Page 1

Misijonska obzorja POGLED PO SVETU

05

let o 31

o k t o b er 2017

p r ip o r o čeni d a r z a t isk M O 1,5 0 E UR

Misijonska nedelja

»Misijon v osrčju krščanske vere«

22. oktober 2017

Hvala vam za vaše molitve in za vaš dar za misijone


Beseda urednika JOŽE PLANINŠEK, CM

Pojdite, poslani ste Vedno znova, ko ob koncu maše duhovniki odslovimo vernike s »Pojdite v miru« in ljudje odgovorijo »Bogu hvala«, se mi zdi, da nekaj temeljnega v naši veri nekako zamolčimo ali pa vsaj zameglimo. Kot bi se oddahnili, dovolj je bilo, dovolj bo za en teden, če je to nedeljska maša in imamo spet en teden mir, še posebej, če jo doživljamo kot nedeljsko dolžnost in ne milost in osrečujočo priložnost. Seveda po večini ne razmišljamo tako, a vendar imajo besede svojo moč in svoje sporočilo, ki pa, ne da bi se zavedali, vedno zaznamujejo. Škoda je, da ne sklenemo drugače, saj ima sklepna mašna beseda v svojem bistvu srčiko naše vere; missio, poslanstvo, ki nam je zaupano. Bolje bi bilo morda reči; »Pojdite, poslani ste«. Tako reče Jezus svojim apostolom in to je bistvo vsake maše, saj izraz zanjo pomeni isto, ko izhaja iz teh sklepnih besed. Nenehno srečevanje Gospoda z nami je vir dinamizma za naša srečevanja z drugimi. Je misijonska razsežnost našega življenja, kjer Bog tudi po meni prihaja k drugemu, k vsem. Vsakdo izmed nas, ki se imenujemo kristjani, je

tako vključen v Božje stvarjenjsko in odrešenjsko delo. Seveda z zanemarljivim deležem v razmerju do njegovega, pa vendarle, upoštevani smo, cenjeni tako zelo, da smo lahko njegovi sodelavci. Kako čudovito to pokaže Calderon de la Barca v svojem Velikem odru sveta. Mojster, stvarnik, ustvari svet, nato pa kar svetu zaupa nadaljevanje in ta zrežira dogajanje, kjer je sicer še Mojster izbral igralce in jim razdelil vloge. Dobijo opremo, uniforme in tudi šepetalko, Milost. Potem pa jim je igra povsem zaupana in od njih je odvisno, kako jo bodo končali. Evolucija, če hočemo in tako mislimo, človekova svobodna volja, vse je v tem zaobseženo in odgovornost igralcev je na preizkušnji. Zdi se mi, da je podobno z misijonsko razsežnostjo Cerkve, katere praznik v tem mesecu slavimo. Prejeli smo, tako z življenjem kakor s krstom ali pa posvečenjem; na nas pa je, kaj bomo s tem naredili in kaj bo od prejetega ostalo, ko nam bo potekel čas. Calderonove igralce marsikaj zmoti, tistega, ki igra bogastvo in materialno celo tako zelo, da ga povsem nese. Podobno je z našim misijonskim delom, ki ga skozi

Katoliški Groblje, Rim, Buenos Aires Lado Lenček C.M. misijoni 1923-1987 urednik KM 1938-1987 MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h. Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta. Glavni urednik: Jože Planinšek, CM Pomočnica glavnega urednika: Tina Jež Lektor: Jurij Devetak, CM

Odgovarja narodni ravnatelj za misijone: Matjaž Križnar Oblikovalec: Hanzi Tomažič Grafična priprava: NEBIA, d. o. o. Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5100 izvodov Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR.

zgodovino lahko doživljamo zelo različno. Danes je še posebej na preizkušnji, ko bi svet v svoji režiji rad kar določil, kakšno je od koga poslanstvo in Cerkvi namenja predvsem nalogo sodobnega humanitarca. Ne gre spregledati, kako pomembna je materialna pomoč, vendar to je za nas kristjane nekaj, kar izhaja iz našega odnosa do Jezusa. Sporočilo o odrešenosti slehernega človeka, ne glede na njegov položaj, barvo, raso ali karkoli, je temeljno in prvo, vse drugo pa sledi. In bolj ko je prvo verodostojno in izrazito, toliko bolj dosledno je vse naslednje. Materialna revščina je veliko zlo sodobnega sveta, pa vendarle prava malenkost v primerjavi z duhovno, ki se dostikrat izraža še v pohlepu, oholosti in hudobiji. Težko je reči, katera je večja, zagotovo pa je lažje odpravljati materialno kot duhovno, pa naj gre za posameznika, narod ali kulturo, kakor še posebej svet kot celoto. Cerkev je skrivnostno Jezusovo telo, delovanje Svetega Duha, znotraj katerega imamo vsak svoje mesto in zaupano nam nalogo, svojo »misijo«, osebno mašo. To je pomen in temeljni smisel misijonske nedelje.

Izhajajo v Ljubljani od 1987 Celoletni prispevek za MO za leto 2017: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Kambodža Foto: Stane Kerin


S POGLEDOM V SVET

Najprej reševati življenja PIŠE MATIJA NARED

Misijonska nedelja nas vedno znova napoti k drugemu. Opozarja pa nas tudi in predvsem na to, da smo odgovorni za drugega. To seveda ni nujno, da razumemo, kot da bi morali vzeti pot pod noge in oditi v misijonske dežele oznanjati krščanstvo, kajti kot kristjani smo vedno poslani najprej k svojemu bližnjemu, k tistemu, ki je poleg nas, čeprav ni nujno, da je »naš«, da spada »k nam«. Vsekakor pa je Božji in zato spada tudi k nam, če smo Božji. Slovenci imamo to srečo, da nam Bog ni nikoli dal možnosti, da bi z orožjem po svetu osvajali tuje dežele, tuje države, zavojevali tuja ljudstva, kot so to delali nekateri drugi okoliški narodi. Po drugi strani si zaradi tega nismo ustvarili občutka večvrednosti. To nam lahko vedno znova pomaga pri tem, da znamo (in da moramo) v svojem bližnjem videti brata in sestro, ki sta nam enakovredna. Ni pa seveda to vedno tako ali samo po sebi umevno. Vzemimo primer Severne Amerike, kjer se je kmalu po odkritju novih dežel zgrnilo na kup nič koliko prišlekov, priseljencev, beguncev, ki so bežali v »novi Jeruzalem« in ga na koncu osvojili, ter pod okriljem kultivacije »zaostalih« indijanskih plemen, pod okriljem osvajanja »divjega« zahoda opravili še etnično čiščenje domorodnih indijanskih plemen. Na koncu so si sicer ljudje prali vest z lepimi filmi s šarmantnim Johnom Waynom v glavnih vlogah in genocid zavili v junaške like braniteljev pravice. Mi vsi pa smo temu nasedali. Ni pa minilo prav dolgo časa, da so sami prišli do tega, da jih zdaj izpodrivajo novi prišleki, naj bodo to Južnoameričani, naj bodo to Arabci … Zgodovina nas tako vedno znova preseneča, predvsem pa ničesar ne nauči. Ta strah pred novodobnimi prišleki je zasidran tudi v mnogih izmed nas. Papež Frančišek je pred kratkim izdal dokument, v katerem kliče k odgovornosti do priseljencev. Papež se, ko govori o prišlekih, beguncih in migrantih, naslanja na Staro zavezo, ki pravi: »Če pri tebi biva tujec v vaši deželi, ga ne zatirajte! Tujec, ki biva med vami, vam naj bo

kakor domačin, kakor eden izmed vas! Ljubi ga kakor sebe, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi; jaz sem Gospod, vaš Bog« (3 Mz 19, 33-34). Papež pa tudi razločno pove, kdo so ti: to so tisti priseljenci in begunci, ki bežijo pred vojno, preganjanjem, naravnimi nesrečami in revščino. Ti pa so skrb vseh nas! »Vsak tujec, ki trka na naša vrata, je za nas priložnost, da se srečamo z Jezusom Kristusom« pravi papež in se opira na 25. poglavje Matejevega evangelija. Jezus je Cerkvi zaupal vsako osebo, ki je morala zapustiti svojo domovino v iskanju boljše prihodnosti, kar je velika odgovornost Cerkve in vseh ljudi dobre volje, poudarja papež Frančišek. Papež to skrb za preganjane strne pod okrilje štirih glagolov: pozdraviti, zaščititi, spodbujati in integrirati, pri čemer papež razume, če skrčimo na bistveno: da pozdravljanje pomeni, da se migranti in begunci počutijo pri nas sprejete in varne, še posebej najranljivejši, varnost beguncev pa mora biti pomembnejša od birokratskih omejitev; zaščita v prvi vrsti pomeni zaščiti pravice in dostojanstvo migrantov in beguncev ne glede na njihov pravni status; še posebej mednarodno pravo ščiti otroke in mladoletne; spodbujanje pa pomeni prizadevanje za zagotovitev priseljencem in beguncem možnosti človeškega razvoja na način, kot si ga je zamislil Stvarnik, pri tem papež še posebej naglasi pravico do verske svobode, pa tudi do socialne in verske vključenosti migrantov in beguncev; integracija pa pomeni medkulturno bogatenje in nikakor ne asimilacije, ki vodi v zatiranje. Izvor sodelovanja

je v spoznavanju drugega in v medsebojnem bogatenju kultur. Gre za kulturo srečevanja. Cerkev, torej vsi, ki se v ta krog prištevamo, in vsi ljudje dobre volje, kot radi poudarjajo papeži, moramo biti v skladu s cerkveno pastoralno tradicijo pripravljeni sodelovati pri uresničevanju pobud. Predvsem pa so najprej potrebni popolnoma konkretni koraki, konkretna dejanja: najprej naj se rešuje življenja. Pomagati moramo torej najprej s konkretnimi dejanji, potem pa tudi s političnimi rešitvami za sanacijo kriznih žarišč in revščine. Brezbrižnost do takšnih stvari in brezbrižnost do pomoči potrebnih je naš greh. Brezbrižnost do človeškega trpljenja je malodušje in beg od sveta. To pa je gnojilo zla. Dovolj je, da ne storimo ničesar. Vsak izmed nas mora pomagati po svojih močeh, če ne, bomo tudi mi enkrat stali pred nekimi drugimi vrati in se praskali ter gledali, kam naj se damo in kam naj se prestopimo, ter klicali: »Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?« (Mt 25, 44). Kot da nismo vedeli, da je bilo že pred davnimi časi napisano: »Če vidiš siromaka, ne odvrni svojega obličja od njega, da tudi Bog ne bo odvrnil svojega obličja od tebe« (Tob 4, 7). Naj nam ta misijonska nedelja ozavesti, da je odgovornost do drugega tudi odgovornost do nas samih in da naj začnemo z misijonsko mislijo in z željo po spreobrnjenju kar na domačem pragu. (Papeževe besede so delno povzete po papeževem sporočilu za 104. svetovni dan migrantov in beguncev za leto 2018, izdano 15. avgusta 2017, pridobljeno na: http://w2.vatican.va/ content /francesco/en/messages/ migration/ documents/ papa-francesco_20170815_world- migrants-day -2018.html 3


