnih srečanj v tujini. V letu 2017 želimo nadaljevati z izboljšavami portala Mladi Maribor, kar smo razpoznali v letu 2016 kot izziv. V sodelovanju s Komisijo za mladinska vprašanja smo v letu 2016 iskali boljše načine uporabe portala Mladi Maribor. V letu 2017 želimo predlagane izboljšave realizirati. MKC Maribor upravlja z infrastrukturo, namenjeno izvajanju mladinskih, kulturnih in turističnih programov. Kljub temu, da ne razpolaga s svojim osrednjim prireditvenim prostorom, kar je še vedno ključni problem zavoda, saj ne razpolaga z jedrom organizacije, kjer vabi na svoje prireditve in se s tem izzivom srečuje že iz preteklosti, upravlja z galerijo Media Nox na Židovskem trgu, prostorom bivše TV Metke na Koroški cesti, Kulturnim inkubatorjem, ki postaja tudi nov mladinski prireditveni prostor na Koroški cesti ter Upravno zgradbo v KC Pekarna. Vsi prostori imajo status javno dostopnih prostorov, mladi programe izvajajo zlasti v Kulturnem inkubatorju in Media Noxu, prostor bivše TV Metka je oddan v uporabo organizacijam in neformalnim skupinam, ki so imela pred prenovo KC Pekarna domicil v Upravni zgradbi v KC Pekarna, dokler se ne potrdi dopolnitev upravljavskega modela KC Pekarna. Kapacitete vseh prireditvenih prostorov in javno dostopnih kapacitet so razdrobljene po mestu, kar ima svoje dobre in slabe plati. Tako se večji prostori za festivalske prireditve ali klubske glasbene prireditve še vedno najemajo, problematika prepoznavnosti enotnega prireditvenega prostora pa se še vedno nadaljuje. Hkrati pa je prisotnost MKC Maribor, ravno zaradi različnih lokacij prostorov včasih prednost, da MKC ni prisoten samo na območju KC Pekarna, ampak tudi v samem centru, torej na Koroški in na Židovskem trgu. Javno infrastrukturo upravljamo v smislu zagotavljanja pogojev za delo različnih 6


organiziranih in neorganiziranih programskih pobud, dogovarjanj, sodelovanj in razvojnega dela. Ob pogoju, da se uredi in za varno delovanje usposobijo tudi ostali objekti v KC Pekarna, ima MKC Maribor vsekakor željo po upravljanju le teh, saj tako predvideva tudi predlog upravljavskega modela v KC Pekarna. V prihodnjem letu želi MKC Maribor graditi tesnejše partnerstvo z uporabniki KC Pekarna ter spodbujati skupnostno skrb za Pekarno. Želimo si tesnejšega in trajnega povezovanja z nevladnimi organizacijami, samostojnimi kulturnimi ustvarjalci in drugimi javnimi zavodi na področju kulture in drugimi organizacijami , ki delujejo na področju mladine, vsekakor pa se bomo povezovali tudi z Zavodom za turizem in ostalimi organizacijami, ki izvajajo aktivnosti na področju (mladinskega) turizma, ker samo s skupnim grajenjem zgodbe Maribora, lahko le-ta postane urbano mesto, ki je privlačno za življenje in obisk mednarodnih turistov. Na območju KC Pekarna velja Upravljavski model iz leta 2010. Uporabniki so dopolnili Upravljavski model, ki ga je pripravil Programski svet Pekarne Plenum KC Pekarna in ga bodo potrdili na Plenumu. MKC Maribor ga bo iz strani programskega koordinatorja prejel, ga preučili in podali bomo naše predloge. Prav tako se bomo povezali s pravnikom Urada za kulturo in mladino, kjer bomo podali skupne ugotovitve in jih posredovali nazaj ustvarjalcem sprememb. Predvideva se, da se bodo spremenili člani Sveta KC Pekarne, saj so po prvih neuspešnih volitvah bili predlagani novi člani. Predvideva se, da bodo volitve izpeljane do jeseni. Prav tako pričakujemo izvolitev novega programskega koordinatorja, ki bo izvoljen s strani novo konstituiranega Sveta KC Pekarne. Po podaji mnenj in predlogov k Upravljavskem modelu iz strani MKC Maribor in MOM bodo usklajevanja z novim Svetom KC Pekarna, ko bodo le ta usklajena bo Upravljavski model pripravljen, da ga potrdi Mestni svet MOM. Že od sprejetja prvega Upravljavskega modela je predvideno upravljanje vseh stavb v KC Pekarna s strani javnega zavoda MKC Maribor. Potekajo sestanki in dogovori o prenosu upravljanja, pri čemer je po navodilu direktorja MOM v izdelavi Poročilo o pregledu objektov v kompleksu Pekarna, kjer bo razvidno dejansko stanje objektov za oceno kako varne so stavb. MKC Maribor in uporabniki stremijo k sprejetju novega Modela upravljanja, da bo rešil vrzeli iz starega. Nadaljevala se bodo investicijska vzdrževanja KC Pekarne in sicer obnova kritin. Predvideva se tudi podajšanje aneksa za uporabnike nadomestnih prostorov na Koroški 18. Zaradi negativne medijske podobe, ki se je sprožila v letu 2016 zaradi komunikacije člana SZ MKC Maribor, Matica Matjašiča, in posledično sproženo izredno notranjo revizijo za leti 2015 in 2016, bomo posebno pozornost posvetili sanaciji medijske podobe ter povezovanju zaposlenih, da bo v letu 2017 in v prihodnje javni zavod MKC Maribor deloval brez nepotrebnih motenj. Hkrati bomo Svet zavoda MKC Maribor aktivno angažirali, da pri krepitvi pozitivne podobe javnega zavoda aktivno sodeluje. GALERIJSKA DEJAVNOST V GALERIJI MEDIA NOX Programska usmeritev: Galerijska dejavnost bo v prihodnjih letih nadaljevala začrtano pot, da se bo programsko poskušala približati mlajšim, še ne uveljavljenim umetnikom, ki se lahko skozi razstave v galeriji Media Nox profilirajo, hkrati pa bo svoje področje delovanja okrepila na mednarodnem povezovanju ter spletni galeriji ter zagotovila mladim, da pridobijo prvo referenco zapisa o njihovem delu na spletu in v programskem listu. Naš cilj je tudi povezovanje s partnerji po Evropi, da se mladi avtorji in Galerija Media Nox začnejo aktivno predstavljati tudi v tujini. Da bi zagotovili prepoznavnost mladih potencialov, se je treba 7


povezovati s fakultetami, z (lokalnimi) nevladnimi organizacijami, s transnacionalnimi kulturnimi laboratoriji, ki so v stiku z mladostniki, ki si zaslužijo podporo na poti umetniške kariere. Galerija tako lahko postane stičišče in družabni prostor mladih umetnikov, ki vsekakor potrebujejo galerijski prostor. Prav tako je pomembno povezovanje z različnimi ponudniki kulturnega učenja, formalnega in neformalnega, ter vzpostavitev sodelovanja za študente, udeležence delavnic, samostojne ustvarjalce. Organiziramo lahko prodajo umetniških del, od tega lahko MKC Maribor za organizacijo in izvedbo tovrstnega predstavljanja na trgu ter za prodajo pridobi manjši odstotek dodatnega financiranja, hkrati pa omogoča izjemno priložnost mladim avtorjem, ki si s prodajo svojih umetniških del zagotovijo prihodek. Na ta način začnemo voditi profesionalno galerijsko dejavnost v Galeriji Media Nox. Spodbujati je treba mednarodne udeležbe kolonij in predstavitev del tudi na spletni galeriji, saj je to način, s katerim lahko prodremo tudi na mednarodni trg umetniških stvaritev. Vsekakor pa je ključna priprava zanimivih programov in projektov, da z njimi kandidiramo na evropskih razpisih ter tako pridobimo dodatno financiranje. Poslovna usmeritev v prihodnjem letu: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini 10% celotnih prihodkov Galerije Media Nox,

razstave, ki bodo privabljale večje število obiskovalcev,

odpiranje prostora za študente likovne pedagogike in umetnostne zgodovine,

spletna galerija in mednarodno predstavljanje slovenskih umetnikov,

celostna podoba - reklamni logotip, darila z označbami galerije, ki bodo praktične narave in zanimivi prodajni artikli,

odprti studio, kjer bodo umetniki skupaj ustvarjali ter nato prodajali dela umetnikov,

pripraviti zanimive programe, s katerimi bi se lahko prijavili na EU razpise.

Poslovna usmeritev v naslednjih letih: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini vsaj 20% celotnih prihodkov Galerije Media Nox. Uspešne vloge na mednarodnih razpisih.

UPRIZORITVENA UMETNOST Programska usmeritev festivala Performa: Festival Performa širi drznost in nekonvencionalnost, ki prehaja prostore gledališča na ulico, posebno pozornost moramo nameniti gradnji občinstva. Festival bo še naprej pripravljal performanse, ki se bodo odvijali na ulicah in manj konvencionalnih prostorih ter bodo vsebinsko nekaj izjemnega, vendar pa je iz tega razloga festival tudi manj tržno zanimiv. Festival je treba povezati s podobnimi festivali iz Evrope, razmišljati je treba o mednarodnih povezovanjih, na ta način zagotavljati financiranje iz evropskih razpisov ter spodbujati izmenjavo umetnikov in gostovanj mariborskih umetnikov v tujini. Razvijati je potrebno celoletne aktivnosti, da se krepi polje uprizoritvene umetnosti. Priložnosti: 

ustvarjanje lastnih produkcij,

prijave na EU razpise, 8


prirejanje koncertov,

kotizacija za udeležbo na predavanju in delavnicah o performansu in performativnih praksah.

Poslovna usmeritev v prihodnjem letu: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini 5% celotnih prihodkov festivala.

Poslovna usmeritev v naslednjih letih: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini vsaj 20% celotnih prihodkov festivala ob spremembi koncepta in ustvarjanjem lastnih produkcij.

LITERARNA DEJAVNOST Programska usmeritev: Literarna dejavnost bo sledila smernicam preteklih let. Z usmeritvijo v raziskovalno in razvojno področje mednarodnih povezav ter povezovanje s tujimi literarnimi festivali in iskanje možnosti za dvig festivala Slovenski dnevi knjige na mednarodno raven. Iskati je potrebno priložnosti za prevode slovenskih literarnih del v tuje jezike, knjižnemu založništvu izjemnih novih del, produkciji literarnih radijskih in televizijskih oddaj, povezovanju z že obstoječimi slovenskimi literarnimi predstavitvami in večeri ter vključevanju, vzpostavitvi literarne rezidence v Mariboru in organizaciji mednarodne usmeritve predstavitve slovenske literature v tujini ter tuje literature v Mariboru. Približevati je treba literaturo mladim skozi različne literarne šole in delavnice kreativnega pisanja, gojenje ljubezni do slovenskega jezika, izdaji tržno zanimivih knjig in organizaciji predstavitev v Mariboru ter drugje po Sloveniji. Vključevanje mladih preko šole kreativnega pisanja se je izkazalo kot dobra praksa, kjer mladim damo priložnost, da se naučijo kreativnega izražanja in pisanja, nato pa beležijo svoje misli in refleksije o dogajanju v mestu. Poslovna usmeritev v prihodnjem letu: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini 15% celotnih prihodkov festivala.

Tržne usmeritve: 

trženje stojnic za prodajo založnikov na knjižnem sejmu,

pripravljanje koncerte kantavtorjev, ki so finančno kriti iz drugih virov financiranja,

organiziranje literarne šole, šole kreativnega pisanja, delavnice kreativnega pisanja,

izdaja tržno zanimivih knjig.

Poslovna usmeritev v naslednjih letih: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini vsaj 30% celotnih prihodkov festivala ob spremembi koncepta in ustvarjanjem lastnih produkcij,

uspešnost prijav na mednarodnih razpisih.

MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI (MFRU) MFRU občinstvo seznanja in izobražuje o sodobni intermedijski umetnosti, neguje kulturno zavest širše javnosti in mladih, preko performativnih dogodkov pa posega v javni prostor, 9


povezuje regije, raziskuje računalniško umetnost, jo dokumentira in arhivira. Pri tem gre predvsem za področja, ki ne sodijo v mainstream, to je ali v sklop etablirane "visoke kulture" ali pa komercialne oz. profitno naravnane pop-kulture. Ena od temeljnih vizij festivala je namreč povezovanje sorodnih kulturnih institucij v Mariboru in širši regiji. Festival je potrebno povezati z lokalnimi in nacionalnimi organizatorji podobnih umetniških praks ter vzpostaviti prisotnost pomembnosti festivala tudi na tujem trgu. Področje s katerim se festival ukvarja je ozko profilirano, zato je potrebno iskati niše v katerih bi lahko zagotovili dodatno financiranje. Programska usmeritev: 

s poudarkom na raziskovanju možnosti komercialnega oz. populističnega bi ta festival lahko postal zanimiv za marsikatero računalniško podjetje in tudi širšo množico obiskovalcev.

Poslovna usmeritev v prihodnjem letu: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini 5% celotnih prihodkov festivala.

Poslovna usmeritev v naslednjih letih: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini vsaj 10% celotnih prihodkov festivala ob spremembi koncepta in ustvarjanjem lastnih produkcij.

Tržne usmeritve: 

del vsebin mora biti primernih za gostovanja po osnovnih in srednjih šolah, kar lahko šolam ponudimo kot plačljive delavnice – to omogoči gradnjo občinstva in celoletno prisotnost festivala v lokalnem okolju,

raziskati katere vsebine so lahko bolj komercialno naravnane, da bo festival tržno zanimiv sponzorjem,

delavnice s priznanimi ustvarjalci s tega področja, ki bodo za svoja predavanja in delavnice lahko oblikovali predavanju primerno visoko kotizacijo,

uspešnost prijav na mednarodnih razpisih.

KULTURNI INKUBATOR Programska usmeritev: Kulturni inkubator je prostor, ki lahko v sebi združuje več aktivnosti, po eni strani vsekakor v smeri ustvarjanja lastnih projektov s področja intermedije, po drugi strani pa mora biti odprt za vse mlade, ki bi želeli poglobiti svoja znanja na več področjih. Torej, je odprt prostor za vse ideje, ki vsebinsko sodijo v prostor Kulturnega inkubatorja in razvija lastne programe, ki jih vsekakor predstavlja širši množici ljudi. Prostor, ki bi ga predhodno renovirali ter ga kot odprt prostor povezali z ulico, je primeren za vključevanje nevladnih organizacij, samostojnih kulturnih ustvarjalcev in neformalnih skupin mladih, organizacijo različnih tečajev, delavnic, ki bi jih lahko tržili. Program v Kulturnem inkubatorju je namenjen mladim ustvarjalcem in predvsem deluje kot infrastrukturna, tehnična in organizacijska podpora mladim producentom. V njem nastajajo predvsem produkcije iz intermedijskega in multimedijskega področja, smo pa v letu 2014 pričeli z aktivnostmi, ki peljejo v smeri organiziranja programa v kulturnem inkubatorju tudi kot četrtni mladinski center, kjer bi prostor zase našli različni mladi, s čimer smo nadaljevali v letu 2015 in 2016 10


ter želimo nadaljevati tudi v 2017. Poslovna usmeritev v prihodnjem letu: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini 10% celotnih prihodkov Kulturnega inkubatorja.

Poslovna usmeritev v naslednjih letih: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini vsaj 15% celotnih prihodkov Kulturnega inkubatorja,

uspešnost prijav na mednarodnih razpisih,

sodelovanje z nevladnimi organizacijami, samostojnimi kulturnimi ustvarjalci, in neformalnimi skupinami mladih.

PODROČJE GLASBE Zaradi stagnacije programa v preteklih letih je to področje, ki je potrebno raziskave tržnih priložnosti. Za uspešno in predvsem finančno dobro pokrit glasbeni program bi potrebovali lasten prireditveni prostor, vendar bi lahko z dogovorom z organizacijo Društvom za kulturne dejavnosti Alternativna glasbena delavnica Gustaf Maribor v KC Pekarni prišli do skupne energije, ki bi nam omogočile razvoj lastnega glasbenega programa. Potrebno je raziskati priložnosti iz mednarodnih sodelovanj, da bi lahko lokalne glasbenike predstavljali v tujini ter da bi v Mariboru organizirali tuje koncerte. Pridobitev vira financiranja je ključna za tovrstno programsko vsebina, ki je pred leti zaznamovala MKC Maribor in ga delala prepoznavnega, zadnja leta pa je ta program zamrl in ga je potrebno obuditi, zato smo v letu 2016 znova začeli s programom MKC glasba, kar želimo nadaljevati v letu 2017, vendar v manjšem obsegu kot predhodno leto. Ukrepi in pričakovani cilji: 

tržna raziskava in razvojna usmerjenost na lokalnem področju,

okrepiti in pripraviti kvalitetne programe na področju glasbe, s katerimi bomo kandidirali pri ustanoviteljici z namenom uvrstitve v redni program zavoda, in s tem bomo posledično na tem področju deležni rednega financiranja,

sodelovanje z manj nekonvencionalnimi glasbeniki, vendar v smislu našega poslanstva in usmerjenosti, s prodajo koncertov pa bomo zagotovili svoj delež sofinanciranja,

sodelovanje s komercialnimi glasbeniki, s katerimi bomo zapolnili vrzel tržnih sredstev nekomercialnih glasbenih prireditev,

širitev ugleda kot mladinskega centra s pomočjo PR na področju glasbe,

prijava na EU razpise za možnost financiranja mednarodnega glasbenega programa.

PODROČJE MLADINE Programska usmeritev: Področje mladine je v smislu lastnih finančnih virov precej bolj občutljivo kot umetniško ustvarjanje in kulturni programi, a vendar je priložnosti na področju zagotavljanja 11


financiranja iz mednarodnih razpisov za področje mladine možno povečati. Dobro zastavljeno delo s projekti Živa knjižnica in Banka idej je potrebno širiti in kreirati ponudbe sodelovanj tako doma kot v tujini. V letu 2015 smo postali partnerji mreže European Youth Capital Network in European Cultural Learning Network, od koder lahko črpamo dobre prakse za delo na področju kulture in mladinskega dela, prav tako pa nam te mreže zagotavljajo možnost prijavljanja na evropske razpise, kjer potrebujemo realna partnerstva. V letu 2017 želimo vključiti evropsko prostovoljsko službo in nadaljevati z uspešnimi mednarodnimi izmenjavami. Ukrepi in pričakovani cilji: 

vzpostavitev in okrepitev organiziranega prostovoljstva v vseh nivojih delovanja zavoda,

omogočiti delovanje inkubatorja,

vključevanje mladih brezposelnih preko spodbud Zavoda za zaposlovanje,

organizacija mednarodnih mladinskih izmenjav (pridobitev SOHO certifikata),

delavnice namenjene mladim, predvsem socialno ogroženim,

okrepitev segmenta informiranja in svetovanja,

mednarodni projekti in prijave na EU razpise.