MISIJONSKi PRIČEVALEC

Slovenci in misijoni so čudovita zgodba Ob Misijonski nedelji ali Svetovnem misijonskem dnevu, kot ta dan tudi imenujemo, ne le, da več razmišljamo o misijonih, molimo in darujemo zanje, temveč tudi preverjamo misijonsko držo v krajevnih Cerkvah. Prvi so zanjo zagotovo odgovorni škofje, ki nikoli ne morejo gledati le na svoje škofije, temveč morajo imeti pred seboj vesoljno Cerkev. Nadškof Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference, se je z veseljem odzval povabilu ob misijonski nedelji in nam zelo konkretno podal svoja razmišljanja, ki so pričevanjska in pomembno vodilo našemu delovanju. POGOVARJAL SEM SE JOŽE PLANINŠEK

Kako bi opredelili misijonsko razsežnost Cerkve v sodobnem, zglobaliziranem in zlasti v starem delu, razkristjanjenem svetu? Cerkev je po svoji naravi in po svojem bistvu misijonska. Ko je Jezus v Kafarnaumu najprej ozdravil Petrovo taščo in po sončnem zahodu še vse bolnike z različnimi boleznimi, ki so jih prinesli predenj, so naslednji dan množice Jezusa poiskale in ga skušale zadržati, on pa jim je odgovoril: »Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem kraljestvu, ker sem za to poslan« (Lk 4,43). To poslanstvo je Jezus potem prenesel na svoje učence: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam« (Jn 20,21). V poslušnosti Jezusovi besedi je torej Cerkev poklicana biti misijonska povsod in v vseh zgodovinskih, družbenih in kulturnih razmerah, »v ugodnih in neugodnih okoliščinah« (2 Tim 4,2). Prav v sodobnem, zglobaliziranem in razkristjanjenem svetu Cerkev ne sme biti negibna, ampak mora biti odprta, biti mora na poti, da bo lahko v tem svetu postajala to, kar ji je namenil njen Ustanovitelj: Biti sol in kvas. K temu nas vedno znova spodbuja tudi papež Frančišek, ki nas skuša spodbuditi, da postanemo Cerkev, ki gre ven, Cerkev v izhodu in se podamo na obrobja. Je sodobni svet bolj sekulariziran ali bolj razkristjanjen ali bolje 4

»dekatoliziran«, bi lahko to dvoje ali troje sploh delili? Vsem trem trditvam bi lahko pogojno pritrdili. Seveda se sodobni človek v zahodnem svetu ne nek način boji Kristusa. Obnaša se, kot se je obnašal Adam po izvirnem grehu. Odkar ima ta človek občutek, da je življenje vzel v svoje roke in sam določa dobro in zlo, se je začel skrivati pred Bogom. Istočasno pa Boga vedno nosi v sebi. Življenjskega diha, ki ga je Bog ob stvarjenju vdihnil v njegove nosnice, človek ne more dokončno prekriti z nobeno drugo stvarjo. Ostaja navzoč v njem in človek ob vsem skrivanju pred Bogom ostaja duhovno bitje, odprt za duhovno, čeprav si v begu pred Bogom svojih željah išče učiteljev, ki hočejo ustreči njegovim ušesom (prim. 2 Tim 4,3).

spet doživljamo željo po religioznih izrazih, ki so bili zelo živi v preteklosti: romanj je vedno več, vedno več je tudi romarjev, ki romajo peš in to tudi v zelo oddaljene kraje, določne oblike ljudske pobožnosti ponovno nagovarjajo sodobnike. Gre torej za dvoje: sodobnega človeka moramo poslušati in ga skušati razumeti v njegovi govorici, da ga bomo mogli potem tudi prav nagovoriti spet v govorici, ki jo razume.

Mladi narodi, ekonomsko v večini primerov šibki, življenjsko pa močni; kakšno prihodnost pomenijo za Cerkev, tako v njenem splošnem življenju kakor na Imate občutek, da je sodobni, področju duhovnih poklicev? zahodni človek izgubil Mladi narodi imajo prihodnost. občutek za religiozno ali pa Omenjate njihovo življenjsko moč. mu morda z misijonskim in To moč jim daje njihovo razumevaevangelizacijskim nagovorom nje življenjskih prioritet. Pri njih ni ne znamo prav prisluhniti? najprej standard in kariera, čeprav Mislim, da je pretirano reči, da je se gotovo trudijo za čim boljše zahodni človek izgubil občutek za re- pogoje življenja v okviru možnega. ligiozno. Določena religiozna govori- Pri njih je na prvem mestu veselje ca ga ne nagovarja več. Podlega tudi do življenja. Tega veselja jim ne more prerokom, ki oznanjajo božjo smrt vzeti nobena preizkušnja, ki izhaja in se čuti osamljenega in zapuščene- iz njihovega sveta in razmer. To ga v mrzlem svetu, nad katerim je veselje jim lahko začne jemati spougasnilo sonce, kot pravi Nietzsche. ročilo osiromašenega zahodnega Po drugi strani pa ravno v tem svetu sveta, ki svojo osiromašenost skuša


vsak dan srečujemo razmere po celem svetu in nas to pogosto tudi obremenjuje, se po drugi strani tudi za nas realni svet končuje z mejami našega obzorja. Živo sem katoliškost Cerkve doživel pred leti, ko smo sredi zime imeli mašo v planinski koči. Bilo nas je manj kot prstov na rokah, in vendar mi je bilo v tistem trenutku čisto jasno, da je tukaj Cerkev, katoliška Cerkev v vsej njeni čudežnosti. Ko to zavedanje postane del našega odnosa do Cerkve, potem so vsa druga vprašanja bolj ali manj samo še tehnične ali organizacijske narave.

posredovati naprej in te narode oropati njihovega največjega bogastva – življenja. Ker imajo narodi kot taki prihodnost, ima prihodnost tudi Cerkev, ki jih potrjuje v odprtosti za življenje in jim oznanja Boga, ki je Gospod, ki ljubi življenje. Že danes nekatere evropske države doživljajo spremembe, ker se vanje naseljujejo kristjani iz teh dežel. Prinašajo novega duha, novo veselje. Življenje iz pravih vrednot bo samo po sebi imelo odmev tudi na področju duhovnih poklicev.

Ste predsednik Slovenske škofovske konference; kakšni so vaši občutki glede na življenje misijonske zavesti med našimi ljudmi? Slovenci in misijoni je čudovita zgodba, ki se skozi stoletja piše v čudovito pripoved globoke vere, s katero so naši misijonarji odhajali na vse konce zemlje oznanjat Kristusa, po drugi strani pa vedno znova tudi žive misijonske zavesti, s katero so naši katoličani spremljali njihovo delo in ga podpirali. Koliko Slovencev je odšlo v misijone. Od Kitajske do Južne Amerike, od polarnega kroga pa daleč pod ekvator. To potrjuje tudi izdajateljska dejavnost, ki je med slovenskimi kristjani vedno času primerno predstavljala misijonske dežele, misijonarje ter potrebe enih in drugih. Vse to ostaja

živo tudi danes. Glede na velikost Slovenije imamo v misijonih veliko ljudi, duhovnikov, redovnic in redovnikov in vedno več tudi laiških misijonarjev. Čeprav dobro vem, kako velikodušno slovenski kristjani podpirajo misijonske projekte, sem vedno znova presenečen, kakšen odziv imajo različne misijonske akcije med našimi ljudmi. Slovenija je v odličnem pomenu besede država misijonarjev, tako tistih v svetu kot tistih doma, ki prve podpirajo. V čem je najučinkovitejša misijonska razsežnost vsakogar izmed nas v Cerkvi, ne glede na to, kje in kaj kdo je? Ne morem odgovoriti na to vprašanje, ne da bi navedel Jezusov stavek, v katerem je razodel razpoznavno znamenje svojih učencev: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,35). Kakor so sodobniki prve Cerkve občudovali kristjane ravno zaradi njihove medsebojne ljubezni, bodo prav zdravi, iskreni in pristni medčloveški odnosi znotraj krščanskih skupnosti najmočnejše pričevanje za naše sodobnike. Takšnih odnosov si namreč vsi želimo in po njih hrepenimo, pa naj bomo verni ali neverni. Prav takšni odnosi bodo vsem govorili, da v resnici živimo iz Gospoda Jezusa, ki je zase rekel, da je prišel, »da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju« (Jn 10,10).

Bili ste frančiškanski provincial, sedaj ste ordinarij nadškofije; kako usklajujete potrebe krajevne in vesoljne Cerkve? Temeljno vprašanje je pravzaprav v tem, kaj je za posameznika, za vernega laika, za duhovnika ali pa za škofa Cerkev. Na kaj pomislimo, ko ob nedeljah in praznikih pri veroizpovedi molimo, da verujemo v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Se misel ustavi znotraj domače župnije, morda seže do meja naroda, v katerem živim svoje krščanstvo, ali pa katoliškost Cerkve razumem v njenih dejanskih razsežnostih, v njeni svetovni razraščenosti. Mislim, da nam tega včasih manjka. Čeprav 5


MISIJONSKA ZAKLADNICA

Ena pokoncilskih zmed PIŠE FRANC SODJA LETA 1970

V prenavljanju vsega se včasih porodi želja po prenavljanju tudi tam, kjer ne bi bilo potrebno. V zadnjih tridesetih letih je misijonska znanost zelo razčistila vprašanja, ki zadevajo misijonsko poslanstvo Cerkve. Koncil je razgrnil nove, širše poglede in dal podlago za daljna razmišljanja. Trajala bodo dolgo. Povedano čisto točno: do sodnega dne. Misijonski odlok je povzel vsa dokoncilska modrovanja o temeljnem vprašanju: zakaj misijoni. Kot misijonska znanost sama je tudi odlok gladko povedal: misijonska dejavnost med pogani se razlikuje od dušnopastirske dejavnosti med verniki, kakor tudi od poskusov, da spet dosežemo edinost med kristjani. Kljub temu so se po koncilu utrinjale čudovite misli: delo Cerkve je povsod eno in isto; misijoni so povsod: v New Yorku, v Gorici, v Ljubljani, v Parizu, Buenos Airesu; ni več vprašanje evangelizacije, ampak socialno delo v »tretjem svetu«; končno: kaj bi vznemirjali poštene »pogane«, če so pa anonimni kristjani, saj že imajo svojo posebno pot do Boga. Morda je v marsikateri besedi kanec resnice ali vsaj duhovitosti, vendarle bi premaknili evangelij, če bi jih sprejeli kar zares in kot pribite. Morejo biti povod novega razmišljanja, a ne več. Najmanj pa bi bilo pametno z njimi podirati misijonsko vzdušje, ki vedno bolj zajema Božje ljudstvo, in smemo upati, da bo prav to premaknilo z mrtve točke težko trenutno vprašanje: vprašanje misijonskih poklicev. Kaj naj brez posebne učenosti rečemo k temu? Res, Bog hoče, da se vsi ljudje zveličajo. In ta cilj ima delo v Parizu prav tako kot v Pekingu. Povsod so »pogani«, novi še hujši od starih. Ljudje dobre volje, pa naj bodo kjer koli, bodo že kako našli Boga in svoje odrešenje. Kako daleč seže skrivnostno življenje in odreševanje Cerkve, ne more nihče povedati. Vse to drži. A kljub temu je treba misijonsko delo imeti za svojsko delo Cerkve. Ni samo zemljepisna oddaljenost. Ta niti ne more biti merilo. Ni 6

»poganstvo« samo razpoznavni znak. Morda je praktično gledano tisto, kar daje Cerkvi nujno in posebno nalogo misijonskega dela prav to, da so celi narodi, mogočni narodi s starodavnimi in visoko razvitimi kulturami, kjer Cerkev še ni ukoreninjena. Učlovečenje se tam še pričelo ni. V starih krščanskih deželah je lahko veliko mlačnosti, veliko nevere, če uporabljamo antikvarični izraz: »poganstva«, a vendarle sta v evro-ameriških narodih Cerkev in krščanstvo tako ukoreninjena, da je to očito na prvi pogled. Naj bo kak pisatelj še tak ateist, ko piše, ne more mimo sledi krščanstva, ker je omika z njim tako prepojena, da bi iztrgali nekaj prav svojskega, če bi ji odvzeli krščanski obraz. Tako je z vsemi umetnostmi. Če na koncertih v deželah, kjer je brezboštvo režimska vera, izvajajo klasične maše, oratorije; če na umetniških razstavah kažejo cerkveno in religiozno slikarstvo, je vse to le dokaz, da je Cerkev tako zelo pričujoča, da si evropske omike brez nje ni mogoče predstavljati. V misijonskih deželah je obratno. Morda so posamezniki zelo verni katoličani, nam naravnost za zgled. Morda so kje pa kje zares lepe krščanske občine, bolj žive kot marsikatera župnija v krščanskih deželah. A omika ni zaznamovana s krščansko miselnostjo. Cerkev ni pognala korenin. Ne le, da še ni v rokah domačih duhovnikov, škofov, laikov in bi pomoči od zunaj ne potrebovala. To bi niti nazadnje ne bilo tako nujno, kot nam izkazuje krščanska Južna Amerika, ki nujno potrebuje duhovnike od drugod. S krščanstvom smo se teh omik in občečloveškega življenja komaj dotaknili, ali pa niti ne dotaknili.

In dokler bo trajalo to stanje, da se v polnosti skrivnost učlovečenja nadaljuje le v krščanskih deželah, tedaj le v eni omiki, da pa Cerkev s tem delom ni pričujoča med vsemi drugimi milijonskimi narodi in omikami, tako dolgo smo primorani govoriti o tem, da je misijonsko delo nekaj povsem različnega od vsega drugega dela Cerkve. Zato bi samo zmedo povzročali, če bi rekli, da je isto spreobračati »pogana« v Parizu, ali pa iti v Indijo ali na Kitajsko. Tako slej ko prej velja beseda zapisana v Misijonskem odloku: »Posebni namen misijonske dejavnosti je oznanjevanje in zasajanje Cerkve med naredi in skupnostmi, med katerimi še ni ukoreninjena.« Gotovo pa nikdar ne bo mogoče začrtati mej med čisto misijonskimi in čisto krščanskimi deželami, niti geografsko niti glede na stopnjo razvoja. Pa niti ni potrebno. Dovolj, da se zavemo, kaj je posebno in nujno delo Cerkve. Nanj čaka že dve tisočletji vsa Azija, velik del Afrike, vsa Oceanija … Številke res niso merodajne. A ker že tako radi govorimo o »tretjem svetu«, ki naj bi bil obenem misijonski svet, je morda dobro povedati, da je po statistiki najbolj katoliška dežela Južna Amerika z 90 odstotki katoličanov. Severna jih ima le 20 in Evropa 48 odstotkov. V vseh predelih pa je Cerkev toliko ukoreninjena, da more s svojim rednim delom nadaljevati skrivnost učlovečenja – inkarnacije. V Aziji pa je le 3 odstotke katoličanov in v Oceaniji le 2 odstotka. Afrika hitro napreduje, a se ne smemo varati, da je s komaj 10 odstotki katoličanov misijonski problem že rešen. Kratko: ena pokoncilskih zmed bi bila, če bi hoteli črtati misijonsko delo kot svojsko delo Cerkve. Dejstva govorijo drugače, – znamenje nedoraslosti bi bilo, če bi si s podobnimi domislicami skušali znebiti breme z ramen. Bolj moško je s polno zavestjo stati pred odgovornostjo, naj je še tako težka.


KUBA

Obisk Irme na Kubi PETER IVANČIČ, SALEZIJANEC, KUBA

Spet s Kube. Tokrat bolj na kratko. Tudi ne s kolesarske perspektive. Kot tudi brez sombrera na glavi. Obiska Irme (sv. Frančišek Asiški bi ji rekel "sestra Irma") je bila deležna tudi Kuba. Čeprav naj po začetnih napovedih otok ne bi bil deležen njene prevelike pozornosti, je bil potem "program" drugače izpeljan. Prišla je počasi. Kot radovednica je hotela v svoj obisk vključiti čim več. Potem pa se je dolgo, dolgo poslavljala. Svoj ples je odigrala profesionalno, v svojem stilu in divje.

dnevi oziroma noči brez luči ter možnosti uporabe električnih aparatov. Saj se tudi tako dá živeti. Pa kaj, ko smo le preveč "priklopljeni" na žično napeljavo in se kot "odklopljeni" nelagodno počutimo. Ko se je pri nas (neverjetno!) že kaj kmalu pojavila luč in sem bil ob koncu dneva v naši hišni kapelici, sem razmišljal: "Kolikšna Luč si šele ti, Gospod! Ko bi si vsi še bolj želeli te Tvoje večne Luči!" Po manj kot tednu dni je bilo življenje v Camagueyu že skoraj spet na običajnih tirnicah. Seveda je bilo in je še vedno treba pospraviti in urediti razne stvari. To je v teku! Kot tudi, in predvsem, iskanje karitativnih in solidarnostnih poti do tistih, ki jih je pohod orkana Irme najbolj prizadel. Ljudje imajo izreden čut za sočloveka. Samo primer: Prebivalci Maisíja, kraja na skrajnem južnem obronku otoka, ki ga je lanski ciklon Začetna stopnja ob pojavu orkana je utrditi. Na streho naše hiše sem ob Mathew skoraj popolnoma uničil, so bila, kot je to običajno, informativkoncu urejanja dal na primerno se v okviru svoje župnije odločili, da na in tolažilno obarvana: "Upajmo, mesto 100 % "varovalko", čudodelpa letos oni pomagajo prizadetim da orkan ne bo ubral poti na Kubo. no svetinjico Božje Matere. Pa seveda zaradi orkana. Kako lepa gesta! Med Če pa že, pa vsaj to, da do sém ne vse naokrog pokropil z blagoslovljeno ljudmi pa je bila nenehno navzoča bo prišel!" (Kako egoistično!). Pravvodo. Pohod orkana ob in po obrontudi zaskrbljenost in z njo povezana zaprav na samem začetku sam niti kih otoka je bil pretresljiv; ponekod molitev za tiste, ki jih je na sosednjih nisem dobro vedel, kaj imajo ljudje v jutru drugje ob belem dnevu. otokih in območjih orkan še veliko v svojih pogovorih toliko povedati o V Camagueyu se je orkan začel z bolj prizadel in uničil. "neki Irmi". večerom, trajal vso noč, do ranega Tako je! Vsi smo na isti Zemlji! Potem pa je prišla tudi za Kubo jutra. Čeprav je bilo središče orkana v Živimo v istem času! Isti je naš Stvartista vznemirljiva stopnja alarma, z najbližji razdalji skoraj 80 km oddanik, isti naš Krmar! In ista je tudi vedno bolj jasno sliko, da bodo učinki ljeno od nas, je njegova moč podiranaša Nebeška Mati! Res pa je, da orkana 5. (to je najvišje) stopnje la najmogočnejša drevesa in pustila ima nekdo več sreče, drug manj, zaradi obsega in moči tudi "do sém za seboj nepopisno razdejanje. Pred- nekdo mora bolj trpeti in pretočiti prišli". Začelo se je zares, z vsemi pot- vsem na obmorskih predelih severveč solzá, drugemu pa gre življenje, rebnimi pripravami. Vse skupaj je nega, bolj natančno, srednjega dela vsaj trenutno, bolj gladko. Vse je dar. postalo naenkrat še najbolj podobno otoka. Po poročanju je na Kubi zaradi Vse je Božji dar. Pametno je naučiti velikemu razdraženemu mravljišču, orkana izgubilo življenje 10 ljudi. se večkrat čez dan ponoviti: BOGU kjer vse teka sem ter tja, kjer vsakdo Tu, v Camagueyu in okolici, smo jo HVALA! Kajti "milost Gospodova je, nekaj išče in prenaša to in ono. Treba kljub vsemu dobro odnesli. Hvala da nismo pokončani, ker je Njegovo je bilo poskrbeti za osebno varnost, Bogu! Tu pa tam je resda šla kakšna usmiljenje neizčrpno", kot piše v 3. za varnost bivališč, se preseliti v bolj streha ali njen del. Kar potem za pri- poglavju svetopisemske knjige Žavzdržljiva stanovanja, oskrbeti se z zadetega posameznika predstavlja lostink. In prav je, da tudi drug najnujnejšim (prehrano, vodo, svetili seveda kar precej neprijetno popradrugemu večkrat rečemo HVALA! Ne za "temne" noči). Pa tudi odstraniti vilo. Zaradi podrtih dreves je bila samo zaradi vljudnosti, ampak ker kakšno nevarno drevo, vejo ali drug seveda precej poškodovana elektrismo si med seboj bratje in sestre. predmet, iti na streho in jo kakorkoli fikacija in telefonija. Zato so sledili Hvala in lep pozdrav vsem. 7


UKRAJINA

Zlata izposojevalnica S. JOŽICA STERLE, MARIJINA SESTRA, UKRAJINA

Tokrat se vam oglašam z Zakarpatja, od koder so se, kakor nas uči zgodovina, naši predniki preselili v lepo deželo pod Triglavom. Najbrž so naše korenine res tukaj, saj nas povezuje soroden jezik in popolnoma enaki priimki. Od lanske jeseni sva s s. Ivančico tukaj v vasi Turja Remeta. Naša sestra Marta Meško in njen oče sta dolga leta gojila željo in molila, da bi njihova domačija postala samostan. Njune sanje počasi postajajo resničnost. Domačini so naju sprejeli zelo odprto in nama takoj začeli pripovedovati, kdo je bolan in potrebuje pomoč, ali pa je v kakšni drugi stiski. Tako sva se najprej razgledali po vasi, počasi pa še po drugih krajih. Sedaj imava že kar širok delokrog. Avto Škoda Yeti, ki nama ga je podarilo Misijonsko središče, pa nama omogoča, da prideva do ljudi in jim prineseva potrebno pomoč. Imava že tudi nekakšno »izposojevalnico« invalidskih vozičkov, hodulj, bergel in zračnih blazin proti preležaninam. Zlata vredne so tudi plenice in ves sanitetni material, ki ste nama ga zbrali mnogi dobrotniki. Bog naj vam vsem obilno povrne! Posebej iskane pa so obloge za preležanine, kajti tukaj se jih ne dobi. To je kakor čudežni ključ, ki nama je odprl vrata že v veliko hiš. S. Ivančica se pogosto smeje: »Ljudje niti ne vedo, v kaj se spuščajo. Kmalu za nama bo k njim prišel duhovnik, ki bo bolnika spovedal, mu podelil sv. obhajilo in bolniško maziljenje. Čeprav se sedaj bojijo, ga bodo sami želeli, potem pa bodo veseli, da spet živijo v božji milosti.« Jezus je res Odrešenik. Njegovo odrešenje začutimo že tukaj, čeprav sredi križev in težav. Mož, ki je 32 let preživel v zaporu, potem pa hudo zbolel, je po prejemu zakramentov rekel: »Če bi vedel, da mi bo spoved prinesla takšno olajšanje, bi se že davno odločil za ta korak!« Zelo sva veseli, da je naš župnik tako odprt za potrebe ljudi in mu ni škoda časa za obiske. Z vsakim najde skupni jezik, se malo pošali in ljudje mu odprejo svoja srca. Tako se v resnici odprejo Bogu. 8