četrtnega

mladinskega

centra

v

prostorih

Kulturnega

PODROČJE MLADINSKEGA TURIZMA Mladinski turizem je pomemben del delovanja MKC Maribor, saj smo v septembru 2011, z obnovo Upravne stavbe v KC Pekarna, vzpostavili Mladinski hotel z 61 ležišči. Pričeli smo z ukrepi oglaševanja in povezav z lokalnimi ponudniki dopolnilnih storitev, kar nam bo dolgoročno zagotovo prineslo večjo zasedenost kapacitet. V letu 2015 smo z novo vodjo hostla pridobili novo energijo, ki stremi k vključevanju lokalnih akterjev ter ima inovativno vizijo razvoja obiskovalcem prijaznega hostla. V letu 2016 je hostel Pekarna prenovil podobo ter pridobil nagrado Turistične zveze Slovenije za 2. najlepši in najgostoljubnejši mladinski hotel. Povezujemo se s Hosteling International ter iz celega sveta pridobivamo dobre prakse kako voditi mladinski hostel. V letu 2016 smo prvič izdali zemljevid, ki mlade popotnike usmerja v lokalno kulturno in mladinsko raziskovanje mesta Maribor. Leto 2016 torej mesto Maribor zaznamuje izid zemljevida mednarodnega formata USE-IT, ki ga v fokusni skupini pripravljajo mladi Mariborčani. USE-IT je turistično-informacijski zemljevid za mlade, ki ga delajo mladi »lokalci«. Je brezplačen, nekomercialen, ažuren in neprofiten medij za mlade turiste, študente na študijski izmenjavi ter »lokalce«, ki zahvaljujoč USE-IT dobijo novo perspektivno o svojem mestu. USE-IT Maribor si želimo izdati tudi v letu 2017, predvsem vidimo to kot dobro polje partnerskega sodelovanja različnih organizacij, ki promovirajo mladinski turizem mesta Maribor. Programska usmeritev: 

mladinski hotel z nešteto možnostmi kaj in kako ponuditi mlademu popotniku,

povezovanje z lokalnimi turističnimi ponudniki, priprava večdnevnih programov in njihovo trženje (poletni in zimski programi),

12


povezovanje z nevladnimi organizacijami, ki organizirajo mladinske izmenjave,

večja organizacija mladinskih mednarodnih izmenjav ter večanje kapacitet zasedenosti hostla v zimskih mesecih,

celostno oglaševanje MKC Maribor in Hostla Pekarna.

Poslovna usmeritev v prihodnjem letu: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini 15% celotnih prihodkov Hostla Pekarna, ob upoštevanju povečane zasedenosti za vsaj 10%.

Poslovna usmeritev v naslednjih letih: 

pridobivanje tržnih prihodkov v višini vsaj 20% celotnih prihodkov Hostla Pekarna, ob upoštevanju povečane zasedenosti za vsaj 20%.

Hostel Pekarna išče poslovne priložnosti tudi preko povezovanja s programi kulture in mladine v mestu in tujini, srečuje se s konkurenco, saj vznikajo vedno novi hostli, ki ponujajo nižje cene nočitev, zato v letu 2017 načrtujemo proaktivno prisotnost ponudbe hostla doma in na tujem. Predlog usmeritev za dopolnitev strategije MKC Maribor: 

razvoj kulturnih industrij in kulturnega turizma, povezovanje vseh mariborskih deležnikov (MOM, nevladne organizacije, samostojnih kulturnih ustvarjalcev, javni zavodi, majhna in srednja podjetja, Univerza, šole, zadruge), cilj: spodbujanje gospodarske rasti,

vzpostavitev projektne pisarne za prijavljanje na mednarodne razpise ter zagotavljanje financiranja za programe in projekte iz evropskih razpisov ter prenos znanja pridobivanja financiranja na mlade, cilj: pridobivanje finančnih sredstev,

razvoj kreativnih pristopov za poklicno usposabljanje in poklicni razvoj, večati kompetence za lažjo vključitev na trg delovne sile, cilj: dvigniti zaposljivost mladih,

vzpostavitev neodvisne novinarske, radijske in avdiovizualne produkcije za medijski angažma mladih, cilj: spodbujati kritičnost mladih do medijev, dokumentirati kulturne prireditve v mestu, reflektirati kulturno dogajanje, spodbujanje kreativnega pisanja,

pridobitev SOHO certifikata, organizacija mednarodnih izmenjav za mlade, cilj: European Volutary Service – postati pošiljateljska in gostiteljska organizacija za prostovoljce, mladinski turizem, mednarodne izkušnje in mreža medkulturnih stikov med mladimi Evrope, zasedenost hostla in s tem povečevanje prihodkov MKC Maribor,

širjenje mednarodne mreže MKC Maribor in vzpostavitev trajnostnih mednarodnih partnerstev, cilj: prenos dobrih praks, znanj, izkušenj, prepoznavnost MKC Maribor v tujini ter gradnja mednarodnih referenc in priložnosti,

razvoj klubskega prostora MKC Maribor, cilj: povezovanje skupnosti, vključevanje mladih v aktivnosti, informiranje, povečanje gostinske ponudbe in s 13


tem prihodkov MKC Maribor, 

obravnava obstoječih in razvojnih projektov v okviru metode logičnega okvirja, cilj: kvantitativni in kvalitativni rezultati,

preseči lokalne izzive o uporabi Pekarne, cilj: vzpostavitev kulturnih ateljejev, povečanje pretočnosti umetniških ustvarjalcev, odprt prostor za realizacijo »Umetnost za vse«,

medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje, cilj: povezana družba, enakost za vse,

kreacija priložnostnih, neformalnih formalnih situacij za kulturno učenje, cilj: vseživljenjsko učenje, prenos dobrih praks, veščin in znanj,

slišati pobude mladih in omogočiti realizacijo različnih kreativnih programov, delavnic, tečajev za spoznavanje različnih kulturnih praks, kreirati prostor skupnosti,

povečati ugled MKC Maribor doma in na tujem in prispevati k identiteti mesta Maribor.

2. Izvedbeni 2.1

nač rt za 2017 in okvirni plan za 2018

Letni program dela

2.1.1

Vsebinski pregled programov

Urad za kulturo in mladino podaja delovanje javnega zavoda MKC Maribor usmerja z novim lokalnim programom kulture 2015 - 2020 (LPK) in novo sprejetim 2. lokalnim programom mladih 2016-2021 (LPM): 

skrb za kakovost programov,

poudarek segmentiranosti ciljnih skupin in poudarek skrbi za socialno dostopnost programov ter odpravljanje fizičnih ovir za dostopnost invalidom,

vključevanje neodvisnih kulturnih producentov in transparentnost izbire sodelujočih,

povezovanje javnih kulturnih institucij (ekonomska izraba kadrov, resursov, usklajevanje terminov…),

razvijanje programov/projektov z državnim sofinanciranjem,

razvijanje programov/projektov z evropskim sofinanciranjem,

poudarek kakovostnemu javnemu informiranju o programih, o zavodu, o prostih kapacitetatah javne infrastrukture v upravljanju zavoda in pogojih uporabe oz. najema,

poudarek kulturno-vzgojni dimenziji programov, povezovanje med kulturnimi organizacijami za skupno načrtovanje kulturno-vzgojnega dela oz. programske 14


ponudbe, 

kulturni programi/projekti z multiplikativnim uÄ?inkom (posebej razvoj kulturnega turizma).

15


LETO 2017 Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: KULTURA Naziv programa/projekta/dejavnosti: 20. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU – KO TE NAPIŠE KNJIGA 2017

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Petra Kolmančič, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: 7-dnevni literarni festival z vseslovenskim knjižnim sejmom in več kot 60-imi dogodki in akcijami – v letu 2017 obeležujemo 20letnico festivala Skupno število prireditev/dogodkov: 60 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 25 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: 35 Čas priprave (meseci): januar – maj Čas izvedbe (meseci): april Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 4

16


Vsebinski opis: Za nami je dvajset let festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki se je iz prireditve manjšega programskega obsega razvil v eno večjih in najbolj prepoznavnih literarnih prireditev v Sloveniji. Obletnico bomo primerno slavnostno obeležili z nekaj posebej zvenečimi literarnimi imeni, dogodki in akcijami, kot je to praksa v zadnjih letih, pa tudi v prihajajočem letu skupaj z več kot tridesetimi partnerji načrtujemo več kot 60 dogodkov, ki se bodo zvrstili v sedmih dneh okrog 23. aprila, svetovnega dneva knjige. Literarni festival s knjižnim sejmom Slovenski dnevi knjige v Mariboru je odličen primer dobre prakse lokalnega, regionalnega in nacionalnega povezovanja akterjev, ki delujejo na področju knjig in literature. Javni zavod MKC Maribor že vrsto let nastopa v ključni vlogi pobudnika, organizatorja in veznega člena, v tem času pa smo festival pripeljali na zavidljivo programsko in izvedbeno raven. Programska shema festivala ponuja raznolike literarne in paraliterarne vsebine, ki zadovoljijo še tako zahtevno publiko. Slovenski dnevi knjige v Mariboru so praznik knjig in literature, ki ga zelo intenzivno praznujemo celih sedem dni – od jutra do poznih večernih ur – na trgih in v prireditvenih prostorih mesta Maribor skupaj s številnimi drugimi sodelujočimi organizacijami v mesecu aprilu. Osnovni namen festivala je razvijanje bralne kulture, promocija knjige, literature in slovenskih književnikov, popularizacija leposlovja in humanistike, animacija mladih piscev, literarni in kritični diskurz, širjenje obzorij in duhovne kulture, ohranjanje vrednot slovenskega jezika – ob vsem tem pa tudi bogatitev kulturne ponudbe Maribora z vrhunskimi literarnimi in paraliterarnimi prireditvami. Specifika Slovenskih dnevov knjige v Mariboru je vsakoletna osrednja tema, s katero je povezan velik del izvedenih prireditev. V okviru načrtovanih tem bomo gostili različne avtorje: literate, literarne strokovnjake, prevajalce; v spremljevalnem programu pa tudi ustvarjalce in strokovnjake z drugih področij (glasba, ilustracija, film, video). Obseg in zvrsti prireditev: knjižni sejem z moderiranim programom in predstavitve knjižnih založb, literarni nastopi posameznikov na odrtem odru, okrogle mize o literaturi in literarni teoriji, tematska knjižna razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor, pesniški turnir – tekmovanje izbranih pesnikov za naziv “Vitez pesniškega turnirja”, literarni simpozij, povezan z vsakoletno osrednjo temo, akcija “Podarimo knjigo”, literarnoglasbeni nastopi in večeri uglasbljene poezije, izvedbe dramskih del za otroke, večer aforizmov in satire, mladi in literatura: rap poezija in srednješolski literarno-glasbeni maraton, tuji literarni gostje, osrednji gost, odprti literarni mikrofon na Glavnem trgu, pogovori o literaturi, skupinski literarni maratoni, predavanja, nagradni literarni natečaj v interpretaciji lastne poezije. Skupno preko 60 posameznih literarnih in paraliterarnih dogodkov. Novosti in nadgradnja v letu 2017: V letu 2017 načrtujemo posebno ulično literarno akcijo, objavo knjige nagrajene ilustratorke Manice Musil v obliki plakatov večjega formata na plakatnih mestih v centru Maribora – gre za izvirni knjižni projekt ČASOVNA KAPSULA, izvedba 2017. Ob obletnici želimo v mestu postaviti umetniško instalacijo, ki smo jo poimenovali Časovna kapsula. V privlačnem umetniškem objektu bomo shranili 10 izvirnih, še neobjavljenih pesmi in kratkih zgodb uveljavljenih slovenskih avtorjev (v mislih imamo vrhunske in izbrane pesnike kot npr. Neža Maurer, Niko Grafenauer, Andrej Brvar, Milan 17


Dekleva, Erika Vouk, Josip Osti, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Miklavž Komelj, Aleš Šteger …), časovno kapsulo pa bomo odprli in njeno vsebino predstavili javnosti šele leta 2027 ob 30. obletnici festivala. Seveda bomo avtorje naprosili, da literarnih del, ki jih bodo prispevali za Časovno kapsulo, v vmesnem času ne objavijo. Programski sodelavci: Dragica Haramija, Nino Flisar, Borut Gombač, Zora A. Jurič, Petra Kolmančič, Milena Pivec, Marjan Pungartnik, Vlasta Stavbar, Milena Perko, Darka Tancer Kajnih, Zdenka Petermanec. Partnerji festivala: Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica, Društvo za evropsko zavest, Društvo slovenskih pisateljev, RTVSLO – RC Maribor, Bralna značka Slovenije, Založba Pivec, JSKD OI Maribor, Zavod MARS Maribor, Kulturno društvo Mariborska literarna družba, Lutkovno gledališče Maribor, Humanitarno združenje žensk Inner wheel klub Maribor - Rotary klub Maribor, Radio Maribor, KUD Kentaver, Revija Liter jezika, Druga gimnazija Maribor, Srednja šola za oblikovanje Maribor, AGD Gustaf, Umetnostna galerija Maribor, Zavod Beseda-Zaveza, Wudisban records, Pekarna magdalenske mreže – MISC Infopeka, Salon uporabnih umetnosti, Zavod Udarnik, Društvo Odnos, Afriški forum. Ostali sodelujoči: KGB, Filozofska fakulteta Maribor, mariborske srednje šole, MC Ormož, Hiša vseh generacij Zgornja Kungota.

Ciljne publike: ljubitelji knjig in literature vseh starosti in statusov z različnimi zahtevnostnimi profili… Ciljno število publike: 5.000 Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): osrednja lokacija je Grajski trg, kjer se odvija knjižni sejem in kjer je postavljen oder na prostem, ostale lokacije: Univerzitetna knjižnica Maribor, Salon uporabnih umetnosti, Mali oder SNG Maribor, Rotovž, Knjigarna Mladinske knjige, KGB, Galerija Media Nox, Kulturni inkubator, Narodni dom Maribor - MMC Kibla

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

20.300,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb):

30 8.000,00 50 ur, 3 osebe

18


Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

250,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

2.400,00

Viri financiranja:

EUR

MOM:

10.000,00

MK:

6.000,00

URSM:

1.500,00

EU: Soproducenti: Najemnine, vstopnine, sponzorji:

100,00 2.700,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: KULTURA Naziv programa/projekta/dejavnosti: MKC ČRKA 2017

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Petra Kolmančič, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: celoletna literarna dejavnost z 20-imi dogodki in akcijami, produkcijami, rednimi mesečnimi večeri slam poezije Skupno število prireditev/dogodkov: 20 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 20 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 2

19


Vsebinski opis: V letu 2016 smo v okviru programa MKC Črka naredili pomemben preboj na povsem novo literarno področje, saj smo v program vključili slam poezijo s serijo delavnic, gostov in dogodkov v živo, osnovali neformalno skupino slam poetov Slam zverine, smo pa tudi ustanovitelj in pobudnik ustanovitve mreže SiSlam, to je zveze slovenskih partnerjev na področju slam poezije. Nova ideja je doživela kulminacijo v organizaciji prvega slovenskega prvenstva v slam poeziji – ideja se je izkazala kot pomemben generator nove, mlade publike, ki se na dogodke odziva aktivno in v velikem številu, zato s programom nadaljujemo tudi v letu 2017, pri čemer slam izpostavljamo kot enega izmed nosilnih stebrov produkcije MKC Črke v letu 2017. Sicer pa MKC Črka kot literarni program MKC Maribor v letu 2017 stopa v osemindvajseto leto svojega delovanja na področju literature, organizacije literarnih prireditev, produkcije in promocije bralne kulture. Poseben posluh pri organizaciji dogodkov tudi v prihodnje velja mlajši generaciji literatov in bralcev, pa tudi zasnovi in izvedbi vsebin, ki različne literarne generacije povezujejo v ustvarjalno sobivanje in sodelovanje. Del programa MKC Črke je tudi mentorsko delo z mladimi avtorji – predvsem na področju kreativnega pisanja, saj je področje pisanja tista siva cona, za katero v slovenskem šolskem sistemu še vedno ni možnosti formalnega izobraževanja. Letno je pod okriljem MKC Črke prirejenih okrog 20 literarnih dogodkov in akcij, kjer se z nastopi v živo, v obliki pogovorov ali elektronskih objav, z literarnimi performansi ali v obliki uličnih akcij in intermedijskih produkcij predstavljajo predvsem uveljavljena imena mlajše generacije slovenskih literatov. Od leta 2012 imamo na spletni strani organizacije tudi rubriko e-objave MKC Črke, ki je z leti postala dragocena in svojevrstna antologija mlade ustvarjalnosti, saj se na naši strani s svojimi objavami predstavlja že preko 35 obetavnih mladih ustvarjalcev s skoraj 210 literarnimi deli ali odlomki iz del. V okviru programa želimo spodbuditi avtorje in občinstvo ter omogočiti kvaliteten literarni in kritični diskurz:     

z izvirnimi »uličnimi« literarnimi akcijami želimo literaturo približati tudi naključnemu občinstvu (npr. Poezija na mestnih ulicah, pesniška sporočila), s prirejanjem tematskih literarnih večerov (npr. Širi poezijo, ne strahu) želimo opozoriti na specifične segmente znotraj literarnega ustvarjanja, s predstavitvijo neafirmiranih mladih avtorjev želimo animirati mlajše ustvarjalce in jih spodbujati pri njihovem literarnem delu, z e-objavami besedil na spletni strani želimo širši javnosti predstaviti aktualno produkcijo mladih avtorjev, s povezovanjem literature z drugimi žanri (video, strip, glasba, vizualna umetnost…) želimo popularizirati literaturo izven svojega specifičnega polja.

Namen dejavnosti: MKC črka skozi celo leto predstavlja obetavne in uveljavljene ustvarjalce in novosti na književnem področju ter s tem pomembno prispeva k razvijanje bralne kulture in promociji »žive« književnosti, k promociji knjige, literature in književnikov, k popularizaciji leposlovja in humanistike, k animaciji mladih piscev. Prizadevamo si za inovativne pristope v organizaciji prireditev in poskušamo vsako prireditev pripraviti kot presežek, jo napraviti drugačno od sorodnih dogodkov, ki jih je v Mariboru veliko. Poseben poudarek velja predstavitvi mladih literatov, MKC Črka 20


vsako leto gosti tudi nekaj tujih ustvarjalcev. Prav MKC Črka je opozorila in še opozarja na številne mlade literate, ki so se kasneje uveljavili v širšem slovenskem prostoru. Programski oblikovalci MKC Črke: koordinatorica in vodja programa Petra Kolmančič, sodelavki na področju slam poezije Nina Medved in Tonja Jelen, avtor projekta Poezija na mestnih ulicah Nino Flisar.