Počasi sva se spoznali tudi z družinami v raznih stiskah. Nekaterim je bilo treba pomagati z urejanjem dokumentov, druge naročiti pri zobozdravniku, tretjim kupiti šolske potrebščine ... Otroci radi pridejo k nama, da skupaj pečemo ali kuhamo. Počasi snujeva tudi pastoralne načrte. Poleg vsega tega pa naju zaposluje gradnja nove hiše na kraju Meškove domačije. Stara hiša je bila namreč zelo majhna in v slabem stanju, tako da se je ni dalo nič popraviti. Če hočemo tukaj živeti in pomagati ljudem, potrebujemo malo več prostora. Radi bi imeli kapelo, kjer bi se lahko zbirali otroci in odrasli k molitvenim srečanjem in sv. maši. Vidiva veliko žena, ki so doma same z otroki, možje pa so na delu v tujini. Radi bi jih zbirali v skupini, da bi lažje premagovale odsotnost svojih mož in

molile zanje, ne pa iskale tolažbe v alkoholu. Za učenje verouka in druga srečanja potrebujeva učilnico. Sanjava o tečajih kuhanja za mlade, zato potrebujeva malo večjo kuhinjo. Pogosto je treba koga peljati k zdravniku, pa ga nimava kje umiti in pripraviti za pregled. Potrebujeva kopalnico, kjer bi lahko umili človeka na invalidskem vozičku. Potrebujeva kotiček, kjer bi se lahko v miru pogovorili z ljudmi, ki prihajajo k nama v najrazličnejših stiskah. Ne nazadnje potrebujeva prostor, kjer bi lahko hranili plenice in vse drugo, kar nam dobri ljudje podarite za uboge ... Veliko časa je zahtevalo urejanje potrebnih dokumentov, ob tem pa sva spoznali kar nekaj dobrih ljudi, ki so nama pomagali. Veliko hvaležnost čutiva do arhitekta in zidarjev, ki so res možje na mestu. So zelo pošteni in delavni, med seboj pa pravi prijatelji, zato se znajo tudi pošaliti. Med njimi je mojster Ivan, ki je pečar. V hudi vročini se je v šali ponujal, da bi šel kam zidat peč. Rekel je, da bo v enem tednu končana. Čez kratek čas pa smo ga res prosili, da bi šel popravit dve zidani peči v zelo ubogo hišo, kjer imajo devet otrok, psihično bolnega očeta in ležečo staro mamo. Ko je videl, v kakšnih razmerah bo delal, je rekel nadzornemu: »Kupi mi 100 g žganja, da bom zdržal.« No, zdržal je tudi brez takšnega razkužila in končal prej kot v enem tednu. Ostali delavci so se šalili, da je sam hotel iti, on pa jim je pripovedoval, kako je bilo tam. Razumel je, da ta družina letos ne bo zmrzovala tako kot lani, ko se je iz peči kadilo in preprosto niso mogli kuriti. Gradnja je povezana tudi z velikimi stroški. Pred kratkim so nama iz Misijonskega središča poslali darove, ki so se nabrali na mojem računu. Vsem darovalcem se prisrčno zahvaljujem in se vas spominjam v molitvi. Za vsako pomoč vam bom iskreno hvaležna tudi v prihodnje.


POSLANICA IN POSLANI

Poslanica papeža Frančiška za svetovni misijonski dan Misijon v osrčju krščanske vere

Dragi bratje in sestre, tudi letos nas svetovni misijonski dan združuje ob osebi Jezusa Kristusa, »prvega in največjega evangelizatorja« (Pavel VI., Apostolska spodbuda Evangelii nuntiandi, 7), ki nas neprestano vabi, da oznanjamo evangelij ljubezni Boga Očeta v moči Svetega Duha. Ta dan nas vabi k ponovnemu premišljevanju o poslanstvu v osrčju krščanske vere. Cerkev je namreč misijonska po naravi; če to ne bi bila, ne bi bila več Kristusova Cerkev, ampak eno izmed združenj, ki bi kaj kmalu iztrošilo svoj smisel in izginilo. V svetu, zmedenem zaradi mnogih utvar, velikega nezadovoljstva in raztrganem zaradi bratomornih vojn, ki po krivičnem prizadenejo najbolj nedolžne, smo poklicani, da si zastavimo nekaj vprašanj, ki se dotikajo naše krščanske istovetnosti in odgovornosti, ki jo imamo kot verniki. Kaj je temelj misijona? Kaj je srce misijona? Katere življenjske drže misijon?

Misijon je spreminjajoča moč Kristusovega evangelija, ki je Pot, Resnica in Življenje

Poslanstvo Cerkve, namenjeno vsem ljudem dobre volje, je utemeljeno na spreminjajoči moči evangelija. Evangelij kot dobra novica, ki s seboj prinaša nalezljivo veselje, vsebuje in ponuja novo življenje: vstalega Jezusa, ki s posredovanjem svojega oživljajočega Duha postane za nas Pot, Resnica in Življenje (prim. Jn 14,6). Je Pot, ki nas vabi, da ji sledimo z zaupanjem in pogumom. S tem ko sledimo Jezusu kot svoji Poti, izkušamo Resničnost in dobimo njegovo Življenje, ki je polnost občestva z Bogom Očetom v moči Svetega Duha. To nas osvobaja vsake oblike egoizma in je izvir ustvarjalnosti v ljubezni. Tako preobrazbo želi Bog Oče od svojih sinov in hčera. Ta preobrazba

se izraža tako, da ga častijo v duhu in resnici (prim. Jn 4,23–24) v življenju, ki ga navdihuje Sveti Duh, v hoji za Jezusom Kristusu in v slavo Boga Očeta. »Božja slava je živi človek« (sv. Irenej, Adversus haereses IV, 20, 7). Na ta način je oznanjevanje evangelija živa in učinkovita beseda, ki postaja to, kar oznanja (prim. Iz 55,10–11) – Jezus Kristus, ki neprenehoma postaja meso v vsaki človeški okoliščini (prim. Jn 1,14).

Misijon in Kristusov kairos

Poslanstvo Cerkve torej ni širjenje niti verske ideologije niti vzvišene etike. Mnoga svetovna gibanja prinašajo visoke ideale in izražajo spoštovanja vredne etične drže. Po cerkvenih misijonih Jezus Kristus nadaljuje evangelizacijo in svoje delovanje, zato predstavljajo kairos, ugoden čas odrešenja v zgodovini. Z oznanjevanjem evangelija Jezus postaja vedno znova naš sodobnik, da bi vsak, ki ga sprejme z vero in ljubeznijo, izkusil moč preobrazbe Duha Vstalega, ki

oplaja človeštvo in stvarstvo, kot dež namaka zemljo. »Njegovo vstajenje ni stvar preteklosti. Vsebuje življenjsko moč, ki je prepojila svet. Kjer se vse zdi mrtvo, spet povsod poženejo znamenja vstajenja. Je moč brez primerjave« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 276). Ne pozabimo, da »na začetku kristjanovega bitja ni neka etična odločitev ali velika ideja, ampak srečanje z nekim dogodkom, z neko Osebo, ki daje njegovemu življenju novo obzorje in s tem njegovo odločilno usmeritev« (Benedikt XVI., Deus caritas est, 1). Evangelij je Oseba, ki se nam neprenehoma podarja in nas neprestano vabi, naj jo sprejmemo s ponižno in dejavno vero, da tako delimo svoje življenje z dejavno soudeležbo pri velikonočni skrivnosti smrti in vstajenja. Evangelij po krstu postane izvir novega življenja, prosto vladavine greha ter osvetljeno in spremenjeno s Svetim Duhom. Po birmi postane okrepčujoče maziljenje, ki z istim Duhom kaže nove 9


Slovenski misijonarji KANADA

Dorica Sever

UKRAJINA

Marta Meško Jožica Sterle Barbara Peterlin

ALBANIJA

Vida Gerkman GRČIJA

Anita Poljak TURČIJA

Martin Kmetec Veronika Nose JORDANIJA

KUBA

Milena Zadravec

Peter Ivančič

FRANCOSKA GVAJANA

Hugo Delčnjak MEHIKA

Barbara Čuk SLONOKOŠČENA O.

Ivan Bajec Pavel Bajec Anica Starman

PERU

Andreja Godnič

KONGO

Redovi SDB . . . . . . . Salezijanci CM . . . . . . . . Lazaristi OFMConv . . Minoriti OFM . . . . . . . Frančiškani DJ . . . . . . . . . Jezuiti LJ . . . . . . . . . duhovnik ljubljanske nadškofije KP . . . . . . . . . duhovnik koprske škofije HMP . . . . . . . Hčere Marije Pomočnice HKL . . . . . . . Hčere krščanske ljubezni OSU . . . . . . . Uršulinke FMM. . . . . . . Frančiškanke Marijine misijonarke ŠS . . . . . . . . . Šolske sestre Sv. Frančiška Kristusa Kralja FBS . . . . . . . . Frančiškanke Brezmadežnega spočetja MS . . . . . . . . Marijine sestre čudodelne svetinje MJK . . . . . . . Misijonarke Jezusa Kristusa

BRAZILIJA

Mojca Karničnik

Agata Kociper Metka Kastelic Ana Slivka

ČILE

Mateja Koršič

ZAMBIJA

Janez Mlakar Janez Mujdrica Stanko Rozman

SE ZN A M SLOV E NS K I H MI S I J O NA R J E V P O D RŽ AVAH ALBANIJA Gerkman Vida, HKL

BURUNDI Kavčič Bogdana, HKL

FRANCOSKA GVAJANA Delčnjak Hugo, OFM

JORDANIJA Zadravec Milena, HMP

KIRGISTAN Mihelčič Janez, DJ

BOCVANA Žnidaršič Fani, OSU

ČILE Mateja Koršič, OSU

GRČIJA Poljak Anita, HKL

KANADA Sever Dorica, FMM

KONGO DR Karničnik Mojca, MJK

BRAZILIJA Kociper Agata, HMP Kastelic Metka, HMP Slivka Ana, FMM

EGIPT Zajtl Franc, SDB

JAPONSKA Kos Vladimir, DJ

KAZAHSTAN Majetič Miha

KUBA Peter Ivančič, SDB

MADAGASK Adamič Jože, Kerin Tone, C Krmelj Janez Mesec Janez, Opeka Peter, Strajnar Mate Zanjkovič Ma


i po svetu v letu 2017

KAR , CM CM , LJ , LJ , CM evž, laik arjeta, HMP

KAZAHSTAN

Miha Majetič

KIRGISTAN

Janez Mihelčič

RUSIJA

Anton Ovtar Janez Sever Anica Vlašič

JAPONSKA

Vladimir Kos

EGIPT

Franc Zajtl

UGANDA

Danilo Lisjak

RUANDA

BURUNDI

Anka Burger Vesna Hiti Jože Mlinarič Vilko Poljanšek

Bogdana Kavčič

MOZAMBIK

Anton Grm Zvonka Mikec Katarina Tomc MALAVI

Lojze Podgrajšek

MADAGASKAR

Jože Adamič Tone Kerin Janez Krmelj Janez Mesec Peter Opeka Matevž Strajnar Marjeta Zanjkovič

BOCVANA

Fani Žnidaršič

MALAVI Podgrajšek Lojze, DJ

PERU Godnič Andreja, OSU

MEHIKA Čuk Barbara, FMM

RUSIJA Ovtar Anton, CM Sever Janez, DJ Vlašič Anica, FMM

MOZAMBIK Grm Anton, SDB Mikec Zvonka, HMP Tomc Katarina, laik

RUANDA Burger Anka, HKL Hiti Vesna, HKL Mlinarič Jože, SDB Poljanšek Vilko, SDB SLONOKOŠČENA OBALA Bajec Ivan, KP Bajec Pavel, KP Starman Anica, FBS

TURČIJA Kmetec Martin, OFMConv Nose Veronika, HKL UGANDA Lisjak Danilo, SDB

UKRAJINA Meško Marta, MS Peterlin Barbara, MS Sterle Jožica, MS ZAMBIJA Mlakar Janez, DJ Mujdrica Janez, DJ Rozman Stanko, DJ Izdalo MSS, oktober 2017


poti in načine pričevanja ter bližine. Po evharistiji postane hrana novemu človeku in »zdravilo nesmrtnosti« (Ignacij Antijohijski, Epistula ad Ephesios, 20, 2). Svet najbolj potrebuje evangelij Jezusa Kristusa. Po Cerkvi nadaljuje svoje poslanstvo usmiljenega Samarijana in zdravi krvaveče rane človeštva; nadaljuje poslanstvo Dobrega Pastirja in neprestano išče izgubljene na krivih in brezciljnih poteh. Hvala Bogu ne manjka pomenljivih izkušenj, ki pričujejo o moči preobrazbe evangelija. V mislih imam študenta Dinka, ki za ceno lastnega življenja reši pred gotovo smrtjo študenta iz plemena Nuer. V mislih imam bogoslužje na severu Ugande, v Kitgumu, kjer so divjali krvavi spopadi upornikov, ko je misijonar skupaj z verniki ponavljal Jezusove besede na križu: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si nas zapustil?« – obupan krik bratov in sester križanega Gospoda. Bogoslužje je bilo za ljudi vir velike tolažbe in poguma. Lahko pomislimo na mnoga pričevanja o tem, kako evangelij pomaga premagovati zapiranje, spopade in rasizem ter spodbuja spravo, bratstvo in deljenje dobrin.

Zato moramo imeti veliko raje »obtolčeno Cerkev, ki je ranjena in zamazana, ker je šla ven na ceste, kakor pa bolno Cerkev, ki se zaradi svoje zaprtosti in lagodnosti oklepa lastne varnosti« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 49).

da bi vsem oznanila evangelij. Po globoki vsakdanji misijonarski duhovnosti in rednem spodbujanju mladine, odraslih, družin, duhovnikov, redovnic in redovnikov ter škofov, v vsakem raste misijonarsko srce. Svetovni dan misjionov, ki ga spodbuja Papeška

Mladi, upanje misijona

družba za širjenje vere, je primeren trenutek, da misijonsko srce krščanskih skupnosti sodeluje z molitvijo, pričevanji in darovi, da bi odgovorile na velike in obsežne potrebe evangelizacije.

Mladi so upanje misijona. Oseba Jezusa Kristusa in veselo oznanilo, Misijon navdihuje duhovnost ki ga je oznanil, še vedno prevzema nenehnega izhoda, romanja in mnoge mlade. Iščejo poti, na katerih izgnanstva bi uresničili pogum in navdihe srca v Poslanstvo Cerkve pospešuje duhovslužbi človeštva. Mnogi mladi »spričo nost nenehnega izhoda – da »zapustrpljenja na svetu, prispevajo svojo sotimo svojo udobnost in pogumno do- lidarno pomoč in se lotevajo različsežemo vsa obrobja, ki potrebujejo nih oblik dejavnosti in prostovoljstva. luč evangelija« (Apostolska spodbu[...] Kako lepo je, če so mladi ›sopotnida Evangelii gaudium, 20). Poslanstvo ki vere‹, srečni, da prinašajo Jezusa na Cerkve spodbuja naravnanost k nevsako cesto, na vsak trg, na vsak konec nehnemu romanju skozi življenjske sveta!« (Apostolska spodbuda Evanpuščave, skozi različne izkušnje lakote gelii gaudium, 106). Naslednje splošno in žeje pravičnosti. Poslanstvo Cerkve redno zasedanje škofovske sinode, ki navdihuje nenehno izkušnjo odprtos- bo leta 2018 na temo »Mladi, vera in ti, da bi človeku, žejnemu neskončrazločevanje«, je ugoden trenutek, da nosti, pokazali stanje begunca na poti pritegnemo mlade k skupni misijonski do končne domovine, razpetega med odgovornosti, ki potrebuje njihovo »že« in »še ne« nebeškega kraljestva. bogato domišljijo in ustvarjalnost. Misijon Cerkvi govori, da ni sama sebi namen, temveč orodje in posreDelo papeških misijonskih družb dnica kraljestva. Cerkev, ki je zazrta Papeške misijonske družbe so dragocesama vase in se veseli zemeljskih no orodje za spodbujanje vsake krščanuspehov, ni Kristusova Cerkev, ske skupnosti, da preseže svojo omejenjegovo križano in poveličano telo. nost in gotovost ter odrine na globoko, 12

Misijonariti z Marijo, Materjo evangelizacije

Dragi bratje in sestre, misijonarimo z zgledom Marije, ki je Mati evangelizacije. Navdihnjena od Svetega Duha je sprejela Besedo življenja v globino svoje ponižne vere. Naj nam Devica Marija pomaga, da bomo tudi mi izrekli svoj »da« v nujnosti oznanjevanja Jezusove vesele novice v našem času. Naj nam izprosi novo gorečnost velikonočnih kristjanov, da bomo vsem ponesli evangelij življenja, ki zmaguje nad smrtjo. Naj prosi za nas, da si pridobimo sveto gorečnost iskanja novih poti, po katerih bo dar odrešenja dospel do vseh ljudi. V Vatikanu, 4. junija 2017, na slovesni praznik binkošti Frančišek


UTRINKI POGOVORA

Iz Prekmurja na streho sveta Še en obsežen pogovor imamo pred seboj, ki ga je naredil g. Matjaž Križnar, to pot z misijonarko s. Dorico Sever. V njem je veliko zanimivega, še posebej v teh misijonsko obarvanih dneh. Ne moremo objaviti celote, saj bi obsegal šest strani, zagotovo pa bo prvi del pogovora prinesel prenekatero spoznanje o misijonskem poklicu in posebnem delu naše, izredno zanimive misijonarke, ki deluje med Eskimi na severu Kanade. Na poti k vam, proti Sončni poti, se peljemo mimo župnijske cerkve. Morda kako besedo o tem, kako ste bili povezani z domačo župnijo? Z župnijo smo bili vedno zelo povezani. Še kot majhna deklica se spominjam prvega misijona, po ne vem kolikih, morda po več kot 30 letih. Bilo je tako mrzlo, da smo doma pogreli strešno opeko, jo zavili v časopis in šli s to strešno opeko v cerkev, da smo bili lahko pri maši ali pri dolgih nagovorih. Z župnijo me je vedno vezalo prijateljstvo, posebej do gospoda Jožefa Smeja, ki je bil moj prvi katehet. Verjetno me je on zaznamoval, ker mi je vedno dejal: »Dorica Zorica – tako me je nagovarjal – ti boš enkrat katehistinja, ti boš enkrat učila druge, tako kot jih jaz učim!« Bil je zelo dober do nas, jaz sem to čutila zelo osebno, zato ga vedno obiščem. Sicer je župnijska cerkev posebna, ne samo zato, ker si bil tam krščen, ampak tudi zaradi ljudi, ki so te

zaznamovali, ki so ti bili blizu, ki te imajo radi. Posebno še zdaj, ko pridem domov in jim spregovorim o misijonu, radi prisluhnejo, pomagajo. Tokrat nisem imela nobenih nagovorov, ampak vedno začutim, da me župnija spremlja. Župnija je tudi drugi dom. Rekli ste, da vas je škof Smej zaznamoval. Kaj je bilo še takega, da vas je nagovorilo za ta poklic, da ste kot redovnica položila plug na to božjo njivo – kaj je bilo odločilno? Takrat je izhajala revija, ki se je imenovala Srečanje. Izdajali so jo frančiškani na Prešernovem trgu. Sedaj se imenuje Brat Frančišek. V tistih časih je bil v reviji objavljen članek o sestrah frančiškankah Marijinih misijonarkah. Napisala ga je s. Magdalena Gosarjeva, ki je še danes na Dunaju. V tistem članku je napisala, da se sestre, ki se odločajo za misijone, pripravljajo v mednarodnih skupnostih. To je bil zopet tisti izziv

drugačnosti, ki je bil zame nekaj več, verjetno me je tudi to nagovorilo. Ob tem še dejstvo, da so bile usmerjene frančiškansko in so delovale tudi v misijonih. Tako sem leta 1970 na Dunaju vstopila k frančiškankam Marijinim misijonarkam. Moj poklic se je vedno bolj poglabljal in potem sem bila po študiju teologije in religiozne pedagogike poslana v Slovenijo. Takrat je bil v Ljubljani nadškof Pogačnik. Sestre so med tem odprle samostan v Cerkljah na Gorenjskem. Tam sem 7 let učila verouk, bila sem dejavna tudi pri katehezi na škofijski ravni, pa še druge naloge sem opravljala. Leta 1983 me je generalna predstojnica poslala v misijon v Francosko Gvajano. Tam sem delovala 10 let. Delala sem na škofiji pri škofu Francoisu Morvanu, ki je prihajal iz Bretanije v Franciji. Ustanovili smo škofijski pastoralni center. Deset let sem živela v tamkajšnjem vročem podnebju. Pripravljala sem različne katehetske programe, pripravo na zakon, tečaj za katehumene, vse, kar je bilo treba organizirati na škofiji v pastoralni službi. Leta 1991 me je generalna predstojnica poklicala, naj se vrnem v Slovenijo, ker smo po osamosvojitvi dobile nazaj naš samostan na Mirju, ki je bil podržavljen. Bil je v ruševinah in bilo ga je treba prenovit ter na novo začeti redovno življenje v Sloveniji. Bilo je težko, ampak sem ubogala. Tako sem se vrnila nazaj v Slovenijo in smo zelo lepo prenovile ta samostan po Plečnikovih idejah. Takrat je bila Trnovska župnija zelo aktivna, veliko smo sodelovali. Janez Pogačnik, gospod Šuštar, Niko Grafenauer, Jože Hudeček in drugi so se zbirali pri nas na Mirju. Veliko se je takrat dogajalo, življenje je bilo zelo zanimivo. Moja tri leta v Ljubljani sem preživela kot predstojnica tega samostana. Tudi prvi poklici so prišli kmalu. Ta samostan je resnično živel, zelo, zelo živel. 13


moraš ne glede na pogoje, ki ti jih ponuja nov dan: s katere strani piha veter, kako močan je, kakšna je temperatura, kako se oblačiš … vedno znova imaš reference zunaj sebe, ki so močnejše in ki te enostavno postavijo v en okvir. In če temu ne kljubuješ, če znaš to sprejemat, potem je življenje lahko lepo.