Ciljne publike: ljubitelji knjig in literature vseh starosti in statusov z različnimi zahtevnostnimi profili; veliko pozornosti namenjamo pridobivanju novega občinstva iz vrst dijakov in študentov Ciljno število publike: 1.000 Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): Vetrinjski dvor, Poštna ulica, AGD Gustaf, Salon uporabnih umetnosti Predvidena gostovanja: Ljubljana, Celje, Kamnik, Gradec (Avstrija)

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

9.750,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

20 5.000,00

Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja:

500,00

EUR

MOM:

4.000,00

MK:

2.000,00

URSM:

1.500,00

Avstrijski kulturni forum:

750,00 21


Vstopnine, MKC Maribor:

1.500,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: KULTURA Naziv programa/projekta/dejavnosti: 22. PERFORMA 2017

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Petra Kolmančič, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: večdnevni festival sodobnih performativnih praks Skupno število prireditev/dogodkov: 8 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 4 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: 4 Čas priprave (meseci): april – september Čas izvedbe (meseci): september Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 2

22


Vsebinski opis: Festival Performa ima za seboj dve desetletji delovanja na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Če je v začetku Performa orala ledino na področju sodobnega performansa, pa je v zadnjem desetletju festival doživel kar nekaj konceptualnih sprememb – zaradi vznika sorodnih festivalov smo si zadali nalogo festival na novo profilirati in znova najti trdno pozicijo na umetniški sceni v mestu, državi in širše. V zadnjih dveh letih iščemo nove naveze s sestrskimi festivali in neodvisnimi producenti, zelo plodno sodelovanje je izšlo ob navezi s festivalom Platforma sodobnega plesa, ki poteka v produkciji Plesne izbe Maribor in v sodelovanju z interdisciplinarnim laboratorijem GT22. Večne težave z ustreznim odrom in matičnim prizoriščem smo v zadnjih dveh letih rešili z gostovanjem predstav v novih prostorih Lutkovnega gledališča Maribor. Festival Performa v svojem programskem konceptu že od svojih začetkov daje poseben poudarek multimedijskim in eksperimentalnim praviloma neistitucionalnim projektom, ki preizkušajo meje umetnosti in ki iščejo nove izraznosti in sporočilnosti v skladu s tendencami oblikovanja sodobnega sveta, pa naj si bodo tehnološke, znanstvene, socialne, estetske, etične, filozofske, svetovnonazorske ali ekonomske. Zadnja tri leta preizkušamo novi format festivala Performa, ki se je izkazal za primer dobre prakse sodelovanja med javnim zavodom in društvom ter bo iztočnica tudi pri oblikovanja programa v prihajajočem letu – del programskih vsebin, lokacijo in promocijske aktivnosti načrtujemo skupaj s programom Platforma sodobnega plesa Plesne izbe Maribor. Zadnja leta je značilnost festivala Performa tudi izbor vsakoletne osrednje teme, ki definira vsebino in dogajanje v tekočem letu. 22. Performa, ki bo potekala leta 2017, bo posvečena vprašanjem ženskega fizisa, bo razmislek o (ženskem) telesu, ki je eden bistvenih dejavnikov (in materialov) sodobnega performansa. V središču performativne kulture je telo, izkušnja telesa, ko gre za ženske tudi izkušnja starajočega se telesa; ko ni več tradicionalnega besedila je telo zgodba, katere naracijo določajo posebna razmerja med igralci in gledalci, ki si nemalokrat celo izmenjajo vloge. V programu Performe se bodo tudi v letu 2017 znašli zelo različni – predvsem pa nekonvencionalni - dogodki, ki jih je velikokrat težko uvrstiti v posamezne žanre umetnosti: multimedijske uprizoritve, dramske in plesne predstave, senzorični scenski dogodki, interaktivni performansi, uprizoritve v urbanem prostoru in na odprtih prizoriščih. Predstave v živo pokažejo, kaj je novega na področju prakse, z organizacijo okroglih miz, pogovorov in predstavitvijo revij pa bomo reflektirali nova dognanja na področju teorije. Strokovni del festivala poteka ob programski navezi z javnim zavodom RTVSLO. Festival je odlična priložnost, da opozorimo na nove pojave in avtorje in da počastimo nekatere obletnice in dogodke iz sveta in zgodovine performansa. Festival je in bo gostil številne priznane in eminentne sodobne umetnike iz Slovenije in tujine, ki svoj umetniški izraz modulirajo znotraj novoodrskih umetniških praks. Še zlasti pa je pomembno: Performa ni samo prikaz aktualnega, drznega, ampak je vzpodbudila nastanek kar nekaj kakovostnih domačih intermedijskih produkcij in performansov, ki so bili realizirani in premierno uprizorjeni pod okriljem festivala. Tudi v letu 2017 načrtujemo lastne produkcije in koprodukcije, ki bodo premierno uprizorjene pod okriljem festivala. 23


Ciljne publike: ljubitelji performansa in sodobne umetnosti vseh starosti in statusov Ciljno število publike: 600 Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): Lutkovno gledališče Maribor, Galerija Media Nox, GT22, Kulturni inkubator, SNG Maribor

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

10.500,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

10 5.500,00

Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja:

EUR

MOM:

9.000,00

URSM:

1.000,00

MKC Maribor:

500,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

24


Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: KULTURA Naziv programa/projekta/dejavnosti: LIKOVNI PROGRAM MEDIA NOX

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Sonja Gregorn, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: razstave in likovni projekti Skupno število prireditev/dogodkov: 16 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 14 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: 2 Čas priprave (meseci): november, december 2016 ter vso leto 2017 Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 3

25


Vsebinski opis: Likovni program Media Nox bo v letu 2017 obsegal:     

organizacijo razstav v galeriji Media Nox na Židovskem trgu v Mariboru, organizacijo kulturnega dogodka ob Slovenskem kulturnem prazniku (8. 2. 2017), organizacijo Poletne galerijske noči (junij 2017), priprava in izvedba e-razstav v e-galeriji Web Nox in zagon spletne trgovine, izvedba delavnice mozaika na Židovskem trgu v Mariboru.

Galerija Media Nox je odprta do drugačnih, nekonvencionalnih in inovativnih idej na vseh področjih likovnega ustvarjanja. Namenjena je torej mlajšim, neuveljavljenim avtorjem, katerim na strežaj odpira svoja vrata ter jim nudi strokovno ter tehnično pomoč pri izvedbi likovnih projektov. Oktobra 2016 smo objavili razpis za razstavne termine za galerijo Media Nox v letu 2017, s katerim smo povabili k sodelovanju mlade umetnike raznih likovnih področij. Prijavilo se je 52 umetnikov oz. umetniških kolektivov in med njimi smo izbrali najboljše: Aleksandro Farazin, Mateja Sitarja, Evo Sajovič, Tomaža Milača in Mateja Čepina. Kot vsa leta doslej bomo tudi v prihodnjem letu programsko sodelovali s Pedagoško fakulteto ter Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru. Pripravili bomo tudi razstavo oddelka kiparstva Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, pod mentorstvom prof. Kristine Rutar. Na dan Slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, bomo organizirali javni kulturni dogodek, na katerem bomo izbranemu mlademu lokalnemu umetniku predali majhno finančno spodbudo, denar, ki smo ga nabrali v letu dni v hranilniku Media Nox, ki se nahaja v galeriji. Predhodno bomo pozvali umetnike, da nam predočijo, kako bi čim bolj ustvarjalno porabili sredstva. Kot vsa leta doslej bomo tudi v galeriji Media Nox obeležili Poletno galerijsko noč in pripravili zanimiv dogodek z vodstvom po razstavi ter delavnico za obiskovalce. V letu 2017 bomo na spletni strani galerije postavili e-razstave oz. javljanja iz ateljeja mladih lokalnih umetnikov, s tem bomo pokazali kje in kako mlada generacija ustvarja oz. s katerimi problemi se ukvarja in kako iznajdljivi morajo biti. Delovati bo pričela tudi spletna galerija Web Nox, z željo, izboljšati gmotni položaj lokalnih umetnikov. Meseca junija bomo izvedli delavnico mozaika na temo Prihodnost Maribora z akademsko kiparko Aleksandro Gruden. Polepšali bomo arkadno steno pred galerijo Media Nox. Kot v letu 2016 bomo imeli tudi poleti 2017 rezidenčno umetnico, tokrat Evo Sajavič, ki bo bivala v hostlu Pekarna v okviru Hop rezidence Hostla Pekarna, ustvarjala pa bo v galeriji Media Nox. Decembra 2017 pa nameravamo, v sodelovanju z lokalnimi umetniki, pripraviti prodajno razstavo manjših del, ki jih bomo poskušali prodati ljubiteljem likovne umetnosti, za skromen prispevek. S tem bomo polepšali novoletne praznike tako umetnikom, kot tudi kupcem del.

26


Ciljne publike: srednješolci, študentje, ljubitelji sodobne likovne umetnosti Ciljno število publike: 7.000 (ocena, ki vključuje spletne oglede razstav e-galerije Web Nox, obiskovalcev galerije ter dogodkov) Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): Galerija Media Nox, spletna stran glaerije Media Nox, Židovski trg v Mariboru

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

12.000,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

6 1.200,00

Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja:

12.000 EUR

MOM:

9.500,00

URSM:

1.500,00

MKC Maribor:

1.000,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

27


Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: KULTURA Naziv programa/projekta/dejavnosti: 23. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI (MFRU)

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Sonja Gregorn, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: organizacija preddogodkov festivala ter festival MFRU Skupno število prireditev/dogodkov: 15 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 13 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: 2 Čas priprave (meseci): december 2016 ter vso leto 2017 Čas izvedbe (meseci): celo leto, izvedba festivala v oktobru Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 3

28


Mednarodni festival računalniških umetnosti (v nadaljevanju: MFRU) ima v mestu in regiji bogato tradicijo in v Sloveniji velja za pomembno institucijo v tej veji umetnosti. Od svojih začetkov pa do danes je festival v Sloveniji in širši regiji opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in prakse računalniške umetnosti in novih medijev ter velja za eno osrednjih institucij v širši regiji, ki skrbi za predstavitev in razvoj te umetnosti. Ob ustanovitvi leta 1994 je bil mariborski MFRU eden prvih v tem delu sveta ter prvi in edini v Sloveniji. V 22 letni zgodovini je MFRU obiskovalcem ponudil bogat izbor nastopov domačih in tujih umetnikov ter si prizadeval za kvaliteto programa, primerljivo z drugimi tovrstnimi festivali. Program hkrati združuje mednarodno komponento ter oblikuje prostor za predstavitev mladih domačih umetnikov. Festival združuje umetniške in izobraževalne vsebine ter ponuja kakovosten nabor vsebin, z osredotočanjem na specifične aktualne teme pa zagotavlja barvitost in raznolikost ponudbe. Namen festivala MFRU je povezovanje vseh producentov intermedijskih programov in vsebin, ki delujejo v mestu, ter vzpostavitev združene mestne platforme za pripravo in izvajanja programov ter vsebin na področju sodobne intermedijske, performativne avdiovizualne umetnosti. Festival sledi sodobnim tokovom računalniške umetnosti po svetu ter želi v Maribor in Slovenijo pripeljati vrhunske umetnike. Daljnosežnost projekta se uveljavlja z načrtovanim sodelovanjem z ostalimi mesti v Sloveniji in vzajemnim gostovanjem umetnikov iz različnih delov Evrope (Zagreb, Gradec, Linz, Jeruzalem, Dunaj, New York, Ljubljana, London). Vzpostavitev evropskega dialoga, preko katerega se krepijo prepoznavnost, kakovosten program ter dialog z drugimi državami, temelji na sodelovanju z veleposlaništvi v Sloveniji, kulturnimi centri, zavodi, institucijami, fundacijami ter primerljivimi festivali iz drugih držav. Festival je namenjen tudi predstavitvi mladih avtorjev z različnih področij ustvarjanja, ki s svojim delom zadostujejo naslednjim kriterijem: umetniška vrednost, izvirnost, kakovost ter ustreznost izbrani temi. Privabljanje mladih avtorjev domačega in mednarodnega formata omogoča mrežno sodelovanje ter prepletanje različnih umetniško-kulturnih okolij, katerih sodelovanje se s tradicionalno skupinsko razstavo še poglablja. Festival odpira možnosti nadaljnjega umetniškega sodelovanja, kar mladim umetnikom omogoča tudi pridobivanje sodobnih likovnih praks, tehnik in pristopov, mreženje pa jim vzajemno olajšuje vstop na področja evropskih držav. Kvalitativni cilji festivala: 

predstavljati intermedijsko produkcijo kot del kulturne identitete države in mesta,

podpirati kulturni dialog in ustvarjalnost ter mobilnost umetnikov s posebnim poudarkom na mladih,

s privabljanjem mednarodnih ustvarjalcev omogočati in razvijati mednarodni kulturni turizem,

spodbujati medkulturni dialog in medsebojne izmenjave med evropskimi in neevropskimi kulturami in izvajalci,

spodbujati inovativnost na področju računalniških umetnosti z vsakoletnim 29


tematiziranjem določenih vsebin, 

predstavljati vrhunske umetnike s tega področja umetnosti ter širitev kulture sodobnih intermedijskih umetnosti ter modernih tehnoloških naprav in njihove uporabe pri nas,

privabljanje mladih, še neuveljavljenih umetnikov računalniških ter drugih sodobnih medijev iz lokalnega, nacionalnega in mednarodnega prostora,

izboljševanje dostopnosti in omogočanje udeležbe v kulturnem dogajanju vsem državljanom Republike Slovenije ter obiskovalcem iz drugih držav,

dajati aktiven prispevek k razvoju kulturne scene v Mariboru in regiji zagotavljati dodano vrednost na področju kulture,

nadgrajevati aktivnosti z razvojem festivala skozi daljše časovno obdobje.

ter

Tema MFRU 2017: Zaupanje.02/2017 – nacionalno Festival MFRU je v letu 2016 skozi zaupanje 22 mestnim lokacijam, velikemu številu sodelavcev in mestu Maribor sledil zgodovinski ideji in temeljem festivala. Na podlagi razstavljenega dela Slavka Tihca „AquaMobile“, iz leta 1968, je festivalska edicija 2016, „Zaupanje.1“, v okvirju vprašanja kaj računalnik in računalniška umetnost danes sta, razvijala tri konceptualne linije - izobraževanje, javni prostor, nove-stare-tehnologije. Te tri linije želimo, skupaj s povabljenimi so-selektorji, zasledovati tudi v 2017. Povabljeni so-selektorji so: Paul Destieu (FRA) živi in dela v Marseillu v Franciji. Njegove raziskave postavljajo pod vprašaj evolucijo medijev in njihov položaj v našem sodobnem okolju. Njegovo delo je pod vplivom zgodovine tehnologije, jezika, zvoka in filma. Njegova začetna likovna praksa je pogosto razširjena s paleto medijev ter išče nove oblike izražanja in logike s pomočjo zvoka, digitalne in interaktivnih praks ter arhitekture. Georg Weckwerth (NEM)Umetnik in kustos Georg Weckwerth je bil rojen leta 1965 v Herzberg am Harz ter živi in dela kot umetnik in kustos na Dunaju, Hattorf am Harzu in v Berlinu. Študiral je na Hochschule der Künste v Berlinu pri Achimu Freyerju. Kuratorsko delo razvija od sredine 1990-ih na področju zvoka in umetnosti. Umetniško deluje na področju gledališča, filma, videa, oblikovanja in fotografije in intermedijske umetnosti. Marc Dusseiller (ŠVI) Dr. Marc R. Dusseiller je transdisciplinarni znanstvenik, predavatelj za mikro- in nanotehnologijo, kulturni pospeševalec in umetnik. Dela na integralni način združevanja znanosti, umetnosti in izobraževanja. Vodi DIY (d-ityourself) delavnice s pomočjo low-fi elektronike na področju strojne tehnologije za znanost državljanov in DIY mikroskopijo. Sodeloval je pri Dock18, soba za Mediacultures, diy* festivala (Zürich, Švica), KIBLIX 2011 (Maribor, Slovenija), organizira delavnice za umetnike, za šole in za otroke, kot nekdanji predsednik (200812) Švicarske mehatronskih Art Society, SGMK. V sodelovanju z Galerijo Kapelica, je pobudnik BioTehna Lab v Ljubljani (2012 - 2013), odprte platforme za interdisciplinarno in umetniško raziskovanje na področju znanosti in življenja. Trenutno razvija sredstva za opravljanje bio- in nanotehnologije in razširjanje (Hackteria | Odprtokodna biološka umetnost) DIY mode v kuhinjah, delavnicah in v državah v razvoju. Je soorganizator različnih izdaj HackteriaLab 2010 - 2014 v Zürichu, Romainmotier, Bangalore in Yogyakarta. Marko Ornik (SLO) intermedijski umetnik, kurator, programski vodja Centralne postaje v Mariboru in konceptrualist av-serije Beli šum. 30


Ob omenjenih treh konceptualnih linijah, ki kot „enote“ sledijo spodaj, so predvidene smernice in izvedeni elementi festivala (ob že opisanem v prejšnji točki) za leto 2017, naslednji: 

tema „trust.2/zaupanje.2 – nacionalno“,

povezovanje s festivali (institucijami) intermedijske umetnosti v Sloveniji oziroma MFRU + … = 2017 (Kiblix, Pixxelpoint, Speculum artium, Kapelica, BioTehna, Aksioma, Rampa, Ljudmila, Muzej računalnikov, Sonica, Zasavje Noise fest,...),

preko festivalskih pred-dogodkov in post-dogodkov vzpostavljanje celoletne „mariborske intermedijske platforme – MIP“ (gostujoča predavanja na univerzi / delavnice na izobraževalnih institucijah / prisotnost platforme v mestu / razstave / av-dogodki),

izpeljava študentskih štipendij na intermedijskih oddelkih Pedagoški fakultete (PEF), Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana (ALUO) in Akademija za umetnosti Nova gorica (AU) ter zaključna predstavitev izbranih projektov na festivalu,

delovanje Ambasade Tonspur oziroma TonšpurPasaža Glavni trg-Rotovž,

nadaljevanje razvijanja uporabnosti in urejenosti spletnega mesta mfru.org ter ureditev arhiva MFRU in njegove informacijske baze,

festival kot vrhunec celoletnega dogajanja (intermedijske postavitve po avlah srednjih šol, univerz in v javnih prostorih / skupinske predstavitve v sekcijah „staro-novo.2“, „intermedijski arhivi.2“ in „gibljive slike.2“ / študentske predstavitve / gostujoča predavanja na univerzi / delavnice na univerzi, srednjih in osnovnih šolah / av-performansi / filmske-video-animacijske projekcije / več lokacij po mestu).

Celoletni enoti 2017: A. Festivalski pred-dogodki in post-dogodki (gostujoča predavanja, performansi, predstavitve, pogovori, delavnice, izobraževanje) – vso leto 2017 in lokacije iz 2016 plus nove B. Festival kot osrednji dogodek (razstava, projekcije, performansi, okrogle mize, delavnice) Festivalske enote 2017: 1 – Delavnice (izobraževalne institucije, za vse starosti ter različna znanja) 2 - Okrogle mize (medijska in arhivska platforma mfru.org) 3 – Performansi – živi AV-dogodki 4 – Razstava (prostorske postavitve in projekcije po sekcijah): 

prostorska predstavitev izbranih in štipendiranih intermedijskih študentskih del,

prostorska predstavitev izbranih del intermedijske umetnosti bivše Jugoslavije,

prostorska predstavitev izbranih del mednarodnih avtorjev intermedijske umetnosti,

prostorska umetnosti,

predstavitev

izbranih

del

slovenskih

avtorjev

intermedijske 31


sekcija »računalniške gibljive slike« računaniških animacij, videospotov),

(pregledi

dokumentarnih

filmov,

sekcija „računalniške igre“ (pregled in predstavitve igre, industrije in festivalov).

Ciljne publike: študentje, ljubitelji sodobne umetnosti in tehnologije Ciljno število publike: 5.000 Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): prizorišča bodo po vsem Mariboru: galerija Media Nox, galerija DLUM, Foto galerija Stolp, GT22, K18, Centralna postaja, Kulturni inkubator, galerija 0,03 m, Kibla Portal, FERI, PEF, Srednja šola za oblikovanje Maribor, II. Gimnazija…

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

26.000,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb):

5 1.000,00 120

Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

720,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

1.000,00

Viri financiranja:

26.000 EUR

MOM:

10.000,00

MK:

15.000,00

URSM:

500,00

Ambasade:

500,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: / 32


Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: Naziv programa/projekta/dejavnosti: SKUPNOST KC PEKARNA Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Lina Valant Sičanović, strokovni delavec za pripravo kulturnih projektov Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: delavnice, kulturna prireditev

Skupno število prireditev/dogodkov: 4 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 4 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 1

33


Vsebinski opis: Skozi celoletno aktivnost povezovanja skupnosti v KC Pekarna, si želimo kreirati različne priložnosti sodelovanja različnih akterjev, da bi območje KC Pekarna povezali in predvsem zabrisali meje med ločnicami nevladnih organizacij, javnega zavoda ter samostojnih uporabnikov KC Pekarne, s ciljem, da KC Pekarno odpremo za širšo javnost. Skozi celo leto želimo organizirati kulturno dogajanje v sodelovanju vseh uporabnikov KC Pekarne na tematskih večerih, ki bodo praznovala letne čase (pomlad, poletje, jesen, zima). Praznovanje menjavanja letnih časov bo potekalo okoli 21. marca, 21. junija, 21. septembar, 21. decembra. Delavnica izdelave kipov, ki bodo umeščeni v prostor na desnem bregu reke Drave, tako bomo počasi selili umetnost izven strogega centra mesta Maribor. Pridobitev kipov na različne teme, ki bodo umeščeni v urbana naselja ter tako pridobili na kulturni vrednosti in prepoznavnosti. Udeležba in sodelovanje priznane komisije. Sodelovanje bodočih priznanih umetnikov kot mentorjev. Mednarodna zasedba priznanih umetnikov – kiparjev. Medgeneracijsko in mednarodno prenašanje izkušenj in znanj na področju kiparstva. Razvoj kulturnega turizma v regiji in nove turistične atrakcije. Pomoč pri uvrstitvi med UNESCO naravno in kulturno dediščino. Dvig ugleda mesta Maribora v svetu. TEMA 2017: Vsako leto je ena tema. Nadaljnje teme se določijo po potrebah mesta Maribor. MATERIAL (izbira po želji kiparja posameznika): LES KAMEN ŽELEZO PROGRAM: Kiparji morajo na razpis v predvidenem razpisnem roku oddati poleg navedenih informacij dvojne skice kipov in določiti material iz katerega bodo izdelovali kipe. Komisija bo izbrala vsaj 1 kiparja, ki bo izdelal kip v KC Pekarni. Ustvarjalo se bo v parku ob Hostlu Pekarna. Ciljne publike: medgeneracijsko Ciljno število publike: 500 Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): park pred MKC Maribor, razstave po mestu, DLUM, Vetrinjski dvor, Valvazorjeva, Media Nox,… Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR: Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb:

2.000,00 1 500,00 5 34


Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR: Viri financiranja: MKC Maribor:

2.000,00 EUR 2.000,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: KULTURA Naziv programa/projekta/dejavnosti: KULTURNI INKUBATOR

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Marja Guček, specialistka za mladinsko delo

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: delavnice, neformalna druženja, akcije… Skupno število prireditev/dogodkov: 15 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 15 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 4

35


V letu 2017 nadaljujemo in nadgrajujemo aktivnosti za mlade, ki odpirajo program Kulturnega inkubatorja kot prostor druženja in delovanja za mlade. Kulturni inkubator tako združuje ustaljene programe in hkrati stremi k oblikovanju novega četrtnega mladinskega centra, kjer bi prostor našli mladi Mariborčani. SODELOVANJE V MEDNARODNEM PROJEKTU DELOVANJE PROSTOVOLJSKE PISARNE

CITY

VOLUNTEERS

MKC Maribor je bil pridružen partner projekta City volunteers, ki se je v letu 2013 zaključil.Namen projekta je bil promocija in popularizacija prostovoljstva na čezmejnem območju Slovenija-Hrvaška preko različnih aktivnosti, npr. izmenjavami prostovoljcev, vzpostavitvi prostovoljske pisarne, izvedbi analiz stanja na področju prostovoljstva, pripravi skupne strategije razvoja prostovoljstva na projektnem področju. Projekt se je izvajal med 1. 4. 2010 in 31. 3. 2013. V okviru projekta City volunteers smo v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva že v letu 2012 vzpostavili prostovoljsko pisarno, ki se nahaja v prostorih Kulturnega inkubatorja, Koroška cesta 18, Maribor, delovala pa bo tudi v letu 2017. Prostovoljska pisarna je odprta vsako sredo med 8:00 – 16:00 uro, v njej pa predstavnica Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva nudi pomoč lokalnim organizacijam pri izvajanju prostovoljskega dela, izvaja eno in večdnevna usposabljanja na teme povezane s prostovoljstvom. MKC Maribor v Kulturnem inkubatorju prav tako izvaja lastne ter s strani Slovenske filantropije pripravljene različne delavnice in usposabljanja na temo organiziranega prostovoljstva. MARIBOR INTEGRIRA ali PRIJATELJ JE TUJEC, KI GA ŠE NISI SPOZNAL MKC Maribor je bil v letu 2015 partner projekta Medkulturni Maribor, katerega prijavitelj in koordinator je bil Društvo ODNOS, v projektu pa je kot partner sodeloval tudi Mednarodni Afriški forum. Namen projekta je bil omogočanje aktivne participacije državljanov tretjih držav, kot tudi slovenskim državljanov, v okviru različnih aktivnosti, ki bodo omogočale medsebojno spoznavanje različnih kultur (npr. različne delavnice, usposabljanja, gledališka igra, medkulturna Živa knjižnica …). MKC Maribor je tudi po zaključku projekta nadaljeval z izvajanjem različnih aktivnosti katerih namen je bil vključevanje državljanov tretjih držav, ozaveščanje o medkulturnih razlikah, medsebojno spoznavanje, ponujanje prostora za izvajanje aktivnosti katerih cilj je opolnomočenje tujcev živečih v Mariboru, izmenjava izkušenj med njimi, omogočanje širjenja socialne mreže. Zaradi sodelovanja z Društvom ODNOS je Kulturni inkubator tudi postal prostor, kamor so predvsem begunci pričeli prihajati po različne informacije ali na računalnik/internet, kar si želimo ohraniti tudi v prihodnje. Z aktivnostmi bomo v letu 2017 tudi nadaljevali ter jih še dodatno krepili. SODELOVANJE NA ART KAMPU V OKVIRU LENT FESTIVALA MKC Maribor bo v letu 2017 drugič aktivno sodeloval na Art kampu, družinskem festivalu, ki poteka v okviru Lent festivala v Mestnem parku. V okviru festivala se bo MKC Maribor predstavil v okviru sklopa Korenine srca, kjer bo predstavljal svoje mladinske programe, prav tako pa bo soorganiziral sklop, v katerem se na festivali vsak dan predstavi ena država/kultura. VZPOSTAVITEV

»KNJIŽNICE«

STROKOVNE

LITERATURE

S

PODROČJA 36


MLADINSKEGA DELA Informiranje ter usposabljanje mladih ter mladinskih delavcev o mladinskem delu in mladinskih politikah želimo uresničevati tudi skozi vzpostavitvijo “knjižnice”, v kateri bo na voljo tuja strokovna literatura s področja mladinskega dela in mladinske politike (strokovna literatura, ki se je ne da dobiti v mariborskih knjižnicah ali v e-obliki na spletu). V »knjižnici« bodo na voljo tudi primeri publikacij iz lokalnega, regionalnega, nacionalnega in evropskega prostora, ki prav tako primarno obravnavajo teme povezane z mladinskim delom in mladinskimi politikami (npr. publikacije Evropskega mladinskega foruma, Coyote magazine, T – KIT, publikacije Councila of Europe…). Seznam strokovne literature s področja mladinskega dela, ki bi jo želeli nabaviti je bil že pripravljen. V Kulturnem inkubatorju se bodo izvajale tudi nekatere aktivnosti, ki so navedene v prihodnjih točkah (npr. aktivnosti Žive knjižnice, različna neformalna usposabljanja…). PROSTOČASNE AKTIVNOSTI Kulturni inkubator predstavlja prostor, kjer se mladi lahko družijo in predlagajo ter sami izvedejo različne prostočasne aktivnosti, kot so igranje različnih namiznih iger, karaoke, itd.

Ciljne publike: mladi med 15. – 29. letom Ciljno število publike: 20 – 30 mladih, ki bodo pomagali pri pripravi in izvedbi aktivnosti, cca. 200 mladih kot udeležencev aktivnosti Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): Kulturni inkubator

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

2.000,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

5 800,00 400 ur, 5 oseb 250,00

37


Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

100,00

Viri financiranja:

EUR

MOM:

1.000,00

MKC Maribor:

1.000,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod:

MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR

Področje programa – projekta: KULTURA Naziv programa/projekta/dejavnosti: KULTURNI INKUBATOR

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Željko Milovanovič, vodja mladinskih programov

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: neformalno izobraževanje v kontekstu višanja kompetenc in dviga zaposljivosti mladih, aktivnosti promocije kreativnih in kulturnih industrij, aktivnosti promocije mladih ustvarjalcev, aktivnosti mreženja in povezovanja mladih ustvarjalcev in ustvarjalnih kolektivov, aktivnosti spodbujanja socialnega podjetništva Skupno število prireditev/dogodkov: 20 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 20 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji:

Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 1

38


KREATIVNE INDUSTRIJE V Kulturnem inkubatorju bomo v letu 2017 skupaj z mladimi lokalnimi ustvarjalci začeli razvijati možne pilotske projekte na področju kreativnih in kulturnih industrij, z namenom ustvarjanja izobraževalnih pogojev in z namenom spodbujanja mladih v iskanje (samo)zaposlitve na tem področju, ki je kot gospodarska panoga eden največjih zaposlovalcev mladih na območju EU. V okviru zmožnosti bomo v tekočem letu poskušali zagnati vsaj eno novo izobraževalno-ustvarjalno platformo za spodbujanje zaposlovanja mladih. VINYL FABRIKA je produkcijsko-izobraževalna enota za zapisovanje glasbe in drugih zvokov na gramofonske plošče s pomočjo naprave, ki izrezuje eno po eno ploščo. VINYL FABRIKA je namenjena mladim ustvarjalcem, glasbenikom, ki si bodo lahko v dostopnih, manjših nakladah privoščili svojo avtorsko glasbo na gramofonskih ploščah, tistim, ki jih zanima tehnika obdelave zvoka in izdelave plošč in se bodo lahko priučili te obrti, oblikovalcem, ki bodo lahko začeli razvijati unikatne ovitke za plošče … VINYL FABRIKA želi prispevati k razvoju kreativnih industrij v Sloveniji, spogleduje se s socialnim podjetništvom in nastajanjem kooperativ, povezovanjem mladih ustvarjalnih kolektivov v mestu, nastajanjem malih glasbenih založb. V letu 2017 načrtuje tedenske odprte informativne in »brainstorming« termine v Kulturnem inkubatorju, izobraževalni ciklus, v katerem bo tehnično izobrazila vsaj 5 mladih za samostojno uporabo naprave za izrezovanje plošč in 3 mladih mentorjev za prenašanje znanja o zvoku, izdelati vsaj 15 različnih gramofonskih plošč mladih avtorjev, izvajati tržno dejavnost s katero bo mladim tehnikom omogočila plačano delo in skrbela za lasten razvoj in v partnerstvu s Kulturnim dnevnikom na eksperimentalnih delavnicah gostiti vsaj 300 mariborskih otrok.

Ciljne publike:otroci, dijaki, študenti, mladi diplomanti, mladi iskalci zaposlitve, ostali med 18. – 29. letom, mladi ustvarjalci iz različnih področij Ciljno število publike: 3000

Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): Kulturni inkubator, splet

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

4.500,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb:

39


Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb):

2

Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

500,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

3.000,00

Viri financiranja:

EUR

MOM:

1.000,00

Prodaja plošč, MKC Maribor:

3.500,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: LOKALNI SKLAD ZA MLADE Z IDEJAMI – BANKA IDEJ

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Marja Guček, specialistka za mladinsko delo

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: različne – neformalna srečanja, usposabljanja, živa knjžnica Skupno število prireditev/dogodkov: 2 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 2 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 2 40


Vsebinski opis: Lokalni sklad za mlade z idejami – Banka idej (v nadaljevanju: Banka idej) je vzpostavljen ter koordinirana znotraj MKC Maribor, vendar so mladi tisti, ki so določili pravila delovanja Banke idej ter predlagajo projekte, ki se financirajo preko njega (mladi znotraj Skrbniškega odbora Banke idej). Člani Skrbniškega odbora Banke idej prav tako spremljajo mlade pri izvedbi njihovih projektov. Vsi člani Skrbniškega odbora Banke idej so prostovoljci in prostovoljke Banke idej. Banka idej zagotavlja manjša finančna sredstva za projekte, ki jih pripravijo in izvedejo mladi med 18. in 29. letom starosti, projekti pa doprinašajo k razvoju lokalne skupnosti, še posebej posameznih mestnih četrti oz. krajevnih skupnosti Mestne občine Maribor. Poleg zagotavljanja manjših finančnih sredstev nudi Banka idej mladim tudi kvaliteten proces usposabljanja z namenom pridobitve ali krepitve novih kompetenc in znanj za realizacijo lastnih idej. Banka idej je učni, prostovoljski projekt, katerega namen je spodbujanje prostovoljskega dela med mladimi ter, skozi voden učni proces, krepiti različna znanja in/ali kompetence mladih, ki v njem sodelujejo. Ideja Banke idej izhaja iz mednarodnega projekta Youth Bank, ki ga je MKC Maribor v sodelovanju z mladimi, člani Skrbniškega odbora Banke idej, prilagodil ter razvil za potrebe lokalnega okolja. V letu 2017 se bo Banka idej časovno uskladila s projektom Delat grem!, ki bo izvedel podobno aktivnost – Banko povezovanj, ki bo mladim brezposelnim omogočila izvedbo manjšega projekta ter prakso/usposabljanje pri partnerski organizaciji. Zaradi podobnih imen ter podobnih metodologij se bo Banka idej pričela v letu 2017 izvajati po tistem, ko bo Banka povezovanj zaključila s svojimi aktivnostmi. Predvidene aktivnosti Banke idej v letu 2017: -

-

-

-

ažuriranje spletne strani Banke idej: www.banka-idej.si, ki v preteklem letu ni bila osvežena (v letu 2016 ni bilo izvedenih aktivnosti v okviru Banke idej); prevetritev želje po sodelovanju v Skrbniškem odboru Banke idej med člani Skrbniškega odbora Banke idej iz preteklih let (v kolikor člani še izpolnjujejo pogoje za članstvo); objava novega poziva za člane Skrbniškega odbora Banke idej, izbor novih članov Skrbniškega odbora Banke idej (med 6 – 8 članov) ter usposabljanje novih članov Skrbniškega odbora Banke idej; promocija poziva po različnih kanalih z namenom dosega čim večjega števila mladih; povezovanje z Iniciativo mestni zbor z namenom priprave razpisa za sofinanciranje idej mladih v mestnih četrteh ali krajevnih skupnostih, v katerih so aktivni mestni zbori (v mestnih četrteh ali krajevnih skupnostih v katerih je že narejena analiza stanja potreb prebivalcev) // v primeru, da sodelovanje z Iniciativo mestni zbor ne bo mogoče, bomo sodelovanje pri pripravi razpisa ponudili različnih srednjim šolam z namenom sofinanciranja projektov mladih, ki doprinašajo k njihovemu boljšemu počutju v okviru šol in/ali izboljšanja šolskega okolja; izvedba enega izmed projektov, ki si ga bodo izbrali člani Skrbniškega odbora 41


Banke idej; objava razpisa za sofinanciranje idej mladih; promocija razpisa za sofinanciranje idej mladih po različnih kanalih, z namenom dosega čim večjega števila mladih. (ideje mladih bodo izbrane ter sofinancirane v letu 2018) Glede na izraženo podporo s strani mladinskih organizacij po podpori Banke idej kot instrumentu, ki omogoča mladih samostojno pripravo in prijavo lastnih projektov, se bomo v letu 2017 z Uradom za kulturo in mladino MOM pogovarjali o že izraženi ideji po sofinanciranju projektov Banke idej v okviru projektnega razpisa MOM. -

Ciljne publike: primarna ciljna publika so mladi med 15. – 29. letom Ciljno število publike: 5 (to je število mladih, ki bo aktivno sodelovalo) Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): različne – prostori MKC Maribor, različni javni prostori v Mestni občini Maribor

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: 5.500,00 (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR: Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

1 500,00

Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb):

300 ur, 2 osebi

Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

1.500,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja:

EUR

URSM:

1.000,00

MKC Maribor:

3.500,00

Sponzorji:

1.000,00

42


Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: ODSTIRANJE ZAVESE

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Marja Guček, specialistka za mladinsko delo

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: različne – neformalna srečanja, usposabljanja, mladinska izmenjava Skupno število prireditev/dogodkov: 6 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 1 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: 5 Čas priprave (meseci): januar – maj Čas izvedbe (meseci): januar – november Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 2

43


Vsebinski opis: Projekt Odstiranje zavese je sestavljen iz dveh mladinskih izmenjav in bo vključeval mlade, ki jih zanimata gledališče in prostovoljstvo. Vključeval bo dvajset udeležencev, večinoma mlade z manj priložnostmi, ki so že novembra 2016 dvanajst dni bili na prvi mladinski izmenjavi v Ivanovem, Rusiji, v februarju – marcu 2016 pa bo izvedena še druga mladinska izmenjava, v okviru katere se bo dvajset mladih dvanajst dni družilo v Mariboru. Skozi različne metode neformalnega in priložnostnega učenja (npr. različne delavnice, delo na terenu in v skupinah, predavanje, samorefleksija...) bodo izvedene aktivnosti, ki bodo doprinesle k izboljšanju mladinskega sodelovanja med Mariborom in Ivanovim, saj se bodo na udeležence prenesla nova znanja, izkušnje in primeri dobrih praks. Udeleženci bodo prav tako spoznali delovanje lokalne samouprave v obeh mestih, v katerih bo potekala izmenjava in ugotavljali kateri kanali za participacijo mladih v življenju lokalne skupnosti obstajajo.  Glavni rezultati projekta bodo:video o nevidnih poklicih v kulturi, ki bo služil kot učni pripomoček za nadaljnjo izobraževanje o nevidnih poklicih, gledališka predstava, ki jo bomo sestavili in izvedli udeleženci izmenjave, skozi to pa se bomo naučili več o nevidnih poklicih v kulturi in nastanku predstave kot celote, s tematiko predstave pa bi opozorili na težave sodobne družbe,  spletna platforma za deljenje izkušenj udeležencev izmenjav, ki bo spodbudila mlade k večji mednarodni mobilnosti. Pričakujemo, da bo projekt prispeval k izboljšanju sodelovanja med mestoma, med udeleženci povečal zanimanje za nevidne poklice v kulturi in gledališče. Želimo si tudi, da bi s pomočjo tematike predstave opozorili na trenutno begunsko problematiko in vzpodbudili mlade k politični participaciji. Posredno bo projekt doprinesel tudi k večanju zaposlitvenih možnosti udeležencev, saj bomo z aktivno udeležbo v aktivnostih krepili in razvijali ključne socialne in karierne kompetence. Potencialni dolgoročni učinki projekta so pobratenje sodelujočih mest in spodbuda mladim k politični in kulturni participaciji. Celoten projekt bo potekal med 1. septembrom 2016 in 30. novembrom 2017. Ciljne publike: primarna ciljna publika so mladi med 13. – 29. letom iz Maribora in Ivanovega Ciljno število publike: 20 (to je število mladih, ki bo aktivno sodelovalo v skrbniškem odboru Banke idej), 30 – obiskovalcev Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): različne – prostori MKC Maribor, ostali javni prostori v Mestni občini Maribor Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

8.584,00

44


Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

2–4 400,00

Viri financiranja: EUR MOM: 4.000,00 EU erasmus+: 4.584,00 Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: Projekt je v financiran iz Erasmus + v višini 22.920,00 €, od tega 18.336,00 € v letu 2016 in 4.584,00 v letu 2017. Celoten projekt bo potekal med 1. septembrom 2016 in 30. novembrom 2017.

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: MARIBOR SKOZI ROŽNATA OČALA

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Marja Guček, specialistka za mladinsko delo

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: različne – neformalna srečanja, delavnice, javne akcije Skupno število prireditev/dogodkov: 10 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 5 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: 5 Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 2

45


Vsebinski opis: Če v Ljubljani obstaja kar nekaj skupin in organizacij na katere se s svojimi vprašanji in težavami lahko obrnejo istospolno usmerjeni mladi, pa takšnih skupin ali organizacij v Mariboru ni. MKC Maribor že vse od leta 2001 podpira mlade združene v neformalni skupini za istospolno usmerjene mlade – do leta 2014 je skupina delovala pod imenom Lingsium, v letu 2015 pa so se aktivnosti skupine preoblikovale v program Maribor skozi rožnata očala. Program nadaljuje z nameni in aktivnostmi neformalne skupine Lingsium, vsebinsko pa se je razširil tudi na druge spolne identitete in spolne usmerjenosti. Program želi z informacijami, literaturo, druženjem, nasveti in različnimi aktivnostmi pomagati tistim mladim, ki se jim porajajo vprašanja pri odkrivanju in sprejemanju svoje spolne identitete ali spolne usmerjenosti. Ideja o osnovanju skupine za istospolno usmerjene mlade Lingsium sega v začetek leta 2001, ko smo se na MKC Maribor odločili, da bomo dosedanjo bolj ali manj pasivno obliko podpore istospolno usmerjenim mladim aktivirali oz. spremenili v aktiven način izražanja podpore in tudi pomoči. Tako smo ustanovili t.i. Kotiček za istospolno usmerjene mlade v Galeriji Media Nox in pričeli z zbiranjem informativnega gradiva na temo istospolnosti, varne spolnosti, človekovih pravic… V začetku leta 2004 se je pod okriljem MKC Maribor zbrala skupina mladih, ki so bili pripravljeni aktivno delovati na področju problematike istospolno usmerjene mladine; med leti 2004 in 2014 je skupina mladih delovala pod imenom Lingsium, v letu 2014 pa se je neformalna skupina prevetrila z novimi, mlajšimi člani, ki so delovanje neformalne skupine tudi na novo zastavili do programa Maribor skozi rožnata očala. Program Maribor skozi rožnata očala je odprt za vse, ki so pripravljeni na kakršenkoli način sodelovati in pomagati pri načrtovanju, pripravi in izvedbi aktivnosti. Predlogi aktivnosti za leto 2017 so: 1. Urejanje in dopolnjevanje knjižne police v Kulturnem inkubatorju, kamor je bil že v letu 2014 prestavljen kotiček z literaturo, ki je bil prej v Galeriji Media Nox. V okviru knjižnih polic se zbira različna literatura na temo različnih spolnih identitet, spolnih praks, varne spolnosti … Manjši kotiček z različnim informacijskim materialom se nahaja tudi v Hostlu Pekarna. V bližini knjižnih polic občasno zagotavljamo tudi brezplačne kondome z lubrikanti. 2. Povezovanje, sodelovanje ter izmenjava informacij in gradiva z ostalimi organizacijami po Sloveniji, ki prav tako izvajajo aktivnosti za različne spolne usmerjenosti ali spolne identitete. 3. Ažuriranje Facebook profila Maribor skozi rožnata očala ter priprava in pošiljanje elektronskih novičk programa s strani mladih, aktivnih na programu. Elektronske novičke programa nimajo samo vloge napovedi in/ali poročanja o aktivnostih programa Maribor skozi rožnata očala, ampak imajo tudi vlogo izobraževanja, saj bomo v njih vključili podatke o vsebinah povezanih z LGBT vsebinami (npr. slovar izrazov…). 4. Redna srečanja mladih, ki izvajajo aktivnosti v programu ter izvajanje medvrstniškega svetovanja in informiranja mladih, ki se obrnejo na skupino glede vprašanj povezanih s spolno identiteto ali spolno usmerjenostjo. 5. Vzpostavitev rednega strokovnega svetovanja za mlade, ki se srečujejo s vprašanji vezanimi na LGBT+ teme ter vzpostavitev redne podporne skupine za starše mladih 46


LGBT+ oseb. 6. Organiziranje različnih prostočasnih aktivnosti za mlade, aktivne v programu (npr. različne delavnice, plesni tečaji…) z namenom povezovanja ter morebitnega privabljanja, motiviranja novih mladih za sodelovanje pri programu. 7. Izvedba različnih informativnih in izobraževalnih dogodkov (npr. delavnice, predstavitve filmov in knjig na LGBT+ vsebine….) ter različnih »ad hoc aktivnosti«, ki jih predlagajo mladi (npr. dogodek v okviru mednarodnega dneva boja proti homofobiji). Pri pripravi dogodkov bomo izhajali iz aktivnosti, ki so jih udeleženci delavnice Dialog za družbene spremembe predlagali v letu 2016. 8. Okrepiti sodelovanje z lokalnimi organizacijami na teme povezane z LGBT+ vsebinami (npr. organizacija skupnega dogodka z Muzejem NOB ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta). 9. Pridobitev certifikata LGBT prijazno, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana, namen certifikata pa je predvsem osveščanje, informiranje in izobraževanje zaposlenih v organizaciji o pravicah LGBT oseb, povečanje občutljivosti za zaznavanje kršitev pravic LGBT oseb v delovnem okolju, zavedanje varnega okolja za LGBT sodelavke … Dodatne informacije na: www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/lgbt/. 10. Okrepitev izvajanja brezplačnega anonimnega testiranja za spolno prenosljive bolezni v Mariboru, predvsem za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi v prostorih MKC Maribor (vsodelovanju z Društvom informacijski center Legebitra). 11. Okrepitev sodelovanja pri organizaciji Festivala gejevskega in lezbičnega filma – projekcije v Mariboru. Predlog mladih v letu 2016 je bil, da se v letu 2017 na program Erasmus+ prijavi mladinska izmenjava ali kakšno usposabljanje na temo LGBT+ mladih – v začetku leta 2017, pred prvim prijavnim rokom, je smiselno željo mladih po tem ponovno preverit ter nato (ne)pripraviti prijavo.

Ciljne publike: primarna ciljna publika so mladi med 15. – 29. Letom, predvsem mladi, ki se srečujejo z vprašanji istospolnosti Ciljno število publike: 15 – 20 (to je število mladih, ki bo aktivno sodelovalo pri pripravi in izvedbi aktivnosti), 200 – število udeležencev, obiskovalcev Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): različne – prostori MKC Maribor, različni javni prostori v Mestni občini Maribor

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

3.500,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb:

47


Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

2–4 500,00 200 ur, 2 osebi 1.000,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja: MOM:

EUR 3.500,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: MLADINSKI PROGRAM

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Marja Guček, specialistka za mladinsko delo

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: različne – neformalna srečanja, delavnice, usposabljanja, javne akcije, konference… Skupno število prireditev/dogodkov: 10 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 5 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: 5 Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 2 – 3 48


Na podlagi odloka o ustanovitvi javnega zavoda so področja mladinskega sektorja na katerih MKC Maribor izvaja programe v mladinskem sektorju naslednja: 

ugotavljanje potreb in interesov mladih,

zbiranje in posredovanje informacij na področju mladinskega dela in mladinskih politik,

nudenje strokovne, infrastrukturne in tehnične pomoči mladim in organizacij v mladinskem sektorju,

oblikovanje in vzpostavitev prostora javne razprave o mladinskih politikah ter spodbujanje strukturiranega dialoga med mladimi in odločevalci,

spodbujanje mreženja mladih in organizacij v mladinskem sektorju,

organiziranje in izvajanje programov mobilnosti in mednarodnega povezovanja mladih in mladinskih delavcev,

organiziranje in sodelovanje pri izmenjavi mladih in mladinskih delavcev s sorodnimi institucijami v Sloveniji in tujini,

organiziranje in izvajanje raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti za mlade,

organiziranje in izvajanje neformalnega učenja in usposabljanja za mlade,

organiziranje in izvajanje programov s področji prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja mladih.

Izvajanje programov na različnih področjih mladinskega sektorja v MKC Maribor se glede na samo pripravo in izvedbo deli na: 

programe, ki jih predlagajo, pripravijo in izvedejo mladi v sodelovanju z MKC Maribor,

programe, ki jih organizira MKC Maribor ali MKC Maribor v njih sodeluje kot partner, mladi pa lahko predstavljajo le eno izmed ciljnih skupin, ki jim je program namenjen.

V naslednjih letih želimo na področju mladinskega sektorja okrepiti predvsem izvajanje programov, ki jih mladi predlagajo, pripravijo in izvedejo sami, saj tako v največji meri omogočamo in spodbujamo aktivno udeležbo mladih v lokalnem okolju. Mladi so v teh programih pobudniki aktivnosti, aktivnosti snujejo, načrtujejo, izvedejo, organizirajo in evalvirajo. Celoten proces predstavlja za mlade učno izkušnjo, skozi katero mladi pridobijo ali okrepijo nove kompetence (npr. sposobnost komuniciranja v različnih situacijah, iskanja rešitev za nastale izzive, sodelovanje s partnerji v aktivnosti, urjenje v javnem nastopanju … skozi mnoge različne situacije se mladi učijo oblikovati ter argumentirano podajati odločitve, ki nato vplivajo na celoten potek aktivnosti ter posledično učijo prevzemati odgovornosti za sprejeto odločitev). Po izvedenih programih mlade spodbujamo (ter jim pri ter tudi pomagamo), da pridobljene izkušnje ter nova znanja vpišejo v svoje življenjepise, nefiks, youthpass… ter tako osmislijo ter se zavedajo kompetenc in znanj, ki so jih pridobili. Ker smo 49


opazili, da veliko mladih še vedno ne uporablja Europassa bomo v letu 2017 prav tako mlade opogumljali ter usposabljali, da svoje življenjepise pripravljajo v Europass obliki. V okviru Mladinskega programa bomo v letu 2017 izvedli: SKLOP NEFORMALNIH USPOSABLJANJ IN IZOBRAŽEVANJ, KI JIH PREDLAGAJO MLADI IN S KATERIMI ODGOVARJAMO NA POTREBE V OKOLJU Skozi celotno leto bomo izvajali različna neformalna usposabljanja in izobraževanja, ki jih bodo predlagali mladi (npr. delavnica retorike, fotodelavnica ...). MLADE GLAVE MISLIJO Mlade glave mislijo je projekt, v okviru katerega se izvede serija intervjujev/pogovorov z razmišljujočimi posamezniki mlade generacije, predvidoma šest – osem pogovorom v enem koledarskem letu. Cilj projekta je predstaviti mladega človeka ne samo kot objekt potrošništva in parcialnih pokroviteljskih politik, temveč kot subjekt, ki je zmožen najprej refleksije lastne pozicije, za tem in obenem pa pretresati družbena vprašanja, torej kot bitje sposobno misliti široko, kritično in celovito. Idejo za izvajanje projekta sta podala študenta psihologije Tadevž Ropert in Aljaž Jelenko, v letu 2015 pa je moderiranje prevzela Danaja Lorenčič, ki bo s projektom nadaljevala tudi v letu 2017. Vse pogovore posname Radio MARŠ, ki jih kasneje v celoti tudi predvaja v okviru svojega programa, na spletni strani radia ter programa pa se objavijo tudi povezave do posnetkov, tako da so dostopni širšemu občinstvu. Projekt se promovira tudi preko Facebook strani Mlade glave mislijo. IZVAJANJE POSEBNEGA PROGRAMA ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSKEGA DELA – AKTIVNI MLADI V MKC Maribor bomo v letu 2017 nadaljevali z izvajanjem posebnega programa organiziranega prostovoljstva - Aktivni mladi. Program je bil razvit v okviru Evropske prestolnice mladih Maribor 2013. V letu 2017 bomo v okviru programa k sodelovanju povabili mlade, ki bi kot prostovoljci želeli sodelovati: 

z izvirnimi »uličnimi« literarnimi akcijami, želimo literaturo približati tudi naključnemu občinstvu (npr. Poezija v izložbi, Poezija na mestnih ulicah, pesniška sporočila, AR kode),

pri pripravi in izvedbi festivalov na področju kulture, ki jih skozi leto organizira in izvaja MKC Maribor,

pri izvajanju učne pomoči za mlade,

pri učenju slovenskega jezika tujcev v Mariboru (v letu 2017 bomo predvsem pomagali migrantom, ki se bodo udeležili izpita iz slovenskega jezika za pridobitev državljanstva).

V kolikor bodo vključeni prostovoljci imeli željo po sodelovanju tudi v drugih programih, ki jih izvaja MKC Maribor ali po izvedli lastnih manjših projektov, bomo prostovoljcem omogočili tudi to. 50


Program bomo izvajali v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva, ki bo izvedla brezplačna usposabljanja za prostovoljce in mentorje ter nudila morebitno dodatno podporo. IZVAJANJE INFORMIRANJA MLADIH MKC Maribor bo tudi v letu 2017 nadaljeval z informiranjem mladih (ter seveda ostale zainteresirane javnosti) o svojih programih preko: 

spletnih strani MKC Maribor,

adreme elektronskih naslovov,

pošiljanja elektronskih novičk v okviru programa Maribor skozi rožnata očala (pošiljanje elektronskih novičk bomo bomo standardizirali tudi za druge mladinske programe),

različnih profilov na Facebooku (FB MKC Maribor, FB Galerija Media NOX, FB Performa, FB MKC Črka, FB Dnevi knjige, FB MFRU, FB Hostel Pekarna, FB Banka idej, FB Maribor skozi rožnata očala, FB Mlade glave mislijo, FB Delat grem, FB Mladi Maribor, FB Živa knjižnica Maribor, FB Use it Maribor),

tiskanih promocijskih in informacijskih materialov (brošure, zloženke, plakati, letaki, programski listi…),

informacijskih točk v Kulturnem inkubatorju, Galeriji Media Nox ter na sedežu zavoda (pred upravnimi prostori ter v okviru Hostla Pekarna),

oglasnih prostorov na nekaterih srednjih šolah, fakultetah in javnih površinah,

distribucije lastnega promocijskega mladinskim organizacijam,

osebnega stika (preko telefona, meila ali osebnega kontakta),

udeležbe na različnih promocijskih dogodkih (npr. sejmih kjer se predstavljajo mladinske organizacije in organizacije za mlade).

in

informacijskega

materiala

drugih

MKC Maribor informira mlade (ter seveda ostalo zainteresirano javnost) o nekaterih mladinskih programih drugih organizacij preko: 

z izvirnimi »uličnimi« literarnimi akcijami, želimo literaturo približati tudi naključnemu občinstvu (npr. Poezija v izložbi, Poezija na mestnih ulicah, pesniška sporočila, AR kode),

nekaterih spletnih strani MKC Maribor,

nekaterih profilov na Facebooku,

informacijskih točk v Kulturnem Inkubatorju, Galeriji Media Nox ter na sedežu zavoda (pred upravnimi prostori ter v okviru Hostla Pekarna),

osebnega stika (preko telefona, meila ali osebnega kontakta).

Poglobljeno informiranje na določenih vsebinskih področjih izvajamo tudi v okviru nekaterih drugih programov (npr. Maribor skozi rožnata očala …). 51


V kolikor bo mogoče se bomo z lastnimi informacijskimi in promocijskimi aktivnostmi priključili akcijam ob različnih spominskih dnevih, ki se vsebinsko navezujejo na načrtovane programe, npr.: 1. 1. – svetovni dan miru, 16. 1. – svetovni dan religij, 11. 2. - svetovni dan varne uporabe interneta, 21. 2. – mednarodni dan maternega jezika, 21. 3. – svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, 15. 4. – svetovni dan mladih prostovoljcev, 22. 4. – svetovni dan Zemlje, 23. 4. – svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 1. 5. – svetovni dan mladih prostovoljcev, 15. 5. – svetovni dan družine, 17. 5. – mednarodni dan boja proti homofobiji, 20. 6. – svetovni dan beguncev, 12. 8. – mednarodni dan mladine (MKC Maribor je v letih 2015 in 2016 z Mestnim Mladinskim svetom Maribor, EKTC in EPEK-o organiziral dogodek Mednarodni dan mladih, ki bo organiziran tudi v letu 2017), 26. 9. – svetovni dan jezikov, 27. 9. – svetovni dan turizma, 1. 10. – svetovni dan oktobra, prvi teden v oktobru – svetovni teden otroka, 16. 11. – mednarodni dan strpnosti, 20. 11. – svetovni dan otroka, 1. 12. – svetovni dan boja proti AIDS-u, 5. 12. – mednarodni dan prostovoljstva (MKC Maribor sedaj že tradicionalno izvaja aktivnosti v okviru mednarodnega dneva prostovoljstva, npr., različna usposabljanja, predstavitve prostovoljskega dela…), 10. 12. – svetovni dan človekovih pravic… MEDNARODNA SREČANJA MKC Maribor je na pobudo migrantke iz Šri Lanke, živeče v Mariboru, od leta 2015 pomagal organizirati mednarodna srečanja za migrante živeče v Mariboru, skupina pa bo s srečanji tako kot v letu 2016 tudi v letu 2017 nadaljevala. Skupina se dobiva približno 1x na dva tedna, vsako srečanje pa je razdeljeno na dva tematska sklopa: prvi del je namenjen različnim športnim aktivnostim, ki se lahko izvajajo v učilnici (joga, ples …), drugi del pa je namenjen pogovoru o različnih temah povezanih z življenjem migrantov v Mariboru/Sloveniji. Neformalna skupina deluje zaprte oblike, saj svojih aktivnosti ne oglašuje, člani skupine pa sami v skupino povabijo migrante, ki živijo v Mariboru. Namen srečanj je povezovanje in izmenjava informacij, izkušenj med migranti ter nudenje varnega prostora za njih. DAN ZA SPREMEMBE MKC Maribor bo sodeloval na sedmi nacionalni akciji Dan za spremembe – Dan za spoštovanje, ki ga na nacionalni ravni koordinira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, namen dneva pa je, da posamezniki za en dan postanejo prostovoljci. Akciji se bo MKC Maribor pridružil z izvajanjem fotografiranja z roza očali, fotografirance pa bomo tudi prosili za izjavo na temo Dneva za spremembe. Vse fotografije bodo tudi objavljene na Facebook profilu MKC Maribor.

Ciljne publike: primarna ciljna publika so mladi med 15. – 29. letom Ciljno število publike: 2 - 15 (to je število mladih, ki bo aktivno sodelovalo pri pripravi in izvedbi posamezne aktivnosti), 300 – število udeležencev, obiskovalcev Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): različne – prostori MKC Maribor, različni javni prostori v Mestni občini Maribor …

52


Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

6.000,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb):

2 500,00 100 ur, 2 osebi

Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

1.200,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

500,00

Viri financiranja:

EUR

MOM:

4.000,00

URSM:

1.500,00

MKC Maribor:

500,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: ŽIVA KNJIŽNICA

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Marja Guček, specialistka za mladinsko delo

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: različne – neformalna srečanja, delavnice, usposabljanje, živa knjižnica Skupno število prireditev/dogodkov: 5 53


Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 5 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 2

Vsebinski opis: Živa knjižnica je metoda s katero preko inovativne metode dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice sooči bralca ali bralko z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter nudi konkretno možnost, da se z lastnim stereotipom srečamo v živo. Živa knjižnica deluje kot katerakoli druga knjižnica: izposoja poteka za določen čas, bralci in bralke si lahko, potem ko knjigo preberejo in jo vrnejo, če želijo, izposodijo novo. Pomembno pa je vedeti, da v Živi knjižnici knjige predstavljajo ljudje, ki skozi dialog z bralcem ali bralko odpirajo vrata v lastne zgodbe in izkušnje. Knjige v Živi knjižnici so posamezniki iz različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice. Bralec ali bralka je lahko kdorkoli, ki se je pripravljen soočiti z lastnimi stereotipi in predsodki in je pripravljen na izkušnjo – branje, ki ne traja več kot 45 min. Zamisel za postavitev Žive knjižnice je razvila danska mladinska organizacija Ustavi nasilje (Foreningen Stop Volden) v letu 2000 z namenom preprečevanja nasilja med mladimi. Živa knjižnica sooča bralce in bralke s stereotipi in predsodki v več kot 60 državah po vsem svetu, v Slovenijo je projekt leta 2007 pripeljalo Društvo informacijski center Legebitra. Na pobudo Društva informacijski center Legebitra je MKC Maribor v letu 2012 prvič organizirali Živo knjižnico tudi v Mariboru, zaradi velikega zanimanja, tako med bralci kot med knjigami, pa bomo Živo knjižnico organizirali tudi v letu 2017: že v letu 2016 so nas tri šole povabile k izvedbi Žive knjižnice v okviru gostovanja na njihovih šolah v začetku leta 2017, poleg tega pa bo Živa knjižnica izvedena tudi v okviru festivala Art kamp ter Vilinskega mesta. Ker se metoda žive knjižnice izvaja tudi v mnogih drugih krajih po Sloveniji si bo ekipa mladih, ki sodeluje pri pripravi Žive knjižnice, tudi v letu 2017 ogledala katero izmed Živih knjižnic v organizaciji druge mladinske organizacije. V letu 2016 je bila vzpostavljena samostojna Facebook stran, ki je namenjena pregledu izvedenih Živih knjižnic ter informiranju/promociji o aktivnostih naslednjih Živih knjižnic, ki se bo ažurirala tudi v letu 2017. Ker Živo knjižnico pripravljajo in izvajajo predvsem mladi prostovoljci bomo za njih organizirali različna neformalna druženja, katerih namen je »teambuilding« mladih, druženje, motiviranje mladih za sodelovanje v programih MKC Maribor. 54


Ciljne publike: primarna ciljna publika so mladi med 15. – 29. letom Ciljno število publike: 15 – 20 (to je število mladih, ki bo aktivno sodelovalo pri pripravi in izvedbi aktivnosti), 350 – število obiskovalce, udeležencev Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): različne – prostori MKC Maribor, gostujoče šole, različni javni prostori v MOM

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

6.000,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

2 400,00

Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb):

300 ur, 2 osebi

Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

1.500,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja:

EUR

MOM:

5.000,00

URSM:

800,00

Soproducenti:

200,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

55


Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: DELAT GREM! Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Andrej Gulič, vodja projekta Delat grem! Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: usposabljanja, konferenca, seminar, raziskava, različne promocijske aktivnosti Skupno število prireditev/dogodkov: 55 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 4

56


Vsebinski opis: Predmet projekta Delat grem! je krepitev aktivnega državljanstva mladih med 15. in 29. letom skozi različne inovativne metode mladinskega dela, z namenom večanja njihove zaposljivosti in zaposlenosti. Projekt Delat grem! skozi sklope aktivnosti »Knjižnica znanj«, »Banka povezovanj« in »Razvijanje mladih sanj« povezuje brezposelne mlade, migrante in etnične manjšine, dijake ter študente z delodajalci, ki verjamejo v znanje in kompetence mladih. Aktivnosti projekta temeljijo na mladinskem delu, povezovanju Podravske in Pomurske regije ter opolnomočenju mladinskih organizacij. Projekt se bo izvajal v Mariboru in Lendavi od julija 2016 do septembra 2018. Cilji projekta Delat grem!:  na podlagi pridobljenih kompetenc mladih v okviru projekta realizirati 20 zaposlitev mladih, od tega vsaj 2 migranta, v času trajanja celotnega projekta;  2 mlada brezposelna, ki se bosta zaposlila na poziciji vodje projekta in strokovni sodelavec;  ob ustrezni podpori 15 mladih samostojno organizira 5 simpozijev z izvedbo žive knjižnice v času med decembrom 2017 in februarjem 2018;  ob ustrezni podpori mladi izvedejo vsaj 8 samostojnih projektov v sklopu Banke idej v juniju 2017;  25 mladih se vključi v Praktična usposabljanja na delovnem mestu – »job shadowing« v okviru sklopov Banka povezovanj in Knjižnica znanj v obsegu 48 ur med junijem in avgustom (Banka povezovanj) in marcem in aprilom 2018 (Knjižnica spoznanj);  60 mladih iz Maribora in 10 mladih iz Lendave gre skozi enega od ciklov Tedenskih usposabljanj, ki se začnejo septembra 2016 in končajo avgusta 2018;  42 mladih vključenih v Usposabljanja kreativnih tehnologij;  vsaj 10 mladih brezposelnih migrantov ali pripadnikov etnične manjšine se bo aktivno vključilo v vsaj enega od sklopov projekta;  najmanj 50 objav v vseh medijih v času trajanja celotnega projekta  350 dijakov zaključnih letnikov bo aktivno vključenih na petih simpozijih z izvedeno Živo knjižnico;  150 udeležencev Otvoritvene in Zaključne konference;  na projektih Praktično usposabljanje na delovnem mestu in pri Usposabljanju iz kreativnih tehnologij se bo 60 mladih neposredno povezovalo s 30. posamezniki iz lokalnih podjetij in organizacij, glede na njihove interese in želje;  zloženke programa bodo prisotne v vseh enotah Zavoda za zaposlovanje v Podravski in Pomurski regiji skozi cel čas trajanja projekta;  100 mladinskih organizacij, ki bodo do 15. septembra 2018 v spletno bazo spletne strani vnesle podatke o možnostih pridobivanja kompetenc v njihovih projektih namenjenih mladim;  Facebook stran projekta dobi 1200 všečkov na Facebooku do 15. septembra 2018;  spletna stran dobi 5000 ogledov strani do 15. septembra 2018;  elektronska verzija obeh priročnikov bo poslana vsem mladinskim organizacijam v Podravski in Pomurski regiji, tiskana verzija pa vsem organizacijam, ki so aktivno sodelovale pri vsaj eni aktivnosti projekta najkasneje do 1. septembra 2018;  300 dijakov zaključnih letnikov, ki bodo sodelovali pri pripravi raziskave o poklicih v novembru 2016;  15 mladih, ki bodo aktivno sodelovali in oblikovali Banko povezovanj in 15 mladih, ki bodo aktivno sodelovali in oblikovali Knjižnico znanj v času izvajanja obeh 57


aktivnosti in tako vadili veščine mladinskega dela;  150 izpolnjenih Nefiks knjižic in ozaveščenih pridobljenih kompetenc s strani mladih vključenih v operacijo v času trajanja celotnega projekta. Ciljne publike: - registrirani mladi brezposelni v starostni skupini od 15 do 29 let, ki jih zanima mladinsko delo, - registrirani mladi brezposelni v starostni skupini od 15 do 29 let s svojo podjetniško idejo, - dijaki in študenti, - migranti in etnične skupine (mladi za manj priložnostmi), - ostali mladi v starostni skupini od 15 do 29 let in niso prijavljeni na ZRSZ in niso v delovnem razmerju, - mladinske organizacije, - mladinski delavci - partnerske organizacije, - profesorji na srednjih šolah, - profesorji s fakultet, - strokovna javnost in delodajalci - širša javnost, - mediji. Ciljno število publike: 100 aktivnih udeležencev različnih aktivnosti programa Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): različne - MKC Maribor, Kulturni inkubator, prostori Mladinskega sveta Lendava ter drugi prostori v Mestni občini Maribor, kjer bodo potekale aktivnosti Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR: Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR: Viri financiranja: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – ESS sredstva

79.830,96

20 30.000, 00 200, 1 oseba 1.100,00

EUR 79.830,96

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

58


Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: MLADI MARIBOR

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Željko Milovanovič, vodja mladinskih programov

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: spletni portal za mlade in istoimenski festival Skupno število prireditev/dogodkov: 50 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 50 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 1

59


Vsebinski opis: Platformo Mladi Maribor s spletnim portalom www.mladimaribor.si je po izteku naziva Evropska prestolnica mladih vzpostavila MOM, kot trajnostni učinek, nasledstvo tega naziva oz. projekta. Decembra 2015 jo je prevzel MKC Maribor, ki jo bo razvijal skladno z Lokalnim programom mladih v MOM. Platforma na enem mestu mladim nudi informacije o njim namenjenih aktivnostih, obvešča o projektnih priložnostih (npr. projektni razpisi, mobilnost), od 2017 naprej pa bo nudila tudi informacije o zaposlitvenih in stanovanjskih priložnostih. Mladi Maribor bo povezoval vse mladinske centre, mladinske organizacije in organizacije za mlade v mestu, jih prezentiral ciljnim skupinam na lokalni in nacionalni ravni, ter mladinskemu sektorju na ravni EU ter jim pomagal iskati priložnosti za večja mednarodna projektna povezovanja. Platforma Mladi Maribor je kot naslednica projekta Maribor 2013 – Evropska prestolnica mladih del mreže evropskih prestolnic mladih – Network of European Youth Capitals in se udeležuje delovnih srečanj in ostalih aktivnosti povezovanja mladih iz mest, ki so in bodo nosila omenjen naziv. Projekcija blagovne znamke Mladi Maribor: Blagovna, storitvena znamka: zaščitni grafični, črkovni znak za označevanje blaga, storitev (SSKJ) Blagovna znamka Mladi Maribor: grafični znak, ki predstavlja dejavnosti mladinskega sektorja v MOM in promovira platformo Mladi Maribor Namen znamke Mladi Maribor: Skupna promocija dejavnosti na področju mladinskega dela v MOM in spodbujanje ter promocija prednostnih področij mladih, ki so definirana v Lokalnem programu mladih 2016 – 2021: zaposlovanje, izobraževanje, mobilnost mladih, politična participacija mladih in druga področja v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu za mladino 2013 –2022 Ciljne skupine:      

mladi (15 – 29 let) na območju MOM, mladi na območju Slovenije in tujine, mladinske organizacije in organizacije za mlade na območju MOM, mladinske organizacije in organizacije za mlade v Sloveniji in v tujini, odločevalci na lokalni in nacionalni ravni, strokovna, zainteresirana in splošna javnost.

Splošni cilji:

uspešno znamčiti – dosegati pojavnost, dolgoročno uveljaviti znamko Mladi Maribor, doseči njeno prepoznavnost in ugled med ciljnimi skupinami, predvsem preko aktivnosti in z orodji znamčenja, ažurno in učinkovito informirati in komunicirati aktivnosti znamčenih z blagovno znamko Mladi Maribor in ostalih dejavnosti na področju mladinskega dela v MOM ter dejavnosti namenjenih ciljnim skupinam (1. in 3.), lokalno in mednarodno mrežiti mladinske organizacije in organizacije za mlade pod znamko Mladi Maribor preko Mreže Evropskih prestolnic mladih ter proaktivno iskati priložnosti za projektno sodelovanje lokalnih akterjev v mednarodnem prostoru. 60


Orodja znamčenja:   

Festival Mladi Maribor, diseminacijski materiali* aktivnosti, ki so znamčene z blagovno znamko Mladi Maribor, predstavitvena brošura mladinskih organizacij in organizacij za mlade v MOM v sklopu 2. Lokalnega programa mladih v MOM za obdobje 2016-2021.

*npr. fotografije, video material, letaki, digitalne grafike, teksti, blogi in ostale refleksije v sredstvih javnega obveščanja. Komunikacijski kanali in kanali informiranja znamke Mladi Maribor:         

spletni portal Mladi Maribor, Facebook stran Mladi Maribor, Snapchat profil Mladi Maribor, komunikacijski kanali in kanali informiranja Mreže Evropskih prestolnic mladih, komunikacijski kanali in kanali informiranja MKC Maribor, komunikacijski kanali in kanali informiranja MOM, komunikacijski in kanali informiranja nevladnih in nepridobitnih mladinskih centrov, ter ostalih mladinskih organizacij in organizacij za mlade, ki izvajajo projekte v MOM, komunikacijski in kanali informiranja sodelujočih organizacij in posameznikov, (spletne strani, odnosi z javnostmi, e-novice, Youtube, LinkedIN, Facebook, blogi, Vimeo, TV, radijski mediji …), drugi kanali komuniciranja in informiranja.

Izzivi pri doseganju ciljev  Izzivi pri doseganju 1. splošnega cilja: Uspešno znamčiti Izzivi pri tej točki so predvsem objektivnega značaja. Namreč, uspešno uveljavljanje znamke je dolgoročen proces, ki zahteva tudi uspešnost znamčenih aktivnosti in dosledno dolgoročno delo pri doseganju cilja. 

Izzivi pri doseganju 2. splošnega cilja: Ažurno in učinkovito informirati in komunicirati Izzivi pri tej točki so predvsem tehnične narave in zadevata nadgradnjo spletnega portala www.mladimaribor.si in podporo mladim generatorjem kvalitetnega diseminacijskega materiala, za kar je bila ponujena pomoč Komisije za mladinska vprašanja MOM, na katero smo se odzvali s konkretnimi priporočili. Festival Mladi Maribor Festival Mladi Maribor. »Širi obzorja«, je bil slogan festivala v letu 2016. Leta 2014 ga je MOM skupaj z ostalimi lokalnimi akterji v mladinskem sektorju vzpostavila kot trajnostni učinek projekta Evropska prestolnica mladih, leta 2015 pa je organizacijo prevzel edini javni zavod na področju mladine v mestu – MKC Maribor. Festival je bil in bo v največji možni meri rezultat dela mladih in sodelovanja različnih mladinskih organizacij oz. organizacij za mlade. Gibalo festivala je urbana kultura – različne oblike 61


ustvarjalnosti, urbani šport in mladinski aktivizem. Serija ustvarjalnih in informativnih aktivnosti kot so: delavnica 3D tiskanja, delavnica video produkcije, odprti ateljeji za mlade ustvarjalce, DJ delavnica … športni dogodki in glasbeni nastopi, ki promovirajo še uveljavljajoče se slovenske avtorje. Festival deluje na že uveljavljenih lokacijah po mestu, najraje pa odkriva in s prstom kaže na nove, samonikle centre, ki jih vzpostavljajo in gradijo mladi pripadniki različnih kultur in subkultur. Prva edicija festivala je bila spomladanska, festival se je v mestu zgodil aprila, drugi festival je »udaril« decembra, tretji pa je dijake in študente pozdravil septembra in oktobra. Mladi so nepredvidljivi, tako je tudi Festival Mladi Maribor, ki se bo v letu 2017 zgodil v nekoliko drugačnem formatu kot leti poprej. Nadgradnja platforme Mladi Maribor v letu 2017 

Vzpostavitev digitalne platforme/aplikacije znotraj spletnega portala www.mladimaribor.si za podporo 2. ukrepu na področju zaposlovanja mladih v 2. Lokalnem programu mladih v MOM 2016-2021, ki bo na enem mestu na ciljnim uporabnikom prijazen način nudila vse informacije in jih po korakih vodila do aktualnih in relevantnih ukrepov in aktivnih politik zaposlovanja.

Prenosu spletnega portala na sodobnejšo platformo ob ohranitvi obstoječe celostne grafične podobe portala.

 Nadgradnja portala s fotografskim uredništvom Kvalitetna fotografija je (poleg kvalitetnih video vsebin) najboljša in ekonomična spletna promocija dogodkov v mladinskem sektorju. V Mariboru deluje veliko mladih in nadarjenih fotografov, ki si zaslužijo priložnost (in seveda plačilo), hkrati pa lahko z dokumentiranjem različnih zvrsti mladinskih aktivnosti generirajo odlične foto zgodbe, ki bodo učinkovito generirale nova občinstva fotoblogov na spletnem portalu Mladi Maribor in preko družbenih omrežij Facebook, Snapchat in Instagram. 

Omogočiti aktivnim mladim, da se udeležijo relevantnih dogodkov v sklopu projekta Varna 2017 – Evropska prestolnica mladih.

Izvesti mrežno delovno srečanje predstavnikov mladinskih organizacij iz Maribora s predstavniki mladinskih organizacij iz Caiscaisa, ki bo v letu 2018 nosil naziv Evropska prestolnica mladih.

Izvesti mrežno delovno srečanje predstavnikov mladinskih organizacij iz Maribora s predstavniki mladinskih organizacij iz Novega Sada, ki bo v letu 2019 nosil naziv Evropska prestolnica mladih.

Predvideni partnerji festivala: MOM, Pekarna Magdalenske mreže, MKC Indijanez, EKTC Maribor,Dijaška skupnost Maribor, ŠOUM, Selezijanski mladinski center, Zavod PIP, Združenje EPEKA, Društvo CPM, Fundacija Sonda, APD Kozjak, Glas podzemlja, Iniciativa Maribor za sk8park, 62


Zavod MARS Maribor, Narodni dom Maribor, srednje šole, AGD Gustaf, Film Factory, KID Alphawave, Youreup radio, Fundacija Sonda, KUD Kentaver, Zavod Citilab Maribor, Jaganath productions, Slovenska filantropija, Zavod za turizem Maribor-Pohorje, Zavod za zaposlovanje RS, Medobčinski stanovanjski sklad Maribor in številni drugi

Ciljne publike: mladi (15 – 29 let) na območju MOM, mladi na območju Slovenije in tujine, mladinske organizacije in organizacije za mlade na območju MOM, mladinske organizacije in organizacije za mlade v Sloveniji in v tujini, odločevalci na lokalni in nacionalni ravni, strokovna, zainteresirana in splošna javnost Ciljno število publike: 20.000 Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): splet, različne lokacije po mestu, Varna (Bolgarija), Cascais (Portugalska), Novi Sad (Srbija)

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

23.000,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

8 3.000,00 6 4.000,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja:

EUR

MOM:

17.000,00

Avstrijski kulturni forum:

2.000,00

URSM:

1.500,00

Soproducenti:

1.500,00

MKC Maribor:

1.000,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: / 63


Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: MKC GLASBA

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Željko Milovanovič, vodja mladinskih programov

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: glasbeni dogodki, snemanje glasbenih oddaj, podcastov, »live-session-i«, promocijske aktivnosti, snemanje glasbenih spotov, vse v kontekstu višanja kompetenc in dviga zaposljivosti mladih ustvarjalcev in organizatorjev Skupno število prireditev/dogodkov: 25 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 25 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 1 Vsebinski opis: MKC Glasba je mladinski program namenjen vključevanju, PR, foto, video podpori, promociji in mednarodnemu mreženju lokalnih mladih glasbenikov in glasbenih skupin, ustvarjalcev in organizatorjev v kontekstu kreativnih in kulturnih industrij. Program predvideva izvedbo oz. podporo naslednjim projektom:       

BalconyTV, Festival Scena 2017, Glasbeni cikel Mladi jazz/Jazz ma mlade, podpora lokalnim radijskim/podcast iniciativam, ki promovirajo glasbenike, podpora mladim glasbenim iniciativam, (so)založništvo 1 albuma nadarjenega glasbenega kolektiva in drugi povezani projekti v lokalnem okolju.

mlade

Ciljne publike: dijaki, študenti, mladi diplomanti, mladi iskalci zaposlitve, ostali 18 – 29, mladinski delavci, zainteresirana javnost Ciljno število publike: 20.000 Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): splet, različne lokacije po mestu in tudi v tujini

64


Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

6.000,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

500,00

Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb):

2 osebi

Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa):

500,00

Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja:

EUR

MOM:

2.000,00

Marprom/ oglaševanje:

2.000,00

URSM:

1.000,00

Soproducenti:

1.000,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: MLADINA Naziv programa/projekta/dejavnosti: Com'On Europe

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Željko Milovanovič, vodja mladinskih programov

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: participacija mladih Skupno število prireditev/dogodkov: 3 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 65


Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: Čas priprave (meseci): julij - december Čas izvedbe (meseci): oktober - december Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 1 Vsebinski opis: Maribor, ki ga kot skrbnik trajnostnih učinkov projekta EPM Maribor 2013 v Mreži Evropskih prestolnic mladih (NEYC - Network of European Youth Capitals) zastopa MKC Maribor, je skupaj s sorodnimi organizacijami iz Cascaisa (Portugalska), Torina (Italija), Varne (Bolgarija), Cluj-Napoce (Romunija), Brage (Portugalska) in Soluna (Grčija) pridobil 252.691 EUR evropskih sredstev v programu Erasmus+ KA2 Strateška partnerstva na področju mladine za projekt Com'On Europe – evropska platforma za participatorni proračun za mlade. Cilj projekta Com'On Europe, je prispevati k izboljšanju participacije mladih v lokalnem okolju skozi participatorne mehanizme oblikovanja proračuna na lokalni ravni. S tem se bo dodatno spodbujala ustvarjalnost mladih, povezovalnost, podjetništvo in razvoj skupnosti, ki zagotavlja okolje za načrtovanje varne prihodnosti mladih. V sodelovanju s partnerskimi mesti bomo razvijali metodo dela z mladimi v urbanem okolju, kjer bomo mlade spodbujali in jih hkrati učili prepoznavati in artikulirati izzive lokalnega okolja in njihove lastne izzive. Prek projektnega dela jim bomo pokazali, kako poiskati rešitve za te izzive. Tako želimo doseči, da bi bili mladi tesneje vpeti v sprejemanje odločitev na lokalni ravni, tudi kar zadeva porabo javnih sredstev. Konkretno v Mariboru se bomo osredotočili na sodelovanje mladih pri izvajanju participatornega proračuna, ki smo ga v mestu poskusno že uvedli. Želimo doseči, da bodo mladi znali uporabiti mehanizme, ki so jim na voljo za to, da lahko vplivajo na lastno okolje. Da torej, če imajo ideje, znajo te ustrezno artikulirati in jih tako lažje uresničiti.” Projekt se bo pričel izvajati predvidoma avgusta 2017 in bo trajal do julija 2019, vanj pa se bodo vključevali mladi in mladinski delavci iz mreže mest, ki so ali še bodo nosila naziv Evropska prestolnica mladih. Ciljne publike: dijaki, študenti, mladi diplomanti, mladi iskalci zaposlitve, ostali 18 – 29, mladinski delavci, zainteresirana javnost Ciljno število publike: 20.000 Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): Varna, Cluj-Napoca, Cascais

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR:

8.014,00

Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb:

66


Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR:

Viri financiranja: Erasmus+

EUR 8.014,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

67


Javni zavod: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR Področje programa – projekta: HOSTEL PEKARNA Naziv programa/projekta/dejavnosti: MEDNARODNA UMETNIŠKA IN PRODUCENTSKA REZIDENCA MKC MARIBOR V HOSTLU PEKARNA

Nosilec – odgovorna oseba/vodja programa: Zdenka Borak, samostojna strokovna sodelavka/vodja hostla

Vrsta prireditev/dogodkov/dejavnosti: potopisna predavanja, mladi za razvoj in ureditev parka v KC Pekarni, rezidenčna gostovanja s končnimi produkcijami Skupno število prireditev/dogodkov: 30 Od tega število dogodkov/prireditev v lastni produkciji: 18 Od tega število dogodkov/prireditev v postprodukciji: 15 Čas priprave (meseci): celo leto Čas izvedbe (meseci): celo leto Število v pripravo in izvedbo vključenih zaposlenih: 2

68


Vsebinski opis: Potopisna predavanja V hostlu Pekarna HOP bomo prirejali mesečno dva potopisna predavanja in sicer v sodelovanju s Hostelling Intenational – Slovensko popotniško združenje. Predavanja bodo poučna in tematska s pogostitvijo. Mladi za razvoj in ureditev parka/vrta Park pred hostlom in upravno stavbo bomo spremenili v pravi vrt z dvignjenimi gredami, kjer bomo gojili zelenjavo in začimbe, zelišča. Vrt bodo pod vodstvom mentorjev upravljali mladi vrtnarji, dvignjene grede bodo naredili mladi z znanjem lesarstva pod vodstvom mentorjev. S tem projektom uredimo okolico, jo naredimo dosti bolj privlačno tujcem turistom, ki so nastanjeni v hostlu. Vsebine za mlade in določene delavnice lahko izvajamo v parku. Rezidenčna gostovanja Mednarodna umetniška in producentska rezidenca MKC Maribor v hostlu Pekarna (HOP) bo namenjena ustvarjalnemu bivanju slovenskih in tujih umetnikov ter producentov mlajše generacije, ki bodo aktivno vključeni v programske vsebine MKC Maribor v tekočem letu. Načrtujemo gostovanje najmanj 5-ih umetnikov in producentov različnih profilov (literati, likovni umetniki, intermedijski umetniki, performerji, glasbeniki, plesalci, video in filmski ustvarjalci in/ali producenti z omenjenih področij). Avtorje bodo k sodelovanju povabili programski koordinatorji, vodje posameznih programov, vodja hostla. Gostovanje vključenih avtorjev bo pomembno vplivalo na podobo Maribora, kot odprtega kulturnega okolja, posamezni gostujoči avtorji pa se bodo občinstvu ob koncu gostovanja predstavili v živo na javnih dogodkih v mestu pod okriljem projektov in festivalov, ki potekajo v organizaciji MKC Maribor. Prav tako lahko gostujoči avtorji pustijo pečat v hostlu Pekarna, kjer je nešteto možnosti za izvedbo raznih umetniških projektov. Gostujoči avtorji se na gostovanjih v mednarodnih rezidencah srečajo s kulturo gostiteljskega mesta in dežele, navežejo stike s prebivalci, kar je pomemben začetek mreženja in vse večje prepoznavnosti MKC Maribor, hostla Pekarna in ne nazadnje tudi mesta Maribora. Hkrati pa bodo gostovanja pozitivno vplivala na povezovanje KC Pekarna ter bogatila kulturni program avtonomnega območja.

Ciljne publike: turisti, lokalno prebivalstvo, ljubitelji sodobne umetnosti Ciljno število publike: 50 – 1.000 oseb/dogodek Lokacije izvedbe (dvorane, razstavišča ipd.): Hostel Pekarna, KC Pekarna, AGD Gustaf, galerija Media Nox, Kulturni inkubator, Mestne ulice, Salon uporabnih umetnosti, SNG Maribor

Programski stroški – odhodki programa/projekta skupaj: (brez stroškov dela redno zaposlenih in splošnih materialnih stroškov zavoda) v EUR: Ocena potrebnega števila sklenitev podjemnih pogodb:

1.800,00

69


Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po podjemnih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega števila sklenitev avtorskih pogodb: Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajalcev po avtorskih pogodbah za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena potrebnega obsega zaposlovanja študentov (ure, oseb): Ocena odhodkov zavoda za stroške izvajanja študentskega dela za ta program v EUR (del programskih stroškov tega programa): Ocena lastnih (nejavnih) prihodkov projekta/programa (vstopnine, sponzorji, prodaja pravic, katalogov ipd.) v EUR: Viri financiranja:

EUR

Soproducenti:

800,00

MKC Maribor:

1.000,00

Pojasnila k finančnim virom in finančni konstrukciji: /

PROGRAMSKI KOORDINATOR - PODROČJE MLADINA Programski koordinator je projekt, ki smo ga začeli v letu 2011 in je namenjen koordinaciji vseh mladinskih programov na področju KC Pekarna. V letu 2017 bo koordinacija potekala predvsem na ravni Upravne stavbe, šele kasneje se bo projekt razširil na celoten kompleks, saj je povezan s prenovo ostalih objektov in njihovim upravljanjem. Programski koordinator je projekt delovne skupine, ki je pripravljala upravljavski model za KC Pekarna, saj menimo, da je potrebno vse projekte, ki se dogajajo v KC Pekarna koordinirati in odrejati projektno uporabo prostorov, ki jih ima v upravljanju MKC Maribor. Predvsem govorimo o vsebinskem smislu delovanja, saj želimo, da bi razmere v KC Pekarna uredili in jih poenotili. Cilj je ustvariti enotno KC Pekarno, povezati akterje ter smiselno uporabljati prostore za razvoj mestne kulture in mladinskih programov. LETO 2018 V letu 2018 načrtujemo izvajanje rednih programov v približno enakem obsegu kot v letu 2017, raziskali bomo priložnosti mednarodnega povezovanja in prijav na mednarodne razpise. Potek prenove Pekarne, ki temelji na investicijskem vzdrževanju za nas pomeni postopno prevzemanje objektov v upravljanje, glede na njihovo urejenost in varnost. V letu 2018 bodo kadrovske spremembe, v kolikor bodo objekti urejeni do te mere, da jih bomo lahko prevzeli v upravljanje, dodatno zaposlovali.

70


3. Kadrovski

načrt

Kadrovski načrt za MKC Maribor sledi določbam zakonov. V letu 2017 ne pričakujemo bistvenih sprememb v kadrovskem načrtu, saj smo sklenili pogodbe za nedoločen čas za sodelavce, ki tega še niso imeli urejenega. Ohranili bomo kadrovsko strukturo iz leta 2016, hkrati pa si bomo v prihodnosti prizadevali za okrepitev kadrovske strukture predvsem na področju administracije, tehnike in odnosov z javnostjo.

4. Načrt

odnosov z javnostmi v letu 2017

Opredeljitev ciljev Cilj št.1.: Povečanje ugleda Mladinskega kulturnega centra Maribor med različnimi ciljnimi skupinami in v splošni javnosti. Cilj št.2.: Doseči prepoznavnost naših prireditev oz. programov, da bo popolnoma jasno, da jih organizira MKC Maribor. Cilj št.3: Posledično povečati naklonjenost javnosti ter obiskanost prireditev in programov, ki jih organiziramo.

Opredelitev ciljnih skupin a) Organizacija kulturnih dogodkov - ciljna skupina so ljubitelji sodobne umetnosti, včasih tudi širša javnost; b) Organizacijo mladinskih projektov -ciljna skupina mladi med 15. in 29. letom starosti, c) Turistična dejavnost v hostlu Pekarna - ciljna publika so predvsem tuji in domači popotniki ter organizatorji izobraževalnih, športnih in drugih konferenc, srečanj...

Aktivnosti za dosego ciljev – skozi številne kvalitetne programe zavoda krepitev pozitivne podobe institucije. V juniju 2016 smo pripravilo novo celostno podobo zavoda z novim logotipom institucije ter hostla Pekarna. Logotip pooseblja vse kulturne segmente, ki jih MKC Maribor nudi ljudem v Mariboru. Črki M in K skupaj ustvarjata obliko hiše in prav ta hiša predstavlja vse, kar MKC Maribor počne in ponuja. Hiške usmerjene v center ponazarjajo kulturni kompas za mlade in mlade po duši. Javni zavod MKC Maribor prikazuje kot »mamo«, ki daje okrilje ostalim hiškam, torej ostalim dejavnostim MKC Maribor – Hostel Pekarna, Galerija Media Nox, Kulturni inkubator. M kot mladinski je izpostavljen z namigom, da je vsa kulturna vsebina organizirana za mlade, torej mladinska kultura in mladinski turizem. Logotip je barven, očarljiv in mladosten. Elemente logotipa je možno uporabiti pri vseh aktivnostih MKC-ja, namen je, da bi ljudje prepoznali in razumeli povezavo med MKC-jem ter njegovimi 71


izpeljankami. Grafična oblika in tipografija sta močni ter jasno vidni, v svetlih barvah, ki so privlačne za mlade in večno mlade ljudi. Vsi v center dogajanja mladinske dejavnosti mesta Maribor, vsi v MKC Maribor. Konec leta 2016 smo izdelali tudi novi predstavitveni material zavoda – pano pingvin in predstavitvene piramide. Konec leta 2016 smo sprejeli tudi novo strategijo komuniciranja z javnostmi, postali bomo sproščen sogovornik mladim in mladim po duši, ter jih bomo nagovarjali s sproščenem, šaljivem slogu, ki je mladim blizu. S to strategijo bomo nadaljevali tudi v letu 2017. Prav tako bomo veliko pozornosti posvečali novim spletnim stranem, še posebej spletni strani MKC Maribor, kjer imamo novo rubriko Koledar, kamor vsi programski sodelavci ažurno vnašajo informacije o številnih in zanimivih programih. Že takoj v začetku leta 2017 bomo pričeli z vrsto aktivnosti za aktivno promocijo novega logotipa in nove celostne podobe institucije.

72


Pregled aktivnosti Odnosov z javnostmi skozi leto 2017: Mesec

Vrsta aktivnosti

januar - december

Program galerije Media Nox Leto 2017 bo za galerijo Media Nox prelomno. Prvič, odkar galerija Media Nox obstaja, bomo zamenjali prvotni logotip in pričeli uporabljati novi logotip, ki je oblikovan kot hišica in je povezan s krovnim logotipom - MKC Maribor. Najprej moramo zamenjati smerokaze oz. obstoječe table na Židovskem trgu, napis na sami galeriji Media Nox, zamenjati logotip na spletni strani galerije in na facebooku galerije. Nov logotip bodo prvič uporabljali tudi pri organizaciji prve razstave v mesecu januarju – Razstave oddelka za umetnostno zgodovino, Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Kot vsako leto smo konec leta 2016 pripravili razpis za galerijske razstavne termine v letu 2017. Med 52-timi prijavljenimi projekti je komisija izbrala najboljših deset, ki jih bomo izvedli v prihodnjem letu. Za vsako razstavo bomo pripravili razstavno tiskovino, katalog oz. zloženko, plakat ter e-vabilo. Na novi spletni strani galerije Media Nox bomo natančno predstavili razstavljavca, vse razstavne materiale, tekst kustosa ter vabilo na otvoritev. Na spletni strani bomo namestili tudi fotografije s postavitve razstave ter z otvoritvenega dogodka. Na facebooku galerije bomo objavili dogodek in ga delili z vsemi prijatelji galerije. Preko facebooka galerije se bomo povezali tudi z facebookom MKC Maribor ter delili dogodek tudi vsem prijateljem našega zavoda. Obvestilo o razstavi in otvoritvenem dogodku bomo posredovali po adremi vsem medijem in ljubiteljem likovne umetnosti v Sloveniji. Na svečani otvoritvi bomo pripravili govor kustosinje in majhno pogostitev, umetnikom bomo izročimo tudi zahvalno darilce – cvetje. Ob slovenskem kulturnem prazniku bomo tudi v letu 2017 pripravili kulturni program, kjer bomo podelili štipendijo mlademu lokalnemu umetniku, kar bomo ustrezno reklamirali in predstavili javnosti in medijem. S pomočjo press clippinga bomo spremljali in beležili vsa poročanja o programu galerije.

73


januar - december

»Delat grem!« je naš nov program, katerega osnovni cilj je znižanje brezposelnosti mladih. V letu 2017 bomo pripravili 37 usposabljanj in izobraževanj. Program je namenjen mladim brezposelnim, med 16. in 29. letom starosti. Ti mladi so naša ciljna publika tega programa. Cilj jim je predstavit naš zavod, kot institucijo, ki jih bo pomagala pri zaposlitvi, hkrati pa jim bo nudila tudi duhovno rast skozi naše kulturne programe. Z njimi bomo komunicirali predvsem preko facebooka Delat grem, preko facebook MKC Maribor ter preko spletne strani »Delat grem«, ter preko MKC-jeve spletne strani. Izdelali bomo tudi promocijsko tablo – pingvin, namizne piramide, letake ter predstavitvene videje. S pomočjo press clippinga bomo spremljali in beležili vsa poročanja o programu, kar je tudi dragocen vir pri poročanju finacerjem.

januar – maj

20. Slovenski dnevi knjige v Mariboru V mesecu aprilu bodo potekali jubilejni 20. Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga. Tako bomo še posebno pozornost posvetili promociji festivala ter našega zavoda. Pripravili bomo izredno kvaliteten in specialen program, o katerem bomo obvestili medije in širšo javnost že mesec dni pred festivalom. Poskušali bomo pridobiti sponzorska sredstva oz. donacije, da bo možno organizirati še popolnejši literarni festival. Naredili bomo poseben promocijski material, ki bo slavil jubilejni festival in MKC Maribor. Najeli bomo številna reklamna mesta po Mariboru in širše, kjer bomo namestili jumbo ali supreme plakate. V časniku Večer bomo objavili oglas za letošnjo prireditev (dogovor o sponzorstvu), prav tako v revijo Bukla in Mladina (dogovor o sponzorstvu). Natisnili bomo katalog s programom festivala, letake, plakate… Teden dni pred festivalom bomo izvedli novinarsko konferenco v hostlu Pekarna, kjer bomo predstavili program in glavne dosežke 20-tih let. Z novinarji se bomo dogovorili za posebne objave in poročanja s festivala, za intervjuje z ključnimi akterji festivala ter ključnimi literarnimi gosti. Na dogodke bomo vabili preko facebook profila Dnevi knjige, preko spletne strani MKC Maribor ter s pomočjo medijskih sporočil poslanih na mail adresarje. Na spletni strani ter na facebooku bomo objavljali dnevne reportaže in fotografije. S pomočjo press clippinga bomo zbirali ter beležili vse objave o festivalu. 74


januar - december

Program MKC Črke bo, kot vsako letu tudi v letu 2017 kontinuiran, trajal bo skozi vso leto. Za vsak dogodek se bo pripravilo vabilo, ki se posreduje medijem, ciljnemu občinstvu, objavi se na spletni strani in na facebooku MKC Črke. Za večje dogodke se natisnejo programski listi oz. letaki ter plakati. Posebej bomo nagovorili novinarje, da pridejo pripraviti intervju ali reportažo. S pomočjo press clippinga spremljamo objave v medijih in na spletu in vodimo evidenca o le-teh.

maj - september

Festival Performa bo v letu 2017 ponovno barvit in pester. Ponovno se bomo povezali s Platformo Plesne izbe, tako bodo odnosi z javnostmi skupni. Pripravili bomo celostno podobo skupnega festivala, natisnili katalog, letake, plakate, supreme plakate. Pripravili bomo novinarsko konferenco, kjer bomo predstavili program in naredili strategijo poročanja novinarjev. Program bomo objavili na spletni strani MKC Maribor in Plesne izbe ter na facebookih Performe, MKC Maribor in Plesne izbe. Oba organizatorja bosta tudi vabila na dogodke. Pripravili bomo reportaže, ki jih bomo objavljali na spletnih straneh, skupaj s fotografirami s predstav. Press clipping pa bo ponovno posredoval in beležil poročanje vseh vrst medijev o festivalu.

maj – junij junij

Cikel koncertov Jazz ma mlade, ki ga bomo pripravili drugič, bomo promovirali predvsem med mladimi, preko kanalov, ki jih redno in ves čas spremljajo, facebooka MKC-ja, preko Istagrama ter preko Twiterja. O koncertih bomo obveščali tudi vse tiskane in internetne medije. Na spletni strani MKC Maribor ter na facebooku bomo sproti objavljali program in po koncertih, tudi reportaže in fotografije z dogodkov.

julij - september

Festival Mladi Maribor bo v letu 2017 že tretjih potekal pod taktirko našega zavoda. Pripravili bomo medijska obvestila, ki jih bomo posredovali medijem ter mladim. Pripravili bomo novo celostno podobo festivala ter plakate formata 100 x 70 cm in jih namestili po mestu. Mlade bomo kontaktirali tudi preko facebooka zavoda ter spletne strani, kjer bodo našli ves program. Vsak dan bomo objavljali dnevne napovedi programa in s tem obveščali mlade, kaj se dogaja.

75


januar - november

23. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) Kot vedno bomo skušali najprej pridobiti dodatne financerje festivala, predvsem pri tujih ambasadah. Potrudili se bomo tudi pridobiti sponzorje oglaševanje, kot vsa leta doslej. Med prvimi nalogami bo odprtje Twiterja in Instagrama ter vzpostavitev video arhiva na Youtube MFRU kanalu. Sledi pošiljanje prošenj za medijsko pokroviteljstvo ter klicanje potencialnih medijskih partnerjev. Naredili bomo strategijo objav in dela na facebooku MFRUja. Objavljali bomo citate o zaupanju, linke, fotografije in kratke biografije ustvarjalev, njihove promo videje. Ustvarili bomo dogodek MFRU. Uredili bomo facebook plačljivo promocijo za določen znesek. Mesec dni pred dogodkom bomo objavili prvio sporočilo medijemz orisi teme in programa, , nato sledi drugo obvestilo z natančnejšim programom in napovedjo novinarske konference. Novinarska konferenca bo izvedena v galeriji Media Nox, nekaj dni pred festivalom. Dogovori z novinarji o posebnih objavah, intervjujih, reportažah. Natisnili bomo plakate, city lighte, zloženke in letake s podobo MFRU 2017 ter najavo programa. Program bo natančno razdelan tudi na spletni strani MFRU-ja. Mesto bomo preplavili s plakati, vse fakultete, srednje šole, lokali… Med festivalom bomo redno spremljali, dokumentirali in obveščali medije in po socialnih omrežjih. Snemali bomo podkaste z gosti, sodelavci, konceptualisti… med festivalom in po festivalu. Po festivalu bomo snemali DIY tutorial videje. Vsi procesi odnosov z javnostmi MFRU-ja so skoncentrirani na triletno obdobje, ki je vezano na novega programskega vodjo, Miha Horvata.

januar – december

Plan odnosov z javnostmi za mladinski sektor: Posodobili bomo excel sezname vseh potencialnih ciljnih skupin (osnovne šole, srednje šole, poklicne šole, gimnazije, fakultete, brezposelnih mladih v Mariboru in okolici), dogovoriti se bomo z odgovornimi na šolah o nameščanju našega gradiva na info točke ter oglasne table. Za pomembnejše, večje dogodke, se bomo skušali dogovoriti o branju okrožnic po zvočnikih. Pripravili bomo programe v sodelovanju s šolami, potem je zagotovljen interes in obisk mladih. Ko bomo pripravili predstavitvene zloženke zavoda, jih bomo namestili po vseh osnovnih, srednjih šolah, fakultetah, info točkah ter drugih lokacijah, kjer se zadržujemo mladi. Redno bomo pričeli uporabljati Twiter, za promocijo zavoda. Poskušali se bomo dogovoriti za sponzorstvo objave oglasov naših ključnih mladinskih dogodkov z revijami in publikacijami za mlade. 76


-

Priprava in tisk nove predstavitvene zloženke MKC Maribora z novo celostno podobo zavoda in novimi programi;

-

Izdelava dveh promocijskih tabel – beach flagov, za zunanje prireditve;

-

Izdelava vizitk za zaposlene.

5. Predlog

investicijskega vzdrževanja objektov in opreme

Predlogi investicijskega vzdrževanja objektov in opreme iz vira sredstev s strani ustanoviteljice MOM niso odobreni. Investicijsko vzdrževanje Upravne zgradbe bomo izvedli na podlagi identificiranih pomanjkljivosti prisotne vlage v stenah zgradbe, saj še vedno poskušamo odpraviti vzrok zamakanja sten v pritličju in v prvem nadstropju Upravne zgradbe. Vir sredstev je zagotovljen iz bančne garancije.

6. Finančni

načrt

Finančni načrt zavoda je eden najpomembnejših internih aktov zavoda. Priprava in predložitev finančnega načrta posrednega uporabnika občinskega proračuna je predpisana v 27. členu Zakona o javnih financah1. Način priprave finančnega načrta javnega zavoda je določen v Navodilu o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (v nadaljevanju Navodilo)2. V Navodilu je med drugim določeno, da morajo posredni uporabniki pripraviti svoj finančni načrt upoštevaje izkaze, ki jih za pripravo njihovih letnih poročil določa Pravilnik o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava3, ki pa je prenehal veljati 28.12.2002, ko je bil sprejet Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava4, ki se uporablja tudi v letu 2016. Za pripravo predlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna se smiselno uporablja tudi Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za

Zakon o javnih financah, Ur.l. RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617. 2 Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Ur.l. RS št. 91/00 in 122/00. 3 Pravilnik o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, UR.l. RS št. 48/00, 08/01, 106/01. 4 Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Ur.l. RS št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10 (60/10 popr.), 104/10, 104/11. 1

77


pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti5. Podatkih o načrtovanih ekonomskih kategorijah so razvidni iz naslednjih prilog: 1. Finančni načrt, prihodki in odhodki določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2017 z oceno za 2018 2. Priloge k finančnemu načrtu C1 + C2 + C3 s specifikacijo odhodkov za splošne stroške delovanja zavoda in programske materialne stroške 3. Planirani izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov 4. Planirani izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti 5. Planirani izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka 6. Planirana bilanca stanja na dan 31.12.2017

V letu 2017, kot že v letu 2016, načrtujemo konkretne korake k urejanju razmerij na območju KC Pekarna. Vloga zavoda in njegove naloge z upoštevanjem potrjenega modela upravljanja KC Pekarne za celotno območje KC Pekarna bo definirana s posebno pogodbo med MOM in zavodom o programskem upravljanju KC Pekarne. Potek prenove KC Pekarne temelji na sproženem investicijskem vzdrževanju, kar za nas pomeni prevzemanje objektov v upravljanje, glede na njihovo urejenost in varnost ter v skladu z dogovori s programskim svetom KC Pekarna. V letu 2017 bomo uredili Kulturni inkubator v mladinski prostor, kjer bo možno spoznavati tudi kreativne industrije, s tem si želimo nadomestiti pomanjkanje klubskega prostora, ki MKC Maribor spremlja od selitve naprej, tako da bo mladinski prostor v centru mesta ponudil zatočišče za mlade za njihove različne aktivnosti. S svojim aktivnim delovanjem bomo povezovali brezposelne mlade s potencialnimi delodajalci ter s svojimi vsebinami razvijali kompetence mladih za lažji vstop na trg delovne sile. V skladu z odgovorom MOM, dne 24. 10. 2016, da presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2015 lahko namenimo za dejavnosti javnega zavoda, smo neporabljena javna in tržna sredstva v skupnem znesku 13.087,74 €, načrtovali za izvedbo programov MKC Maribor v letu 2017 (lastni prihodki zavoda). Aktivno prisotnost v EYC mreži želimo okrepiti tudi v letu 2017 ter kreirati nove priložnosti projektnega sodelovanja različnih deležnikov mesta Maribor.

Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti , Ur.l. RS št. 44/07, 54/10. 5

78


FINANČNI PLAN 2017 PLANIRANI IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV od 01.01.2017 do 31.12.2017 v EUR (brez centov) Členite v skupine kontov 1

760

761 762 763

del 764 del 764

del 466 460 461

del 464 del 464 del 464 462 463 del 465 467 468

del 469 del 469

Naziv skupine kontov

Oznak a za AOP

2

NAČRT 2017

ZNESEK Predhodno leto 5

3

4

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (860=861+862-863+864)

860

729.00 0

628.409

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev

861

729.000

628.409

Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

862

0

0

Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

863

0

0

Prihodki od prodaje materiala in blaga B) Finančni prihodki C) Drugi prihodki

864 865 866

0 0 0

0 2.563 41.549

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (867=868+869)

867

0

551

868 869

0 0 729.00 0 477.75 0

0 551

Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki D) CELOTNI PRIHODKI (870=860+865+866+867) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (871=872+873+874)

870

Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga Stroški materiala Stroški storitev

872 873 874

F) STROŠKI DELA (875=876+877+878)

875

Plače in nadomestila plač Prispevki za socialno varnost delodajalcev Drugi stroški dela G) Amortizacija H) Rezervacije J) Drugi stroški K) Finančni odhodki L) Drugi odhodki M) Prevrednotevalni poslovni odhodki (885=886+887) Odhodki od prodaje osnovnih sredstev Ostali prevrednotovalni poslovni odhodki

876 877 878 879 880 881 882 883

4.200 71.200 402.350 249.31 5 190.448 32.318 26.549 0 0 0 0 0

884

0

3.227

885 886

0

0 3.227

871

673.072 425.887 939 65.145 359.803 238.709 183.295 30.939 24.475 2.623 0 1.787 0 470

79


del 80 del 80 del 80

N) CELOTNI ODHODKI (887=871+875+879+880+881+882+883+88 4) O) PRESEŽEK PRIHODKOV (888=870-887) P) PRESEŽEK ODHODKOV (889=887-870) Davek od dohodka pravnih oseb

727.06 5

672.703

1.935 0

369 0

892

0

0

893

0

0

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število)

894

0

0

Število mesecev poslovanja

895

12

12

Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (891=888-890) Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (892=(889+890) oz. (890-888)) Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja

887 888 889 890 891

V izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov so prihodki in odhodki izkazani po načelu nastanka poslovnega dogodka in ob tem ni pomembno ali so bili prihodki oziroma odhodki tudi že plačani. Izkaz je pripravljen primerjalno s podatki iz preteklega poslovnega leta.

PLANIRANI IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI od 01.01.2017 do 31.12.2017

ZNESEK Prihodki in Oznaka odhodki za AOP za izvajanje javne službe

v EUR (brez centov) ZNESEK Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu 5

Členitev skupine kontov

Naziv skupine kontov

1

2

3

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (660=661+662663+664)

660

580.500

148.500

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev

661

580.500

148.500

Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

662

0

0

Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

663

0

0

Prihodki od prodaje blaga in materiala B) Finančni prihodki

664 665

0 0

0 0

760

761 762

4

80


763

del 764 del 764

del 466 460

del 464 del 464 del 464 462 463 del 465 467 468

del 469 del 469

del 80 del 80 del 80

C) Drugi prihodki

666

0

0

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (667=668+669)

667

0

0

668 669

0 0

0 0

670

580.500

148.500

671

360.450

117.300

672 673 674 675 676 677 678 679 680 681 682 683

0 45.700 314.750 219.945 168.760 28.263 22.922 0 0 0 0 0

4.200 25.500 87.600 29.370 21.688 4.055 3.627 0 0 0 0 0

684

0

0

685 686

0

0 0

N) CELOTNI ODHODKI (687=671+675+679+680+681+682+683+684)

687

580.395

146.670

O) PRESEŽEK PRIHODKOV (688=670-687) P) PRESEŽEK ODHODKOV (689=687-670) Davek od dohodka pravnih oseb

688 689 690

105 0

1.830 0 0

691

105

1.830

692

0

0

693

0

0

Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Drugi prevrednotovalni poslovni prihodki D) CELOTNI PRIHODKI (670=660+665+666+667) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (671=672+673+674) Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga Stroški materiala Stroški storitev F) STROŠKI DELA (675=676+677+678) Plače in nadomestila plač Prispevki za socialno varnost delodajalcev Drugi stroški dela G) Amortizacija H) Rezervacije J) Drugi stroški K) Finančni odhodki L) Drugi odhodki M) Prevrednotovalni poslovni odhodki (684=685+686) Odhodki od prodaje osnovnih sredstev Ostali prevrednotovalni poslovni odhodki

Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (691=688-690) Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (692=(689+690) oz. (690-688)) Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja

V tem izkazu so ločeni izkazani planirani prihodki in odhodki po načelu nastanka poslovnega dogodka ločeno po dejavnostih. Med prihodki in odhodki za izvajanje javne službe so izkazani prihodki, ki jih zavod pridobiva iz proračunskih sredstev občine, javnih agencij, proračunskih sredstev ministrstev, z razpisi ministrstev za sredstva EU, zaračunavanjem storitev na trgu (najemnine prostorov, vstopnice..) in donacije. Posebej so izkazani prihodki iz naslova opravljanja tržne dejavnosti, ki jo v okviru zavoda izvaja 81


Hostel Pekarna. V računovodstvu so za ta namen vodene ločene evidence po različnih stroškovnih mestih, ki omogočajo izkazovanje prihodkov in odhodkov glede na vrsto dejavnosti. Odhodki tržne dejavnosti vsebujejo stroške in dohodke, ki nastajajo v okviru zavoda pri opravljanju tržne dejavnosti in so sestavljeni predvsem iz naslednjih postavk : stroški materiala, stroški storitev in stroški dela. Odhodki za izvajanje javne službe so vsi tisti odhodki zavoda, ki so posledica opravljanja javne službe in so prav tako sestavljeni iz stroškov materiala, storitev in plač, ki so v okviru opravljanja javne službe namenjeni dvema sklopoma aktivnosti zavoda: vzdrževanju objektov namenjenih mladini in kulturnim dejavnostim ter programskim aktivnostim, ki vključujejo številne redne in izredne aktivnosti na različnih področjih mladine in kulture v mestu Maribor.

PLANIRANI IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA od 01.01.2017 do 31.12.2017 v EUR (brez centov) Členitev skupine kontov

ZNESEK Predhodno leto

Oznaka za AOP

NAČRT 2017

2 I. SKUPAJ PRIHODKI (401=402+431) 1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE (402=403+420) A. Prihodki iz sredstev javnih financ (403=404+407+410+413+418+419)

3 401

4 733.372

6 726.699

402

586.172

594.360

403

561.815

525.042

a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna (404=405+406) Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije b. prejeta sredstva iz občinskih proračunov (407=408+409) Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije

404 405 406

27.166 27.166 0

35.097 35.097 0

407

400.720

393.140

408 409

400.720 0

393.140 0

410

33.500

26.951

del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo

411

33.500

26.951

del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije

412

0

0

d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij (413=414+415+416+417)

413

8.000

8.000

Prejeta Prejeta Prejeta Prejeta

414 415 416 417

0 0 8.000 0

0 0 8.000 0

1

del 7400 del 7400

del 7401 del 7401

Naziv skupine kontov

c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja (410=411+412)

del del del del

7403 7403 7404 7404

sredstva sredstva sredstva sredstva

iz iz iz iz

javnih javnih javnih javnih

skladov za tekočo porabo skladov za investicije agencij za tekočo porabo agencij za investicije

82


del 740 741

del 7130

e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij

418

0

0

f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije

419

92.429

61.854

B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe (420=421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)

420

24.357

69.318

Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe

421

3.000

8.755

422

0

0

del 7102 Prejete obresti del 7100

Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki

423

0

0

del 7141 72 730 731 732 786 787

Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe Kapitalski prihodki Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

424 425 426 427 428 429 430

21.157 0 200 0 0 0 0

60.235 0 328 0 0 0 0

2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU (431=432+433+434+435+436)

431

147.200

132.339

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu del 7102 Prejete obresti

432 433

147.200 0

132.040 0

del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja

434

0

0

435

0

0

436 437

0 725.141

299 651.471

438

570.571

520.611

439

211.434

184.979

440 441 442 443 444 445 446

184.174 11.200 8.500 0 0 0 7.560

165.479 9.044 10.456 0 0 0 0

B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost (447=448+449+450+451+452)

447

37.700

28.312

Prispevek Prispevek Prispevek Prispevek

448 449 450 451

21.167 15.548 213 202

15.642 11.769 299 166

452

570

436

del 7100

Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki

del 7141 Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe II. SKUPAJ ODHODKI (437=438+481) 1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE (438=439+447+453+464+465+466+467+468+469+470)

del del del del del del del

del del del del

4000 4001 4002 4003 4004 4005 4009

4010 4011 4012 4013

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim (439=440+441+442+443+444+445+446) Plače in dodatki Regres za letni dopust Povračila in nadomestila Sredstva za delovno uspešnost Sredstva za nadurno delo Plače za delo nerezidentov po pogodbi Drugi izdatki zaposlenim

za za za za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje zdravstveno zavarovanje zaposlovanje starševsko varstvo

del 4015 Premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU

83


C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe (453=454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)

453

300.707

298.594

Pisarniški in splošni material in storitve Posebni material in storitve Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije Prevozni stroški in storitve Izdatki za službena potovanja Tekoče vzdrževanje Poslovne najemnine in zakupnine Kazni in odškodnine Davek na izplačane plače Drugi operativni odhodki D. Plačila domačih obresti E. Plačila tujih obresti F. Subvencije G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam I. Drugi tekoči domači transferji

454 455 456 457 458 459 460 461 462 463 464 465 466 467 468 469

131.657 0 30.500 12.150 0 50.200 6.700 0 0 69.500 0 0 0 0 0 0

151.353 0 30.871 13.777 2.651 47.326 4.372 0 0 48.244 0 0 0 0 0 0

J. Investicijski odhodki (470=471+472+473+474+475+476+477+478+479+480)

470

20.730

8.726

4200 4201 4202 4203 4204 4205 4206 4207

Nakup zgradb in prostorov Nakup prevoznih sredstev Nakup opreme Nakup drugih osnovnih sredstev Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije Investicijsko vzdrževanje in obnove Nakup zemljišč in naravnih bogastev Nakup nematerialnega premoženja

471 472 473 474 475 476 477 478

0 0 0 0 0 20.730 0 0

0 0 8.726 0 0 0 0 0

4208

Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring

479

0

0

4209

Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog

480

0

0

2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU (481=482+483+484)

481

154.570

130.860

del 400

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

482

26.518

14.724

del 401

B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

483

2.852

2.094

del 402

C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu

484

125.200

114.042

III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI (485=401437)

485

8.231

75.228

III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI (486=437401)

486

0

0

del 4020 del 4021 del 4022 del 4023 del 4024 del 4025 del 4026 del 4027 del 4028 del 4029 403 404 410 411 412 413

84


V izkazu se planira denarni tok oziroma prejemki in izdatki v letu 2017 za zavod kot celoto, pri čemer pa se ločeno vidijo tudi postavke prejetih prihodkov in plačanih odhodkov za opravljanje tržne dejavnosti. PLANIRANA BILANCA STANJA na dan 31.12.2017 v EUR (brez centov) Členit ev skupin e konto v 1

Naziv skupine kontov

Ozna ka za AOP

ZNESEK - tekoče leto

ZNESEK predhodno leto

2

3

4

5

A) Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju (001=002-003+004-005+006007+008+009+010+011)

001

1.343.8 22

1.421.682

00

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

002

11.452

11.452

01

Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev

003

9.041

02

Nepremičnine

004

03 04 05 06 07 08 09

Popravek vrednosti nepremičnin Oprema in druga opredmetena OS Popravek vrednosti opreme in drugih opredm. OS Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročno dana posojila in depoziti Dolgoročne terjatve iz poslovanja Terjatve za sredstva dana v upravljanje

005 006 007 008 009 010 011

10.623 1.816.21 9 506.637 324.291 290.880 0 0 0 0

B) Kratkoročna sredstva; razen zalog in AČR (012=013+014+015+016+017+018+019+020+ 021+022)

012

231.146

292.642

10

Denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive vrednostnice

013

4.500

1.476

11

Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah

014

183.146

240.654

12 13 14 15 16 17 18 19

Kratkoročne terjatve do kupcev Dani predujmi in varščine Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne terjatve iz financiranja Druge kratkoročne terjatve Neplačani odhodki AČR

015 016 017 018 019 020 021 022

2.500 0 37.500 0 0 3.500 0 0

6.906 847 32.155 0 0 4.818 0 5.786

C) Zaloge (023=024+025+026+027+028+029+030+031)

023

3.500

1.892

SREDSTVA

1.816.219 462.842 324.291 258.397 0 0 0 0

85


30 31 32 33 34 35 36

Obračun nabave materiala Zaloge materiala Zaloge drobnega inventarja in embalaže Nedokončana proizvodnja in storitve Proizvodi Obračun nabave blaga Zaloge blaga

024 025 026 027 028 029 030

0 0 0 0 0 0 3.500

0 0 0 0 0 0 1.892

37

Druge zaloge

031

0

0

I. AKTIVA SKUPAJ (032=001+012+023)

032

Aktivni konti izvenbilančne evidence OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) Kratkoročne obveznosti in PČR (034=035+036+037+038+039+040+041+042+ 043)

033

1.578.4 68 39.840

034

62.950

124.773

99

1.716.216 39.840

20

Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in varščine

035

500

688

21 22 23 24 25 26 28 29

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN Kratkoročne obveznosti do financerjev Kratkoročne obveznosti iz financiranja Neplačani prihodki PČR

036 037 038 039 040 041 042 043

17.500 35.700 8.500 500 0 250 0 0

17.590 39.883 8.027 39.915 0 270 0 18.400

E) Lastni viri in dolgoročne obveznosti (044=045+046+047+048+049+050+051+052053+054+055+056+057+058-059)

044

1.515.5 18

1.591.443

90 91 92 93 940

Splošni sklad Rezervni sklad Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgoročne rezervacije Sklad namenskega premoženja v javnih skladih

045 046 047 048 049

0 0 0 0 0

0 0 0 0 0

9410

Sklad premoženja v drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti za neopredm. sred. in opredmetena OS

050

0

0

9411

Sklad premoženja v drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti za finančne naložbe

051

0

0

9412 9413 96 97

Presežek prihodkov nad odhodki Presežek odhodkov nad prihodki Dolgoročne finančne obveznosti Druge dolgoročne obveznosti

052 053 054 055

0 0 0 0

980

Obveznosti za neopredm. sred. in opredmetena OS

056

981 985

Obveznosti za dolgoročne finančne naložbe Presežek prihodkov nad odhodki

057 058

0 0 0 0 1.464.77 5 0 50.743

986

Presežek odhodkov nad prihodki

059

0

1.542.635 0 48.808 0 86


99

I. PASIVA SKUPAJ (060=034+044)

060

Pasivni konti izvenbilančne evidence

061

1.578.4 68 39.840

1.716.216 39.840

V predračunski bilanci stanja so prikazana vsa sredstva in obveznosti zavoda po stanju na dan 31.12.2017 v primerjavi z realiziranimi vrednostmi za leto 2016. Bilanca prikazuje stanje sredstev, ki obsegajo dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju, ki jih je ustanovitelj Mestna občina Maribor z ustanovitvenim aktom zaupal zavodu v upravljanje, ter kratkoročna sredstva, ki predstavljajo predvsem denar na računu in terjatve. Največji delež terjatve predstavljajo terjatve do MOM po zahtevkih za sredstva za plače in materialne stroške. Med obveznostmi zavoda je bistvena postavka obveznost do ustanovitelja za neopredmetena sredstva in opredmetena sredstva, manjši delež predstavljajo kratkoročne obveznosti iz naslova tekočih mesečnih obveznosti za plače, prispevke in davke iz plač in drugih izplačil zaposlenim in drugim pogodbenim sodelavcem. Zavod ima zagotovljena likvidna sredstva in svoje obveznosti svojim zaposlenim, dobaviteljem in drugim pogodbenim partnerjem plačuje v zakonskih rokih skladno s pogodbami.

87

Profile for MKCmaribor

Načrt dela MKC Maribor 2017  

Načrt dela MKC Maribor 2017

Načrt dela MKC Maribor 2017  

Načrt dela MKC Maribor 2017

Profile for mkcmb
Advertisement