In ko je bilo vse to življenje na vrhuncu, sem morala na Dunaj kot provincialna predstojnica za Nemčijo, Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko. Leta 1997, po vojni, smo ustanovile tudi postojanko v Odžaku v Bosni. Ko sem končala mandat provincialne predstojnice in opravila nekaj študija pri prof. Zulehnerju na Dunaju o vodenju v Cerkvi – leadership - sem zaprosila, da me pošljejo nazaj v misijon. To je bilo zame bolj močno kot vse drugo. Mandat sem končala 2. novembra 1999, naslednji dan sem bila že v letalu za Kanado. Kanado sem sprejela samo zato, ker sem vedela, da bom šla k Inuitom. Vse se je ujemalo na nebeški način: ravno takrat je škof Reaynald Rouleau iskal sestre za pomoč v pastorali pri Inuitih, Eskimih, in sem takoj rekla: jaz grem. Zato sem tudi šla v Kanado. Zdaj je 18. leto odkar sem z njimi. Kakšen narod, ljudstvo je to? Verjetno to tudi naše ljudi zanima … Da, ljudje temu zelo radi prisluhnejo. Življenje je tam povsem drugačno. Odvija se na vrhu sveta, okoli severnega tečajnika. To je zemlja, ki je nenehno zmrznjena. Ni niti enega drevesa, niti enega grma. Je bela 14

puščava, ki te nagovarja. Je praznina, ampak mislim, da človek hitro začuti tisto kozmično bližino: se ne izgublja v stvareh, ta praznina te nagovarja. Zamislite si, da imate na ozemlju cele Evrope, ki ima 2 milijona km2 samo 36.000 ljudi v raztresenih naseljih. Si lahko to predstavljate? Verjetno ljudje drug drugega tudi drugače občutite, ker je tako redko naseljeno … Seveda! Ker je tako redko naseljeno, absolutno živiš v skupnosti. Ni individualizma. Če si individualist, tam ne preživiš. Ne samo materialno, ker živiš ob drugih, ki morajo deliti s teboj, ampak tudi psihično: človek potrebuje drugega, verjetno veliko bolj kot tukaj. Ker tukaj, v prvem svetu, se lahko zamotiš s tisočerimi stvarmi. Če ti je dolgčas, imaš alternative, tam pa ni alternative. Je to, kar je. Če letalo ne pride danes, ker je zunaj temperatura -57° C, potem ne bo pošte, ne bo kruha, ne bo mleka v trgovini. Občutiš nemoč, da bi kar koli organiziral po svojih načrtih, po svoji pameti … absolutno si nemočen. Potem se človek zave, da je veliko bolje preprosto sprejemat preprosto sprejemati, kot izvajat nek pritisk. Predati se

S čim se ljudje tam ukvarjajo, od česa živijo? Jaz živim sedaj v zelo majhnem naselju s 425 ljudmi, brez duhovnika, brez zdravnika. Da smo z južne strani sploh dosegljivi, moramo imeti letališče. Letališče je ena mala baraka in letalna steza. Vodo črpamo iz jezera, ni nobene cevi, vse je ročno. Tam napolnijo cisterne in vodo pripeljejo. Vsaj trije kamioni ves dan prevažajo vodo in polnijo cisterne po vseh hišah. Potem so trije drugi, ki umazano vodo odpeljejo, da ne zmrzne. Še trije drugi kamioni (v vsakem sta dva šoferja), pripeljejo kurilno olje za ogrevanje. Večina ljudi skrbi za komunalna dela, da je življenje sploh možno. Nekaj ljudi dela v trgovini, nekaj jih je usposobljenih, da lahko popravijo vse te kamione: če ni dobrih mehanikov, potem je življenje pri nas zelo kruto –na primer, če ni vode, kako boš šel na stranišče in tako naprej. Vedno so problemi, ko nekaj zamrzne ali zmrzne. Zelo previdno delaš s stvarmi kot so peč, pumpa za vodo in ostalo, da vse deluje, ker če se to ustavi, postane življenje neznosno. So ljudje večinoma katoličani, ali tudi drugih ver? V naši vasi je 300 katoličanov in okrog 100 anglikancev, to je angleška dvorna cerkev. Smo zelo povezani, tudi zakoni so mešani. Med nami so odnosi zelo dobri. Tudi anglikanci nimajo duhovnika. Včasih vidiš njihovega katehista, ko pride k nam v nedeljo k liturgiji, ker nihče ni šel k njim v cerkev, ali pa ljudje pridejo k nam, ker je on šel na lov in se ni vrnil. Med nami je veliko odprtosti in sprejemanja, ni nobenih trenj.


NABIRALNIK

Brez poklicne tradicije smo DANILO LISJAK, SALEZIJANEC, UGANDA

Dragi prijatelji, tokrat še posebej otroci koledniki iz Slovenije, ki nam gradijo novo šolo v našem misijonu Atede na severu Ugande ob Nilu. 11 učilnic z upravo in sanitarijami pridno raste in vzbuja upanje našim otrokom, željnim znanja. Slike prvih del že lepo kažejo sadove našega skupnega dela. 30 odstotkov naj bi bilo že narejenega. Ovira nas stalno in močno tropsko deževje, ki je letos izrazito. Naši ljudje so bili prikrajšani za prvo letino, drugo sadimo in sejemo v teh dneh. Z novo civilno administracijo imamo ceste obupno slabe (korupcija poje ves denar)! Delo v župniji lepo napreduje. Katehumenov bo čez 500 za dveletno vzgojo pred prejemom prvih zakramentov. Ker smo trije duhovniki, si razdelimo delo v 18-ih podružnicah tako, da je vsak mesec maša na vsaki od podružnic. Okrog 300 krstov otrok imamo vsako leto. V teh dneh so počitnice in pri fari kar mrgoli mladine. Pridejo popoldne in si dajo duška; nogomet za fante, skeči, plesi, glasba za vse in tudi kakšen film. Vedno več je lepe pripadnosti novi župniji, ki prav danes obhaja dve leti obstoja. S hvaležnostjo se oziram na petletno gradnjo misijona in na levji delež slovenskega doprinosa, bodisi gmotno, bodisi s pomočjo čez 50 rojakov, ki so prišli in »pljunili v roke«, kot se temu po naše reče. Hvala Bogu, vse smo naredili brez nesreče, razen, da sem sam zaspal med vožnjo v avtu in po čudežu ostal živ! Še bo treba delati in pomagati ter vzgajati rodove, ki se rešujejo travme 20-letne vojne na severu Ugande med Acholi ljudstvom.

Nova poklicna šola v prostorih stare šole naj bi vzgajala mlade ne le v poklicih, temveč jim dajala potrebne življenjske smernice, duhovne vrednote in zdravo vzgojo v veri in ljubezni. Dva kontejnerja sta šla na pot v septembru in oktobru z okrog 70 šiviljskimi in pletilnimi stroji na ročni pogon. Morebiti nam uspe privabiti ali pridobiti kakšno poklicno veščino starih ročnih poklicev iz Slovenije. Mislim na vzgojni center starih obrti v Veržeju. Vse, da bi naši ljudje mogli preživeti z delom in pridobljenim znanjem. Nobene poklicne tradicije ni tukaj, razen nekaj lončarstva, ki pa ob kitajski plastični ponudbi izginja. Možnosti so še druge. Bom vesel vaših pobud!

Starši stojijo v vrstah S. MARJETA ZANJKOVIČ, SALEZIJANKA, MADAGASKAR

Že dolgo se nisem nič oglasila, danes pa sem si vzela čas, da ne boste mislili, da sem čisto onemela. Me smo že v polni pripravi novega šolskega leta. Otroci bodo začeli s poukom naslednji ponedeljek. Te dneve pa z učitelji

delamo programe in vpisujemo nove otroke. Vse je že polno, a starši še stojijo v vrstah in prosijo za vpis otroka. Na žalost ne moremo sprejeti vseh, ki prosijo, kar je boleče, a kaj si moremo. 1700 otrok in mladih je težko namestiti v že pretesne razrede. Tudi v župniji smo na delu in seveda v oratoriju, ki deluje ob sobotah in nedeljah čez celo leto. Letos smo imeli shod katoliških otrok na škofijski ravni v Morondavi na zahodni obali otoka. Čez 5.000 otrok je veselo spremljalo programe, ki smo jih skrbno pripravili in skušali v njihovih srcih vzbuditi plamen ljubezni do Marije, nebeške Matere. Tema shoda je bila "Katoliški otroci Marijini misijonarji na poti k Jezusu". Sedaj se že veselimo pozitivnih odmevov tega shoda in upamo na prenovo družin, ki so naša največja skrb. Drugo leto pa bo shod mladih pri nas, v Mahajangi JMJ, že sedaj je vse v pripravi. Kako bo naše mesto in Cerkev odgovorilo na 100 tisoč pričakovanih pa vam bom povedala drugo leto. Prisrčen pozdrav! 15


NABIRALNIK

Voda je zlata dobrina KATARINA TOMC, LAIŠKA MISIJONARKA, MOZAMBIK

Kar težko si človek predstavlja, kako hudo je pri nas v Afriki, če ne priteče voda iz pipe ne danes, ne jutri in je treba zgodaj zjutraj iti ponjo do vodnjaka, ki je za nekatere tudi več kilometrov daleč. Premalo se zavedamo, kakšna dobrina je voda, ki si jo natočimo po mili volji. Bodimo hvaležni Bogu za ta čudoviti dar. Poletje, čas počitnic, je za mnoge priložnost za prostovoljno delo v misijonih. Na našem misijonu v Namaaši vsako leto sprejmemo eno ali več skupin mladih prostovoljcev, ki pomagajo pri oratorijih in drugih dejavnostih. Posebno dobrodošla je učna pomoč pri matematiki, fiziki, kemiji, angleščini, računalništvu in glasbeni vzgoji. Da pa prostovoljci lahko delajo, je zelo pomembno znanje portugalščine, ki je pri nas uradni jezik. Nekateri so razočarani, ker jim znanje angleščine tu ne koristi. Po svoje je zanimivo - smo ob meji z J.A.R. in Swazilandom, vendar ljudje ne govorijo veliko angleško. Letos smo na našem misijonu sprejeli kar 3 skupine prostovoljk. V prvi skupini so bile Anja, Larisa in Mojca iz Slovenije ter Kyara iz Avstrije z g. Hanzejem Rosenzopf-om, v drugi Marija Angela in Tanja iz Španije, zdaj pa so tu še 4 Italijanke (Evropa v malem). Za vse je bilo dovolj prostora in dela, čeprav so imeli otroci počitnice. Za učenje in druge dejavnosti je vedno veliko zanimanje, saj se radi učijo kaj novega, drugačnega. Zanimivi so bili oratoriji, ki smo jih imeli 14 dni, kar vsak dan popoldne. Na koncu je vsaka skupina imela predstavitev izdelkov in dejavnosti. Vsi smo bili zadovoljni, animatorji in otroci. Za prostovoljke je bila lepa izkušnja preživeti en mesec med otroki na drugem koncu sveta, ki pa je seveda prehitro

minil. Če kdo resno razmišlja, da bi zamenjal svoje počitnice ali dopust z delom v misijonih, naj se dobro pripravi, predvsem glede jezika. Naj zaključim s prisrčnimi pozdravi vsem v domovini, predvsem mladim prostovoljkam in hvala za vsakršno pomoč, ki jo namenite misijonom, tudi za vaše molitve in dobra dela.

Kot da bi se narava igrala z nami S. BARBARA ČUK, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, MEHIKA

Prej, kot v dveh tednih so oči po svetu zopet usmerjene v Mehiko zaradi močnega potresa. Danes, 19. septembra, smo se spominjali hudega potresa, ki je pred 32. leti porušil ogromen del glavnega mesta. Vsako leto na ta dan so organizirane vaje v smislu - kaj narediti v primeru potresa. Danes, ko so v glavnem mestu na večjih krajih končevali z vajo, jih je presenetil resnični potres. Videti je bilo, kot da se mati narava heca na naš račun. Na žalost potres ni bil šala in je terjal človeške žrtve, poleg tega, da je nastala precejšnja materialna škoda. Če je bilo glavno mesto zaznamovano s precejšnjo mero individualizma - nas ravno take situacije pripeljejo do večje solidarnosti. Pravijo, da se v 48 urah približuje še ena hujša oblika potresa – upajmo, da ne. V mestu Leon, kjer sem jaz, nismo nič čutili. Sočustvujemo pa z vsemi, ki so izgubili svojce in domove. Hvala za vašo molitveno podporo in vse dobro! 16


Spet nazaj S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

Zaključujem skoraj dvomesečni obisk v Sloveniji. Zares veliko lepega sem doživela ob srečanjih v cerkvi in družbi. Tu pa tam sem se srečala s posameznimi botri, v srcu pa sem vedno tudi z vsemi drugimi, ki nas tako velikodušno podpirate. Vemo, da vam naši učenci veliko dolgujejo, predvsem imajo upanje, da z vašo pomočjo dosežejo boljše možnosti za nadaljevanje šolanja in pridejo do poklica. Kar nekaj jih bo letos zaključilo srednjo šolo. Ti bodo iskali nadaljnje možnosti s sprejemnimi izpiti na fakultetah. Ta stopnja študija pa je v Braziliji zelo težko dostopna, saj se na sprejemnih izpitih tisoče vpisanih bori za en prostor na fakulteti. A hvala Bogu marsikateri od vaših otrok – šolarjev, ki ste ga vi, dragi botri, podpirali, je prišel do poklica in zaključil fakulteto. To nam je v veselje, vam pa v ponos!

Nova župnija, nov izziv IVAN BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA

Ko se ponovno vživljam v življenje v Afriki (kar zame niti ni težko), mislim predvsem na delo, ki je pred mano. Začeti novo župnijo ni ravno lahka stvar. Treba bo veliko iznajdljivosti, organiziranja, vsakovrstnega dela, gotovo tudi potrpljenja in seveda materialnih sredstev. Veliko lažje bi bilo z njimi napraviti vsaj osnovne pogoje za delovanje župnije. Ker je bil ves ta čas, odkar sem tukaj, naš škof na počitnicah, nismo mogli začeti. Nekaj načrtov sva delala z generalnim vikarjem in jih bova predstavila škofu. Potem bomo začeli z gradnjo. Ne domišljam si, da bom vse napravil. Če mi bo uspelo postaviti nekaj dobrih osnov, bo to zelo v redu. Vsem v Misijonskem središču najlepša hvala za vse, kar napravite za misijone, naj Bog še naprej blagoslavlja vaše delo.

Več kot dva milijona S. MILENA ZADRAVEC, SALEZIJANKA, JORDANIJA

Hvala za vse, kar ste in še boste storili za naš misijon med begunci v Jordaniji. Kljub puščavniški širini je ozemlje gostoljubno za begunce, katerih število raste iz dneva v dan. Že davno je preseglo dva milijona. V naši skupnosti se zbira več kot 600 razposajenih otrok in mladincev. Sem prihajajo na skupna izobraževanja vsaj za osnovnošolsko izobrazbo in različne krožke (glasba, risanje, ročna dela, umetnost ...). Mladina in otroci so različnih veroizpovedi: kristjani, muslimani ... Iz Iraka, iz Sirije ... Dekleta z mano so »iraške« kaldejske katoliške cerkve. Skupine sirijskih katoličank še nisem obiskala. 17


IZ ZALEDJA - JUBILANTI

DAROVI – HVALA

»OTROCI ZA OTROKE« Pri pripravi otrok in družin na praznovanje Jezusovega rojstva vam vsako leto v pomoč pripravimo in ponudimo ADVENTNI KOLEDAR. Njegov namen ni le zbiranje darov za lačne otroke – v ospredju je pastoralni vidik. Otrokom in staršem naj pomaga, da bi se vsak dan v adventu ob večerih zbrali ob svečki, premišljevali ob zgodbah in skupaj molili. Seveda je ob duhovni poti k božiču pomemben tudi vidik dobrote in pomoči lačnim otrokom. Zato vas prosimo, da spodbujate otroke, da v akciji »otroci za otroke« v priloženo škatlico zbirajo darove in jih prinesejo k jaslicam.

Tako bomo skupaj z otroki vsega sveta pripravljali pot za Jezusa. Adventni koledar je brezplačen, na voljo bo od 13. novembra 2017 dalje v Misijonskem središču Slovenije, tel: 01/300-59-50. Zbrane darove, namenjene najbolj ogroženim otrokom v misijonskih deželah, lahko oddate v župniji ali pa nam jih posredujte v: Misijonsko središče, Kristanova ulica, 1000 Ljubljana. TRR pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933 koda namena: CHAR referenca: SI00 279400 namen nakazila: Adventna akcija Hvala vam za sodelovanje!

čestitamo jubilant u 20 let v misijonih

Vilko Poljanšek, salezijanski brat, rojen 28. marca 1941 v Selah. V misijone je odšel 11. decembra leta 1997. Deluje v Ruandi. 18

TRIKRALJEVSKA AKCIJA župniji: Kovor, Mengeš ADVENTNA AKCIJA župnije: Ilirska Bistrica, Javor, Metlika, Prežganje Kopriva Silvester MIVA župnije: Ajdovščina, Ambrus, Ankaran, Apače, Artiče, Avče, Bakovci, Banja Loka, Banjšice, Bate, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Bertoki, Bevke, Bilje, Blagovica, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branik, Brestanica, Brezno, Brezovica, Brežice, Brje, Brusnice, Budanje, Bukovica, Bukovo, Bukovščica, Cankova, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Celje - Sv. Jožef, Cerknica, Cerkno, Cerovo, Col, Čatež ob Savi, Čemšenik, Čepovan, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh nad Idrijo, Črniče, Črnomelj, Deskle, Dobje, Dobovec, Dobrna, Dobrova, Dolenci, Dolenja Trebuša, Domžale, Dovje, Dragatuš, Dražgoše, Drežnica, Fram, Frankolovo, Gabrovica, Galicija, Goče, Gomilsko, Gora pri Sodražici, Gore, Gorenje Polje, Gorjansko, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grahovo, Grgar, Grosuplje, Hinje, Hoče, Horjul, Hotiza, Hrenovice, Hrušica, Idrija, Idrija pri Bači, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Izola, Jagršče, Jarše, Javor, Javorje nad Škofjo Loko, Javorje pri Litiji, Jelšane, Jezersko, Kal nad Kanalom, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kanal, Kančevci, Kidričevo, Kisovec, Kobjeglava, Kočevska Reka, Kojsko, Kokra, Kokrica, Kolovrat, Komen, Kopanj, Koper, Koper - Sv. Marko, Koper Sv. Ana, Košana, Koštabona, Kozana, Kranj - Drulovka/ Breg, Kranj – Primskovo, Kranj – Šmartin, Krka, Krkavče, Kromberk, Kropa, Kuzma, Laporje, Ledine, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Leše, Libeliče, Libušnje, Litija, Livek, Ljubljana-Barje, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Moste, LjubljanaRakovnik, Ljubljana-Sv. Križ, LjubljanaSv.Nikolaj, Ljubljana-Šentvid, LjubljanaŠiška, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubljana-Vič, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Loče pri Poljčanah, Lokavec, Lokovec, Lovrenc na Pohorju, Lucija, Luče ob Savinji, Lučine, Maribor – Pobrežje, Maribor – Radvanje, Maribor - Sv. Janez Bosko, Maribor - Sv. Janez Krstnik, Maribor - Sv. Magdalena, Maribor - Sv. Marija, Maribor - Sv. Rešnje Telo, Marija Reka, Marijino Celje, Matenja vas, Mengeš, Metlika, Mokronog, Most na Soči, Mošnje, Motnik, Muta, Nevlje, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Gorica – Kapela, Novaki, Novo Mesto - Sv. Janez, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Osek, Osp, Otalež, Pečarovci, Peče, Pertoča, Pirniče, Pišece, Pivka, Planina, Planina pri Rakeku, Podbrdo, Podgrad, Podgraje, Podkraj, Podraga, Podsreda, Podzemelj, Polenšak, Polhov Gradec, Polica, Polšnik, Polzela, Ponikva, Postojna, Prebold, Prečna, Preddvor, Prem, Preserje, Prevalje, Prežganje, Prihova, Primskovo na Dolenjskem, Prvačina, Ptuj - Sv. Jurij, Ptuj - Sv. Ožbalt, Radeče, Radenci, Radovica, Raka, Rakitna, Ravne, Ravne na Koroškem, Ravnica, Razbor pri Slovenj Gradcu, Renče,


Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 29. 9. 2017. Hvala vsem. Ribnica, Ribnica na Pohorju, Rob, Roče, Ročinj, Ruše, Sava, Sečovlje, Sela, Selca, Sinji Vrh, Slap, Slavina, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Sočerga, Sodražica, Solkan, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Srednja vas v Bohinju, Sromlje, Stara Loka, Stoperce, Stranice, Stranje, Strunjan, Studenec, Studeno, Suhor, Sv. Ana v Slovenskih Goricah, Sv. Andraž nad Polzelo, Sv. Andraž v Halozah, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Barabara v Halozah-Cirkulane, Sv. Barbara v Slovenskih Goricah, Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Duh - Veliki Trn, Sv. Florijan v Doliču, Sv. Jakob ob Savi, Sv. Jakob v Slovenskih Goricah, Sv. Jedert nad Laškim, Sv. Jernej pri Ločah, Sv. Jošt na Kozjaku, Sv. Jurij v Slovenskih Goricah, Sv. Katarina – Topol, Sv. KrižPodbočje, Sv. Lenart nad Laškim, Sv. Lenart v Slov. Goricah, Sv. Lovrenc na Dravskem Polju, Sv. Lovrenc nad Štorami, Sv. LovrencJuršinci, Sv. Martin na Pohorju, Sv. Martin pri Vurberku, Sv. Miklavž ob Dravi, Sv. Miklavž pri Ormožu, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Sv. Peter pri Mariboru, Sv. Rupert nad Laškim, Sv. Štefan, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Trojica-Podlehnik, Sv. Venčesl, Sv. Vid nad Cerknico, Sv. Vid pri Ptuju, Svibno, Šebrelje, Šempas, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjurij-Podkum, Šentlambert, Šentožbolt, Šentrupert, Šenturška Gora, Šentvid pri Stični, Šentviška Gora, Škofja Loka, Škofljica, Škrbina, Šmarca-Duplica, Šmarje pri Jelšah, Šmarje pri Kopru, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Litiji, Šmartno v Tuhinju, Šmihel, Šmihel pri Žužemberku, Šmiklavž pri Slov. Gradcu, Šoštanj, Špitalič, Št. Ilj pod Turjakom, Št. Ilj pri Velenju, Št. Janž pri Dravogradu, Št. Jurij pri Grosupljem, Štanjel, Štjak, Teharje, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Toplice, Trata - Gorenja Vas, Trbonje, Trbovlje-Sv.Martin, Trebnje, Trnje, Trnovo pri Gorici, Trzin, Tržič-Bistrica, Tunjice, Turnišče, Ubeljsko, Ustje, Vače, Vavta vas, Velenje - Sv. Martin, Velesovo, Velika Nedelja, Velika Polana, Velike Lašče, Velike Poljane, Velike Žablje, Veliki Gaber, Veržej, Vipava, Višnja Gora, Vodice, Vogrsko, Vojsko, Volče, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vrhnika, Vrhpolje, Vrh-Sv. Trije Kralji, Vrtojba, Vuhred, Vurberk, Zagorje, Zagradec, Zali Log, Zaplana, Zasip, Zdole, Zgornji Tuhinj, Zreče, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žusem posamezniki: Albatros - Pro D.O.O., Ambrož Jasmina, Androjna Danica, Anžič Helena, Ašič Erika, Bahovec Alenka, Barba Jana, Berden Nataša, Bertoncelj

Cvetka, Brezovšek Ana, Brus Kristina, Cinkelj Mlajši Slavko, Demšar Ambrož, Dolenc Janez, Dolinar David, Dolinšek Tatjana, Don Boskov Center Celje, Falle Tadej, Frančiškanski Samostan Brezje, Frančiškanski Samostan Sveta Gora, Frelih Krištof, Frelih Tomaž, Gamser Ivan, Goličnik Marjan, Grahelj Franci, Gruden Ana, Habič Horvat Simona, Hčere Krščanske Ljubezni, Hočevar Marjan, Hrovat Olga in Franjo, Hrvatin Marija, Hudej Ajda, Iskra Jože, Jarc Marjeta, Jeršin Andreja, Juhant Rok, Kapucinski Samostan Krško, Kapucinski Samostan Vipavski Križ, Kerbler Kocuvan Vanja, Kladnik Marjan in Milena, Klemenc Jošt, Knez Urša, Kodelja Ambrozij, Kokot Branka in Franc, Kolander Tadeja, Kolbl Jernej, Konjar Marko, Kopriva Silvester, Košir Leopoldina, Kotar Irena, Krajnc Marija, Kranjc Pavel, Križnar Olga, Kržišnik Matjaž, Kušar Mihael, Lampe Jana, Lenassi Roman, Likovič Marija S.P., Macedoni Anica, Malik David S.P., Malovrh Darja, Marijine Sestre, Matajc Irena, Medved Tone, Medvešček Tatjana, Merše Stane, Minoritski Samostan Piran, Mohar Jernej, Mohar Košir Andreja, Muha Vera, Mušič Irena, N.N., Nartnik Marija, Nartnik Zdravko, Novak Franc, Okorn Helena, Osterman Milan, Pavlovčič France, Pečarič Karmen, Petrič Dušan, Pezdir Pivk Janja, Podgoršek Tina, Potokar Rakar Danica, Prnaver Miran, Pšeničnik Marjana, Pungertnik Računko D.O.O., Rahne Jože, Ramovš Marija, Rebolj Lidija, Roblek Barbabra, Rogl Cvetko, Rojec Jože, Rustja Andreja, Schweiger Ana, Sečnik Davorin, Sestre Hmp, Sestre Sv. Križa, Sinič Marija, Skvarč Marko, Smole Polonca, Srebrnjak Andreja, Stegnar Marko, Strajnar Ana, Strgar Olga, Sušec Karmen, Ščavničar Ema, Šuštar Peter, Tacer Rozalija, Tajnikar Matej, Tikvič Jure, Tome Albinca, Toplišek Branko, Trošt Peter, Tušar Nada, Udir Nataša, Uršič Peter, Virant Simon, Zagoranski Vera, Zupančič Silvestra, Žakelj Simon, Žerovnik David, Žura Ivanka SKLAD ZA LAČNE župnija Trnje posamezniki: Albatros - Pro D.O.O., Donša Terezija, Gosak Maksimiljan, Karmeličanke Ocd, Kokovnik Alojz, Kolarič Jernej, Kravos Stojan, Kržan Ana, Likovič Marija S.P., Ločniškar Tomaž, Medvešek Viljem, Motaln Betka, Murko Ana, Pirih Marija, Prosenc Milena, Ramovš Marija, Šimec Tomaž, Šiško Stanislav, Tajnikar Matej, Tasovac Katica, Vidrih Slavica, Žerjal Peter

SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV Kozole Cvetka ZA MADAGASKAR posamezniki: Mavrek Renata, N.N., Sušnik Janez SKLAD ZA MISIJONE župnije: Ljubljana-Sv.Nikolaj; Lovrenc na Pohorju, Škofja Loka posamezniki: Biščak Luka, Blažič Mihael, Bunderla Lidija, Čampa Tadej, Čuk Niko, Hčere Krščanske Ljubezni, Hrovat Avgusta, Iršič Andrej, Kelvišar Marjan, Koren Leopold, Kotnik Ambrož, Kovšca Jerneja, Kozinc Janez, Kozole Cvetka, Kucler Jerica, Lescom D.O.O., Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morelj Darja, N.N., Ojsteršek Marjana, Osredkar Fani, Paškič Ilija, Pirc Dragica, Piščanec Ivan, Ponikvar-Zorko Pavla, Primožič Blaž, Rihtar Helena, Ropert Cveto, Rott Cindro Barbara, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slokar Darja, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Škorjak Cilka, Špeljak Gabriela, Štrukelj Frančiška, Urbančič Marija, Udir Jože, Vadnov Tanja, Volavšek Marta, Zalar Pavla, Zaletel Marjana, Zorenč Davorina, Zupančič Ivan, Žveglič Marija ZA ŠOLANJE BOGOSLOVCEV Mrzel Slavka ZA GRADNJO CERKVA Pavlič Renata MATANGA-DAR UPANJA posamezniki: Kresnik Robert, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Strmčnik Lidija, Vehovar Darinka DROBIŽ ZA RIŽ posamezniki: Linasi Albina, Šubic Ida RIŽ IN VODA Rozman Jerica JOŽE ADAMIČ Burger Alenka PAVEL BAJEC Škorjanc Anica S. VIDA GERKMAN Pisk Tomaž, Žveglič Marija S. VESNA HITI župnija Bloke Kunc Vinko, Martinčič Angela TONE KERIN posamezniki: Kerin Stanislav, Kern Jože, N.N., Štukelj Slavka, Šušteršič Ivana TONE OVTAR Šifrer Marija JANEZ KRMELJ župniji: Jarše, Škofja Loka-Suha posamezniki: Pegan Zlata, Pirc Dragica, Ramovš Vera, Sušnik Janez, Šparovec Janez, Vrabec Marko, Zgubič Evgen S. ANDREJA GODNIČ posamezniki: Bešter Helena, Pirc Dragica, Štuhec Msgr.Dr. Ivan DANILO LISJAK posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Božič Marjan, Krevelj Branko, Sušnik Janez

VILKO POLJANŠEK Kokotec Alojzija TOMAŽ MAVRIČ Malalan Nika S. ZVONKA MIKEC posamezniki: Hrovat Olga in Franjo, Murn, Vergles - Rataj Aleksandra MISIJONARKE MATERE TEREZIJE Kranjc Rafael S. TADEJA MOZETIČ Bonuti Hajdinjak Kamila JANEZ MESEC posamezniki: Filak Nevenka, Kokotec Alojzija, Potočnik Majda, Šimnic Apolonija, Vončina Slabe Urška PEDRO OPEKA posamezniki: Bohak Ivan, Bole Lilijana, Falant Ivanka, Gostiša Ladislav, Ješovnik Simona, Karlin Gabrijela, Kastelec Martin, Kordiš Rozalija, Kranjec Franc, Kunc Vinko, Logar Manica, Mežnar Klavdija, N.N., Osolin Primož, Pegan Alenka, Prepadnik Sebastijan, Remše Matija, Rus Valerija, Snoj Irena, Strnad Alenka, Sušnik Janez, Ščavničar Ema, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Trpin Andrej, Zgonc Marija, Zupanc Karel P. JANEZ MLAKAR Ravbar Anica P. STANKO ROZMAN Muller Marija S. JOŽICA STERLE posamezniki: Kokotec Alojzija, Muha Vera, Muller Marija, Oberstar Marija P. MARTIN KMETEC posamezniki: Mazi Leskovar Darja, N.N., Pirih Marija S. MARJETA ZANJKOVIČ Fidler Feliks, Skandali Dragan TONE GRM Kokotec Alojzija S. BOGDANA KAVČIČ posamezniki: Kavčič Irena, Martinčič Angela, N.N., Nidorfer Anja, Pirih Marija, Škrinjar Ana Marija, Zakrajšek Boris S. TEREZIJA PAVLIČ Rozman Jerica P. LOJZE PODGRAJŠEK posamezniki: Povh Jože, Prodnik Jadranka, Tapajner Veronika, Vodušek Jože in Milena S. FANI ŽNIDARŠIČ Fidler Feliks S. LJUDMILA ANŽIČ Dakskobler Ljudmila, Lazar Jožica S. BARBARA PETERLIN Kunc Vinko, Pšeničnik Marjana S. MOJCA KARNIČNIK Praček Marija MISIJONA CRIPAM posamezniki: Kos Tjaša, Muller Horvatič Ingrid, N.N., Volčič Barbara, Zeme Anja MARIJINE SESTRE - KIJEV Pivk Ivo, Platiša Ivan

19


Skupno praznovanje

Misijonske nedelje 22. oktobra 2017

v župniji Nova Gorica – Kristus Odrešenik • ob 15h molitvena ura • ob 16h slovesna sv. maša, ki jo bo vodil škof dr. msgr. Jurij Bizjak Osrednja gostja bo laiška misijonarka Lucija Čuk, ki se je pred kratkim vrnila z Madagaskarja. Z nami bodo tudi drugi misijonarji, ki se nahajajo v domovini. Lepo vabljeni na praznovanje in klepet z misijonarji.

Misijonska obzorja oktober 2017  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja oktober 2017  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement