__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja POGLED PO SVETU

05

let o 3 0

o k t o b er 2016

p r ip o r o čeni d a r z a t isk M O 1,5 0 E UR

MISIJONSKA

23. oktober NEDELJA

Skupno praznovanje Misijonske nedelje: Celje – Sv. Jožef ob 15. uri – lepo vabljeni!

Samo, če smo »USMILJENI KAKOR OČE«, smo misijonarji.


Beseda urednika JOŽE PLANINŠEK, CM

Za človeka in kristusa v njem V mesecu oktobru, ki je zagotovo posebej misijonski, saj je zaznamovan s praznikom sv. Terezije Deteta Jezusa na začetku, nato s simbolom molitve, kar je rožnovenska Mati Božja in kot vrhuncem še z misijonsko nedeljo, vsako leto več kot sicer razmišljamo o misijonih. Letos imamo izjemen nagovor, ki bolj kot v besedah govori z življenjem, in sicer sveto mater Terezo. Njena tako hitra razglasitev za blaženo, sedaj pa še za svetnico, je izjemno priznanje ne le njej, temveč tudi celotnemu misijonskemu poslanstvu Cerkve, tako v duhovni kot tudi v gmotni in socialni razsežnosti, ki iz prve izhajata. Prepričan sem, da je s tem dano priznanje vsem misijonarjem skozi zgodovino Cerkve kakor tudi danes, hkrati pa nakazano verodostojno svetništvo. Velikokrat slišimo razmišljanja o duhovni Cerkvi, o vedno novem očiščenju, predvsem glede na materialna in denarna sredstva. Zelo veliko je »čistunskega« kritiziranja, kjer lahko doživimo v imenu »globoke« duhovnosti in »duhovne poklicanosti« groba in pretresljiva pometanja z ljudmi, tako imenovanimi »grešniki« in podobno. Na vseh ravneh življenja lahko vidimo, kako zelo se

oddaljujeta zahtevnost po doslednosti in perfektnosti ter popustljivost, ko gre za lastni interes. Tudi »duhovnost« in »svetništvo« marsikje postajata nekaj laboratorijskega, nekaj, kar je daleč od resničnega življenja.

Mati Tereza je konkretna svetnica; globoko duhovna in hkrati iz mesa in krvi. Z občutkom za svet v vsej njegovi bedi, a brez obsojanj in kazanja s prstom na druge, s konkretnim prijemom na njegovem najbolj ranjenem mestu. Sposobna je tveganja, da jo bodo kritizirali. To ji daje največjo verodostojnost, saj ji ne gre za to, da jo bodo hvalili in jo imeli za svetnico, tudi za lastni interes ji ne gre, temveč le za eno, za človeka in Kristusa v njem.

Gre za preizkušen model svetosti, v njem ni nič novega, temveč krščanska tradicija in žlahtna konservativnost. In v tem je njena novost. Upa si biti alternativa svetu, a ne z novitetami, temveč z izkušenim, tradicionalnim, s tistim po zdravi pameti. To ste naši misijonarji širom sveta, to je vsakdo, kjerkoli se

Katoliški Groblje, Rim, Buenos Aires Lado Lenček C.M. misijoni 1923-1987 urednik KM 1938-1987 MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

sooča z življenjem in ne obsoja, ne teoretizira, temveč preprosto živi, spoznava meje, se kesa in dela. Dela, ko ne ve natančno, ali je več koristi ali več škode – in upa, da vsaj malo več prvega kot slednjega.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CM Pomočnica glavnega urednika: Tina Jež Lektor: Jurij Devetak, CM Odgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane Kerin Oblikovalec: Hanzi Tomažič Grafična priprava: NEBIA, d. o. o. Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodov Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Mati Tereza je vedela, kje je izvir takšne drže, zato je hodila pred Najsvetejše in odžejana ter nahranjena imela vedno dovolj moči za krotak in ponižen a konkreten spopad s svetom. Njeno svetništvo, kakor sleherno svetništvo, je naša pot. Lahko jo imenujemo tudi »nova evangelizacija«, ampak kako se imenuje, resnično ni pomembno.

Izhajajo v Ljubljani od 1987 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Foto:


S POGLEDOM V SVET

Nova svetnica in njen misijonski poklic FRANCI MIHELČIČ

V nedeljo, 4. septembra 2016, samo devetnajst let po smrti, je bila za svetnico proglašena velika misijonarka blažena Mati Terezija iz Kalkute. Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir, Cerkev pa jo je uvrstila med svete priprošnjike v nebesih, da bi nam bila vzor misijonarjenja z ljubeznijo in z zaupanjem v Božje usmiljenje ter krščanske dobrodelne dejavnosti. Na papeški univerzi Urbaniana v Rimu je bil dva dni pred kanonizacijo simpozij z naslovom »Mati Terezija, usmiljenje za Azijo in za svet«, ki ga je organizirala agencija AsiaNews. Udeleženci so prisluhnili pričevanjem ljudi, ki so bili Materi Tereziji blizu, in kardinalu prefektu Kongregacije za evangelizacijo narodov, ki jo je predstavil kot misijonarko. Nadškof iz Mumbaja kardinal Oswald Gracias je poznal blaženo že pred 45 leti, ko je postal tajnik škofije Jamshedpur blizu Bengalije. Spomnil se je na čas, ko so mnogi nasprotovali njenemu delu, češ da bi morala ljudi naučiti ribe loviti, ne pa jim jih razdeljevati. Spotikali so se, ker naj bi denar sprejemala, ne da bi preverila njegov izvor. Očitali so ji, da hoče ljudi spreobračati. Vse to je ni zaustavilo pri opravljanju del usmiljenja, ker je čutila, da opravlja Božje delo. Nikoli se ni ozirala na to, kateri kasti je nekdo pripadal ali kakšen je bil njegov položaj v družbi. V trpečem človeku se je hotela konkretno dotikati Jezusovega telesa in mu z nežnostjo lajšati bolečine. Postulator svetniškega postopka p. Brian Kolodiejchuk je rekel, da je bila Terezija »papež Frančišek pred papežem Frančiškom«, ker je vnaprej živela tisto »revolucijo nežnosti«, ki jo danes oznanja papež. To revolucijo je udejanjala predvsem z dejanji Jezusove nežnosti. Bolj kot z besedami je Božjo ljubezen oznanjala s posnemanjem Jezusa, ki je dajal prednost najbolj ubogim in zapuščenim. Vrhovna predstojnica skupnosti

na poti po tej deželi trikrat spremljal Mater Terezijo, vidi v sedanjem zbliževanju Vatikana in kitajskih oblasti znamenje, da se bo velika želja nove svetnice uresničila. Kardinal Fernando Filoni, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov, misijonark ljubezni s. Prema je pouje poudaril, da je bil življenjski stil darila, da tudi danes mnogi umirajo Matere Terezije izrazito misijonarski, brez Boga, ker jim nihče ne omogoči sestavljen iz premišljevanja in delovadotika Božje ljubezni. Mati Terezinja, iz oznanjanja evangelija in dela za ja je globoko čutila bolečino tistih, človeški razvoj. Bila je stalno usmerjeki živijo brez spoznanja Boga, saj je na v Kristusa. Veselo oznanilo je posdolgo tudi sama izkušala temo Božje redovala drugim s tem, da se je razodsotnosti in je poznala trpljenje dajala ubogim in bila v stalnem stiku zaradi te »notranje revščine«. To, z Gospodom po molitvi. Že v zgodnji kar je imenovala »Kalkuta srca«, je mladosti je čutila misijonski poklic lahko ozdravljeno le z ljubeznijo do in je v red loretskih sester na Irskem Kristusa na križu. V krikih ubogih vstopila, da bi se lahko v Indiji posveje našla trpečega Gospoda, zato je z tila najbolj zapostavljenim. Agnes Bonjenega obraza odseval nasmeh, tudi jaxhiu si je svoje redovno ime izbrala ko se je vsak dan sklanjala nad izmu- po zavetnici misijonov sv. Tereziji čenimi telesi umirajočih zaradi goDeteta Jezusa, ko je pri enaindvajsetih bavosti in drugih okužb. Svoje soletih naredila prve zaobljube. Redovna sestre je spodbujala, naj bodo vesele, skupnost, ki jo je ustanovila in ki je ker strežejo Kristusu, ki ne želi, da bi bila potrjena leta 1950, imena »misijomu kdo sledil z žalostnim in potrtim narke ljubezni« ne nosi brez razloga. obrazom. Za tem imenom se skriva bistvo miZa Mater Terezijo je bila velika boleči- sijonskega poslanstva Cerkve, ki je v na, da so kitajske oblasti trikrat prerazširjanju ljubezni. Kardinal je opoprečile, da bi njene sestre odprle hišo zoril na napako, ki bi jo delali, če bi na Kitajskem in bi se tako »sejanje Mater Terezijo imeli za težko dosegtabernakljev« razširilo v tej komuljiv zgled krščanske ljubezni ter heronistični deželi. Po njeni beatifikaciji jinjo na področju socialnega delovaleta 2003 so se pod vodstvom podjenja. Moč njenega poslanstva ljubezni tnice Li Baofu začeli povezovati kato- je izvirala iz stalnega stika z Gospodoliški laiki, ki želijo posnemati Mater vim telesom v evharistiji in v trpečih. Terezijo v njeni predanosti KristuV strogem programu življenja njenih su in služenju ubogim. Ta nekakšen sester je čas, ki je namenjen premiš»tretji red« se je razvil v gibanje, ki ljevalni molitvi, enak času, ki ga posje danes razširjeno v dvanajstih kitaj- vetijo delu in aktivnostim. V središskih škofijah v treh provincah in poču vsega poslanstva je evharistija, ki vezuje okrog 16.000 članov. Manjša je gonilna sila tega nenehnega razdadelegacija iz province Hebai je skupaj janja, do tiste mere, ki boli. Poslanstvo z Li Baofu prišla v Rim in bila tudi na Matere Terezije temelji na zavesti, da simpoziju. Ameriški duhovnik John A. smo ljudje dobesedno sestradani ljuWorthley, ki je 25 let poučeval javno bezni, lačni Boga, kajti ustvarjeni smo upravo na univerzah po Kitajski in je bili, da bi ljubili in da bi bili ljubljeni. 3


MISIJONSKI PRIČEVALEC

Kristusova cerkev je misijonska ali pa je ni POGOVARJAL SEM SE: JOŽE PLANINŠEK CM

Kot smo v prejšnji številki Misijonskih obzorij že poročali, je papež Frančišek 1. avgusta letos imenoval slovenskega misijonarja, predstojnika rezidence jezuitov v Biškeku, jezuitskega patra Janeza Mihelčiča za apostolskega administratorja Kirgizije. Še eden izmed naših misijonarjev na visokem in odgovornem mestu vesoljne Cerkve. Zagotovo priznanje dosedanjemu delu in pričevanju. Iskrene čestitke in ob imenovanju seveda tudi veselje nad tem in ob tem, da se je odzval povabilu v pričujoči rubriki Misijonskih obzorij. Ob misijonski nedelji še več kot sicer razmišljamo o misijonih, kjer pa nekako nehote ob njih najprej pomislimo bolj na tako imenovani tretji svet in manj na okolje, kjer deluješ ti. Zagotovo neopravičeno, saj bi danes morali morda najprej pomisliti na naše neposredno okolje. Kako vidiš misijonsko poslanstvo Cerkve, kot njen del in posameznik v njej? Kadar razmišljamo o misijonih, velikokrat res najprej pomislimo na tako imenovani tretji svet. Ko so na 2. vatikanskem koncilu začeli razpravljati o misijonih, je prvotni tekst tudi predvideval le »tretji svet«; pa so se oglasili japonski škofje, češ potem pa Japonska sploh ni misijonska dežela … Zdaj, v času globalizacije, pa mislim, da delitev na »razne svetove« nima več kaj dosti smisla. Skoraj tri desetletja sem bil na Japonskem, ki je ekonomsko visoko razvita dežela, vendar je tudi tam še veliko takega, kar je daleč od vrednot evangelija. Zadnjih 18 let pa delujem v deželi, ki je bliže »tretjemu svetu« – ob razpadu Sovjetske zveze je bila Kirgizija najrevnejša naslednica, stanje se pa v zadnjih 25 letih ni kaj bistveno spremenilo: na eni strani je peščica silno bogatih, na drugi pa ogromno revežev in razlika se s časom samo povečuje. Tudi tukaj je veliko takega, kar še čaka na vrednote evangelija. Misijonsko poslanstvo Cerkve je osnovano na Jezusovem naročilu: Pojdite 4

po vsem svetu in oznanjajte evangelij vsemu stvarstvu (Mr 16,15). Kristusova Cerkev ali je misijonska – ali pa je ni. Daljni vzhod, Japonska, Rusija, Kirgizija, to so dežele z močno duhovno tradicijo tako v svojem miselnem sistemu ali filozofiji kakor tudi v krščanskih koreninah zlasti pravoslavja; kaj v takem prostoru lahko počne nekdo, ki je tudi misijonar? Vsaka dežela ima svojo duhovno tradicijo – duhovno je tisto, kar nas loči od živali, kar naredi, da smo ljudje.

S svojimi študenti

Težko je reči, kje je duhovna tradicija bolj močna, razlike med raznimi tradicijami so pa vsekakor velike. Če smo kristjani »oznanjevalci evangelija«, potem povsod lahko prinašamo evangeljsko sporočilo, pričamo o evangeljskih vrednotah, se borimo za pravičnejši svet. Torej ni vprašanje, kaj lahko počne nekdo, ki je tudi misijonar, ampak kaj lahko naredimo kristjani. Vsi kristjani moramo biti tudi misijonarji! Se ti zdi, da bo evangeljsko veselo oznanilo o odrešenju kdaj preželo ves svet? To vprašanje me spominja na tisto, ki so ga učenci zadali Gospodu pred vnebohodom: »Ali boš v tem času obnovil Izraelsko kraljestvo?« (Apd 1,6) Jezus jim je odgovoril, da jih to čisto nič ne briga, dal jim je pa zapoved pričevanja. Če smo njegovi učenci, potem ne moremo kaj, da ne bi pričevali (in ne le klepetali) o odrešenju, o evangeliju. Če bomo zares


P. Janez Mihelčič DJ se je rodil 13. maja 1942 v Radovljici. V Družbo Jezusovo je vstopil 7. septembra 1966. V duhovnika je bil posvečen 23. marca 1975. Zatem je v Beogradu študiral lingvistiko (1975–1978) in bil misijonar na Japonskem (1979–1992), kjer je poučeval kulturo ter ruščino na tokijski Sophia University. Od 1992 službuje v Biškeku, glavnem mestu Kirgizije, kjer poučuje jezike na krajevni državni univerzi. Od leta 2001 je predstojnik rezidence Družbe Jezusove v Biškeku. kot bi rekli bolj po domače, kar za »škofa«, vlogo katerega vršiš sedaj. V čem bo tvoje dosedanje delo odslej drugačno, pričakuješ, da te bo okolje drugače sprejemalo? Imenovanje za začasnega vršilca dolžnosti apostolskega administratorja je Kakšen »ugled« ali pa morda prišlo zaradi nenadne smrti našega bolje rečeno »odmev« ima v škofa. Italijani imajo pregovor, da kjer deželah, kjer deluješ, katoliška ni konj, morajo vleči mule (ali pa osli), Cerkev? Si sprejet ne le kot človek, in mislim, da ta pregovor dobro potemveč tudi kot duhovnik? nazarja moj položaj. Ne verjamem, da Nekateri sociologi smatrajo, da ima na Japonskem, kjer je kristjanov manj me bo okolje sprejemalo kaj drugače kot 1%, krščanstvo tak vpliv, kot da bi kot doslej, upam in molim pa, da bo sveti sedež čimprej imenoval rednega jih bilo kakšnih 15, ali celo 25% prebivalstva. Katoliška Cerkev je spošto- administratorja. vana, njene šole in bolnišnice so priVedno znova slišimo razmišljanja znane in iskane. V Rusiji je pa zaradi zgodovinskih okoliščin tako, da imajo o »novi evangelizaciji«, kaj mnogi ljudje neverjetne in neizkoren- je evangelizacija – stara, ljive predsodke o katoliški Cerkvi ter stalna ali nova – zate? se temu primerno obnašajo. V Kirgizi- Zame je evangelizacija oznanjanje ji nas je pa katoličanov le »za vzorec« evangelija. Slovenski pregovor pravi, da je navada železna srajca; če smo se – morda kakšnih 500 sredi 5 milina nekaj preveč navadili, potem nas jonov prebivalcev. Država ima sicer to lahko silno omejuje in nam krati diplomatske odnose z Vatikanom, svobodo. Kar nekaj zadnjih papežev navadni ljudje pa o katoliški Cerkvi komaj kaj vedo. Versko ozadje večine je opazilo, da je oznanjanje evangelija marsikje postalo železna srajca, prebivalcev je muslimansko, vendar zato so predlagali »novo evangelizaje takih, ki izpolnjujejo svoje verske cijo«. V spremenjenih okoliščinah je dolžnosti, bolj malo. Med katoličani tudi o istih stvareh pač treba govorisem seveda sprejet tudi kot duhovti drugače, ker sicer se lahko zgodi, nik, med ostalimi pa verjetno le kot da te poslušalci ne bodo razumeli. človek … »Jezus Kristus je isti, včeraj, danes in na veke« (Hb 13,8), kako ga ozZagotovo je sveti oče opazil tvoje nanjamo, je pa odvisno od kraja in delo in življenje, ko te je imenoval za časa. Zato je po mojem mnenju »nova apostolskega administratorja – ali

pričevali, bo veselo oznanilo gotovo preželo ves svet. V filozofiji so nas učili: Bonum est diffusivum sui, kar bi se dalo prevesti: »Dobro se samo od sebe razširja«. Zato: veselo na delo!

evangelizacija« oznanjanje evangelija na način, ki je primeren prostoru in času. Kaj bi dejal za sklep ob letošnji misijonski nedelji? Za sklep naj ponovim misel iz začetka: Kristusova Cerkev ali je misijonska, ali pa je ni. To velja povsod, tako v Afriki kot na Japonskem, tako v Kirgiziji kot v Sloveniji. Hvala Bogu za dobre ljudi v Sloveniji in po vsem svetu, ki se tega zavedajo. Mislim, da je ta misijonska zavest v Sloveniji zelo močna, tako da »greje« tudi nas misijonarje, ki smo raztreseni širom po svetu, navdaja nas pa tudi z globoko hvaležnostjo za te ljudi in našo povezanost med seboj. Zato iskren »Boglonaj« Misijonskemu središču, Misijonskim obzorjem in vsem, ki se trudite, da naša misijonska zavest ne usahne.

Na prelazu na poti v mesto Talas

5


SVETA MATI TEREZIJA

Nova priprošnjica MATI TEREZIJA iz Kalkute je bila v nedeljo, 4. septembra, razglašena za svetnico. Če so se nam morda zdeli še pred leti svetniki nekaj zelo oddaljenega in skoraj nepredstavljivo nam je bilo, da bi bili z njimi v neposrednem stiku, nam sedaj postajajo čedalje bolj domači. Slomšek, človek naših krajev, tukajšnji, sicer že malo iz zgodovine. Grozde zgodovinsko veliko bližji, še so ljudje, ki so ga osebno poznali in so žive priče o njem. To pa velja še posebej za sveto Mater Terezijo o kateri nam v naslednjih vrsticah govore drugi misijonarji. Gre za žive priče o ljudeh, ki jih že lahko častimo na oltarju, se jim priporočamo in do katerih imamo še neposredne vezi, pred vsem pa za ljudi, ki so bili izredno človeški in hkrati svetniški. SESTRA MARY PREMA, sedanja vrhovna predstojnica reda misijonark ljubezni, ki ga je leta 1950 ustanovila Mati Terezija, je za Radio Vatikan povedala: »Mati (Terezija) ni analizirala, ampak je svoj čas porabljala za posredovanje svoje odgovornosti ter Jezusa jemala z vso resnostjo. Govorila je: 'Cerkev sva jaz in ti. Če želiš, da je Cerkev sveta, je tvoja in moja dolžnost, da sva sveta.' In tako je tudi živela.«

»Ponuja nam priložnost, da na njeno življenje, delo in veliko pozornost do drugih pogledamo bolj od blizu, a da prav tako pogledamo na svoje življenje.« Mati Terezija ni sveta podobica, želi poudariti sestra Prema. »Častiti njeno podobo, ne da bi posnemali njen zgled, ne bi bilo prav. Mati je življenje in je ostala z nami. Ostala je dejavna v življenju mnogih.« »Mati Terezija je živa in dejavna vsepovsod. Potrebujemo jo, njen nauk, njene priprošnje.« /rkc.si/

Srečanje pokojne misijonarke s. Terezije Medvešek z materjo Terezijo v Indiji.

6

Z veseljem smo zato v nedeljo sprejeli ne le na znanje, ampak v srce in življenje novo sveto ter svetlo vzornico in priprošnjico za uspeh našega oznanjevanja, predvsem pa kot zavetnico misijonov in vseh misijonarjev. V letu usmiljenja je tukaj za vse nas odprt nov studenec milosti, usmiljenja, dobrote in ljubezni. Mati Terezija je geslo svetega leta 'usmiljeni kakor Oče' v vsej polnosti uresničevala – naj tudi nam pomaga, da ga zaživimo v dejanjih. Sveta Mati Terezija – prosi za nas! PEDRO OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR Bila je resnično božja žena, ki je dala vse svoje življenje za svoje brate in sestre. Tudi pri nas v Akamasoa bomo praznovali ta praznik svete Matere Terezije. Skupaj bomo povezani v nedeljo ob sveti evharistiji za vse reveže, ki še danes posebno v Afriki trpijo lakoto in skrajno revščino in so zaradi tega prikrajšani človeškega dostojanstva in oddaljeni od Božje ljubezni. Mati Terezija je pričevala s svojim življenjem in delom, da Bog Ljubezni nikdar ne pozabi najmanjših od svojih otrok, posebno tistih, ki so pozabljeni od vseh. Mati Terezija – prosi za nas in za vse reveže ter za vesoljno Cerkev!


Nekaj spominov na sveto Mater Terezijo Lahko smo veseli, ko se spomnimo, da smo sodobniki nekaterih znamenitih svetnikov. Tudi svete Matere Terezije. Z njo smo se lahko srečali leta 1980, ko je bila z nami v ljubljanski stolnici. Pri njej, v njeni glavni hiši v Kalkuti, pa sva se pogovarjala (v osebnem pogovoru) dvakrat, v letih 1983 in 1988. Tretjič sem bil v njeni glavni hiši leta 2001, ko sem molil ob njenem mrtvem telesu, ki so ga obiskovale množice Indijcev. V mestecu Asansol, blizu podnožja Himalaje, sem se pogovarjal s s. Magdaleno Kajnč, takrat devetdesetletno redovnico, s katero je Terezija odpotovala na Irsko k redovnicam. S. Magdalena je povedala, da ni nikdar popolnoma razumela Terezijine odločitve, da zapusti svoj red in se poda na novo, osebno pot za pomoč najbolj revnim med revnimi. Sestra je rekla, da bi Terezija ta isti apostolat lahko vršila tudi v njunem redu, ki se, n.pr. v Morapaju, v Bengaliji, posveča najbolj ubogim. Takšno je bilo pač njeno mnenje. Božja pota niso naša pota. Z Materjo Terezijo sva se osebno srečala 8. dec. 1988 na balkonu njene glavne hiše, v četrtem nadstropju, na odprtem hodniku njene sobe. Prišla je iz Južne Afrike, govorila sva o njenih načrtih na Kitajskem, v Rusiji, v afriških državah in Južni Ameriki. To je bil njen svet - globus - ki se je vedno vrtel pred njenimi očmi. Bila je res skromna in ponižna, žena, za katero bi lahko rekli, da je "mahatma", to je "velika duša". Skupaj sva sedela v kapeli, ko je njenih 19 sester izreklo zaobljube. Posamezna sestra je prišla iz klopi, Terezija pa je spremljala vsak njen korak do ambona in potem ob vrnitvi v klop. Na zidu je bil napis I THIRST, žejen sem. Ta napis je v vseh hišah sester Matere Terezije. Imel sem srečo, da sem lahko nagovoril njene novinke, bilo jih je okrog 90, v kapeli, kjer ni bilo zvočnikov (ker tega Terezija ne dopušča,

Mati Terezija in njen tesni sodelavec, pokojni hrvaški misijonar p. Ante Gabrić, na cerkveni slovesnosti.

saj tudi reveži nimajo mikrofonov in zvočnikov). Okna so bila odprta zaradi potrebe po svežem zraku, ulica pa je pod nami bučala v kalkutski prometni zmešnjavi, zato sem bolj vpil kot govoril, da sem dosegel sestre v zadnjih vrstah. Z Materjo Terezijo sva se pogovarjala o hrvaškem jezuitu patru Gabriću, ki je bil njen duhovni spremljevalec, in o slovenskem patru Jožetu Cukaletu, ki ga je zelo cenila. Tudi pater Cukale je bil navdušen nad njeno duhovnostjo in njenim pristopom najrevnejšim. Rekel mi je, da je ta žena kot vest človeštva. Vsem drži pred očmi

ogledalo, da v njem vidijo najrevnejše, da se spomnijo na Božjo ljubezen do najbolj bednih in da odkrivajo Boga ljubezni. Posebej je rada govorila o nerojenih otrocih in gobavcih. "Duhovnik se dotika Kristusovega telesa, dotikamo se ga tudi mi - v gobavcih" Prevzela me je njena misel: Sprejmi Boga, potem boš boljši hinduist, boljši kristjan. Molil sem na njenem grobu, ob katafalku, v njeni glavni hiši. Gledal sem Indijce, ki so prihajali. In vedel sem, da je zanje res MATI. P. Jože Kokalj

7


MISIJONSKA POSLANICA

Misijonarska cerkev – pričevalka usmiljenja Poslanica za 90. svetovni misijonski dan Dragi bratje in sestre!

Izredni jubilej usmiljenja, ki ga praznuje Cerkev, na poseben način osvetljuje tudi svetovni misijonski dan 2016: vabi nas, da na poslanstvo “ad gentes” gledamo kot na veliko in neskončno delo usmiljenja, tako duhovnega kot materialnega. Zares smo na ta svetovni misijonski dan vsi povabljeni, da “gremo ven” kot učenci misijonarji in da vsak od nas ponudi – pri prinašanju sporočila Božje nežnosti in sočutja vsej človeški družini – svoje lastne talente, ustvarjalnost, modrost in izkušnje. Zaradi misijonskega poslanstva se Cerkev zanima za vse, ki ne poznajo evangelija, ker želi, da bi se vsi rešili in izkusili Gospodovo ljubezen. “Ima poslanstvo, da oznanja Božje usmiljenje, utripajoče srce evangelija” (bula Obličje usmiljenja, 12) in je poslana, da ga oznanja po vsem svetu, dokler vesela novica ne pride do zadnje žene, do zadnjega moža, zadnjega ostarelega, zadnjega mladega in do zadnjega otroka. Usmiljenje je razlog, da Očetovo srce čuti globoko radost vsako­k rat, ko najde človeško bitje; od vsega začetka se Oče obrača z ljubeznijo tudi na najbolj krhke, saj se njegova veličina in moč kažeta prav v njegovi sposobnosti, da se priliči malim, odrinjenim in zatiranim (prim. 5 Mz 4,31; Ps 86,15; 103,8; 111,4). On je dobrotljivi, pozorni, zvesti Bog. Približa se tistemu, ki je v potrebi, da bi bil blizu vsem, posebno ubogim; nežno, kakor bi to storila oče in mati s svojimi otroki (prim. Jer 31,20), se vpleta v človeško resničnost. Beseda, s katero se Sveto pismo nanaša na usmiljenje, kaže na materino naročje, torej na ljubezen 8

matere do njenih otrok, do otrok, ki jih bo vedno ljubila, v kakršnihkoli okoliščinah, naj se zgodi karkoli, ker so sad njenega telesa. To je tudi temeljni vidik ljubezni, ki jo ima Bog do vseh svojih otrok, posebno še do pripadnikov ljudstva, ki ga je ustvaril in ga želi vzrediti ter vzgojiti: v svoji notranjosti je ganjen, njegovo srce se obrača v njem in njegovo sočutje prekipeva zaradi krhkosti in

usmiljenju, 2). Z delovanjem Svetega Duha, s sprejemanjem Jezusa in v hoji za njim po evangeliju ter zakramentih lahko postanemo usmiljeni kakor naš nebeški Oče in se učimo ljubiti, kakor nas On ljubi, ter tako dopustimo, da naše življenje postane zastonjska daritev, znamenje njegove dobrote (prim. bula Obličje usmiljenja, 3). Cerkev je sredi človeštva prva skupnost, ki živi iz

nezvestobe ljudstva (prim. Oz 11,8). Pa vendar, Bog je usmiljen z vsemi, ljubi vsa ljudstva in je nežen z vsemi ustvarjenimi bitji (prim. Ps 144,8-9).

Kristusovega usmiljenja: vedno se čuti pod njegovim pogledom kot tista, ki jo je Gospod izbral s svojo usmiljeno ljubeznijo in v tej ljubezni se navdihuje glede načina izpolnjevanja svoje poklicanosti; iz te ljubezni živi in jo daje spoznavati ljudem, v spoštljivem dialogu z vsemi kulturami in verskimi prepričanji.

Najvišji in najbolj dovršen izraz usmiljenja se kaže v učlovečeni Besedi. Ta razkriva Očetovo obličje, ki je bogato v usmiljenju, “ne samo da govori o njem in ga razlaga s pomočjo prispodob in prilik, ampak tudi – in predvsem – tako, da ga Sin sam uteleša in pooseblja” (Janez Pavel II. v poslanici O Božjem

Veliko mož in žena vseh starosti in profilov pričuje za to usmiljeno ljubezen kakor v začetkih cerkvene izkušnje. Upoštevanja vredna in


naraščajoča prisotnost žene v misijonskem svetu je – poleg prisotnosti mož – zgovorno znamenje materinske ljubezni Boga. Žene, laikinje ali redovnice, in v sedanjem trenutku tudi mnoge družine živijo svojo misijonsko poklicanost na različne načine: od neposrednega oznanjevanja evangelija do služenja v usmiljeni ljubezni. Ob zakramentalnem delovanju in evangelizaciji misijonarjev pogosto žene in družine bolje razumevajo težave ljudi in se znajo soočiti z njimi na primernejši in včasih nov način: pri skrbi za življenje, ko jih zanimajo bolj osebe kot strukture in ko vključujejo vse človeške vire in duhovne moči za ustvarjanje harmonije, odnosov, miru, solidarnosti, dialoga, sodelovanja in bratstva, tako na področju medosebnih odnosov kakor na najvišjih področjih družbenega in kulVsa ljudstva in vse kulture imajo turnega življenja; in na prav poseben pravico prejeti sporočilo odrešenja, način pri pozorni skrbi za uboge. ki je Božji dar za vse. To je še toliko bolj potrebno, če imamo pred očmi Na mnogih krajih se evangelizacija množino krivic, vojn, človekoljubnih začenja z vzgojno-izobraževalno de- kriznih žarišč, ki čakajo na rešitev. javnostjo, ki ji misijonarsko delo – Misijonarji izkušajo, da evangelij odpodobno kot usmiljeni vinograpuščanja in usmiljenja lahko prinese dnik iz evangelija (prim. Lk 13,7-9; veselje in spravo, pravičnost in mir. Jn 15,1) – posveča napor in čas, in Evangeljska zapoved: »Pojdite torej vse to v potrpežljivosti čakanja na in naredite vse narode za moje sadove po dolgih letih postopne učence: krščujte jih v imenu Očeta vzgoje. Tako se oblikujejo osebe, in Sina in Svetega Duha in učite sposobne evangelizirati naprej in jih izpolnjevati vse, karkoli sem prinašati evangelij na najbolj neprivam zapovedal« (Mt 28,19-20) se ni čakovane kraje. Cerkev lahko razukončala, še več, vseh nas se dotika in mejo kot »mater« tudi tisti, ki bodo nas v sedanjih razmerah in izzivih nekega dne šele prišli do vere v Kris- zavezuje, da se čutimo poklicane tusa. Upam pa, da bo sveto Božje v nov misijonarski »izhod«, kakor ljudstvo opravilo materinsko službo sem nakazal tudi v evangeljski spodusmiljenja, ki tako zelo prispeva k budi Veselje evangelija (20). »Vsak temu, da Gospoda ljudstva, ki ga še kristjan in vsaka skupnost mora ne poznajo, srečajo in ga (vz)ljubijo. odkriti, kakšno pot terja Gospod (od Vera je zares Božji dar in ne sad pro- njega/od nje). A vsi smo poklicani, zelitizma; raste pa zahvaljujoč veri da sprejmemo ta klic: da zapustimo in usmiljeni ljubezni evangelizatorsvojo udobnost in pogumno dosejev, ki so Kristusove priče. Ko gredo žemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč Jezusovi učenci po poteh sveta, se evangelija.« jih prosi prav za to ljubezen, ki ne pozna mere, ampak poskuša do vseh V tem jubilejnem letu se izpolnjupristopati z mero, ki je Gospodova. je 90. obletnica svetovnega misiOznanjamo najčudovitejši in največji jonskega dneva, ki ga je spodbudar, ki nam ga je dal On: njegovo živ- dila Kongregacija za evangelizaciljenje in njegovo ljubezen. jo narodov in ga je potrdil papež Pij

IX. leta 1926. Zato se mi zdi prav, da se ponovno spomnimo modrih potez mojih predhodnikov, ki so določili, da so se v to kongregacijo stekale vse ponudbe, ki so jih škofije, župnije, redovne skupnosti, cerkvena združenja in gibanja z vsega sveta mogle dobiti za pomoč krščanskim skupnostim v potrebi in za okrepitev širjenja evangeljskega oznanila do konca sveta. Ne prenehajmo – tudi danes ne – z udejanjanjem te geste misijonske občestvenosti Cerkve. Ne dovolimo, da bi nam naše lastne skrbi skrčile srce, nasprotno – razširimo ga, da bo sprejelo vse človeštvo. Naj nas vse – može, žene in družine – sveta Marija, vzvišena ikona odrešenega človeštva, misijonarski zgled za Cerkev, nauči ohranjati in negovati živo ter skrivnostno prisotnost vstalega Gospoda, ki prenavlja in do vrha napolnjuje z radostnim usmiljenjem odnose med osebami, kulturami in narodi. papež Frančišek

Vatikan, 15. maja 2016, na slovesni binkoštni praznik 9


SMRT NI KONEC

Obredi ob smrti pri plemenu »Ohindo« S. MOJCA KARNIČNIK, DRUŽBA MISIJONARK JEZUSA KRISTUSA, DR KONGO

Sestra Mojca Karničnik nas je razveselila z izjemno zanimivim zapisom o doživljanju smrti, pokopu in žalovanju ljudi v Kongu. Pred nami je praznik Vseh svetih in vernih duš, ko se z minljivostjo življenja več srečujemo in prav bo, da spoznamo, kako to doživljajo drugod. Ljudje različnih narodov izražajo na različne načine svoje občutke ob pomembnih dogodkih, kakršen je npr. smrt v družini ali sorodstvu. Ljudje iz našega plemena Ohindo v provinci Kasai, Kongo, se ob takih prilikah mečejo po tleh ali se posujejo s pepelom, si rujejo lase in si zadajajo fizično bolečino. Vsi pripadniki plemena verjamejo, da s smrtjo življenja ni konec. Človek le zapusti dotedanje bivališče; truplo

življenju mogočen (npr. poglavar), ostane to tudi po smrti. Ko človek začne umirati, ali pa že prej, če so ljudje prepričani, da bo umrl, ga začnejo pripravljati na dostojen odhod k prednikom. Skrbno ga umijejo, počešejo in če je moški, tudi obrijejo. Nadenejo mu njegovo najboljšo obleko, ali če je nima, ga zavijejo v novo belo rjuho, za katero so prispevali denar vsi odrasli sorodniki. Prepevajo mu žalostinke, kakršna

zato sumljivi. Povzročeni so lahko s čaranjem, zastrupljenjem ali raznimi drugimi vplivi. Tudi razne nesreče, prometne in druge, pa strela in kačji ugrizi spadajo med nenaravne smrti. Vsakokrat namreč, ko človek umre, ne da bi bilo njegovo telo/bivališče izrabljeno od dela in starosti, je bila smrt od nekoga povzročena. Zato je treba njene vzroke skrbno preiskati in povzročitelja primerno kaznovati. To delo je zaupano vračem. Gorje torej tistemu, ki ga ima vrač na piki!

Obredi ob smrti, pokopu in žalovanju

ostane kakor zapuščena koča, ko se njen prebivalec odseli. Človek prejme ob smrti novo, nevidno telo in se pridruži prednikom, ki živijo mnogo lepše in popolnejše življenje. Smrt ni nič drugega kakor vrata v drugi svet; je novo rojstvo za življenje brez konca. Človek, ki je telo in duša, ne pozna v njem nobene omejitve več; lahko se premika, kakor in kamor ga je volja. Njihove vezi s tostranskim svetom niso pretrgane niti okrnjene. Moč imajo, da vplivajo, v dobro ali v slabo, na ljudi, na živali in tudi na rastline. Kdor je bil v tostranskem 10

je npr. tale: »Zaspal boš in se ne boš več prebudil v to življenje. V miru odidi in ne pozabi na nas. Zlasti pa nam ne povzročaj zlega.« Ljudje namreč verjamejo, da bo mrtvi, če je bil dober človek, pomagal svojim sorodnikom, če je bil slab, jim bo pa škodoval.

Vzroki smrti

So dveh vrst: normalni ali naravni in nenormalni. Normalna ali naravna smrt je tista, ki jo pošlje Bog. Med te spadajo: smrt otroka, zlasti novorojenčka in smrt starega človeka. Vsi ostali smrtni primeri so nenaravni in

Vsi obredi, ki potekajo okrog mrtvega in njegovega pokopa, izražajo strah živih do umrlega, pa tudi lepe spomine, ki jih je le-ta zapustil. V žalostinkah, ki jih pojejo kot nekakšne litanije, je govor o vsem, kar je umrli v življenju dobrega storil. Obredi, ki spremljajo smrt in pokop, so odvisni tudi od kategorije umrlega. Kadar umre vaški poglavar, naznanijo dogodek vsej okolici z nabijanjem po votlem, močno donečem drevesu. Takrat je vsa vas čisto iz sebe. Truplo poglavarja je obkroženo od ožjih družinskih članov in vaških starešin; ostali ljudje ga ne smejo videti. Namažejo ga z belo glino in oblečejo v najboljšo obleko. Dvorišče zagradijo z vejami palm, da truplo umrlega ni na očeh nepoklicanih. Žalovanje je obvezno za vse vaščane. Do pokopa je prepovedano vsakršno delo, pa tudi glasno govorjenje. V jutru po prvi noči divji zvoki tam-tam-a naznanijo izredno stanje. Ves tisti dan je namreč dovoljeno uničevanje imetja poglavarjeve družine.


Ko je mrtev, mu kolegi strejo kosti, ga zvijejo in naredijo iz njega nekakšen paket. Njegovo smrt naznanijo ljudem z žvižganjem na piščal, narejeno iz roga divje živali. Truplo umrlega je izpostavljeno (v zavoju) dva dni v posebni, iz vejevja narejeni uti. Skupnost vračev organizira ples. Tretji dan je pogreb. Po pokopu, ki se ga udeležijo sami vrači, razderejo uto in odslej je tisti kraj “tabu”. Kdor bi se ga predrznil onečastiti s svojo prisotnostjo, bi zbolel za hudimi boleznimi ali pa celo umrl. Ljudje to radi izkoristijo; našemijo se, da povzročajo strah in v divjem vpitju se podijo v skupinah po vasi, lovijo koze, kokoši in kar je drugih živali, uničujejo posevke, sekajo drevesa … Lastniki morajo to početje mirno prenašati. Truplo umrlega je za dva dni položeno v posebej za to priliko narejeno uto iz vej. Stražijo ga vaški starešine. Preden ga pokopljejo, le-ti organizirajo poseben ples, med katerim družina umrlega predstavi prisotnim poglavarjevega naslednika. Vaški poglavarji so pokopani na posebna, samo zanje določena pokopališča. Pokop se izvrši ponoči in samo vaški starešine smejo biti navzoči. To pa zato, ker obstaja prepričanje, da poglavar še ni povsem mrtev in bi lahko slišal, če bi ga ljudje opravljali. Odhod na pokopališče je naznanjen s tremi presunljivimi kriki. Že ob prvem morajo vsi ljudje izginiti v koče in zapreti vrata. Gorje tistemu, ki bi si drznil ostati zunaj! Truplo zagrebejo z glavo proti vzhodu. Na grob položijo nekaj buč vina in jedila, ki jih je imel umrli rad, za potovanje v onstranski svet; včasih tudi orožje. Ko se starešine vrnejo v vas, ponovno s trikratnimi kriki naznanijo, da je pokop končan in da je konec »izrednega stanja«.

Vrači

Kadar vrač čuti bližino smrti, prosi svoje kolege, da mu pokrijejo obraz z živalsko kožo, s tisto, ki jo je uporabljal na svojih plesih in potovanjih. Umret ga zanesejo za kočo.

na dvorišču umrlega, da pred javnostjo vprašajo družinske člane za vzrok smrti. Če dobijo odgovor, da gre za naravno smrt, smejo zahtevati zase nekaj buč vina in malo soli. S tem je plačano dovoljenje za pokop. Če pa družina meni, da gre za nenaravno smrt, se vsa zadeva izroči v roke vraču.

Pokop

Nekaj ur pred pokopom je truplo položeno v krsto (nekakšen zaboj, zbit iz slabo obtesanih desk) in obloženo s kosi bele tkanine. Še zadnji plesi Dojenčki okrog mrliča in sprevod se začne poTo še niso čisto »pravi« ljudje, zato mikati proti pokopališču, v kolikor je ob njihovi smrti žalovanje preponiso groba skopali kar na domačem vedano. Obstaja prepričanje, da se dvorišču. Preden se grob zasuje, bo umrli otrok vrnil v naslednjem, ki nekdo iz sorodstva opravi poslovilne se bo rodil v tej družini, jok pa bi ga molitve. Nekako takole: lahko od vrnitve odvrnil. Ponovno »Ti danes odhajaš, odhajaš pred nami rojstvo deformiranih otrok pa seveda k našim prednikom. ni zaželeno, zato umrlega zmerjaSrečno pot ti želimo! jo, mu pretijo in zabičujejo, naj se V miru smo živeli s teboj. ne drzne vrniti. Zagrebejo ga kar v Če je Bog tisti, ki te je odpoklical, je vse koči, da bi čim manj ljudi vedelo za dobro in prav. dogodek. Nemalokrat namreč deforČe pa je bil kriv kdo drug, naj umre miranemu otroku »pomagajo« na tudi on. oni svet … Ne pozabi na nas in nam v stiskah pomagaj.« Ostali Ko je grob že zasut, položijo nanj Kadar se bliža smrt človeka, ki ne razne predmete, ki jih je rajni upopripada nobeni posebni kategorirabljal. Sulico, lok in puščice, če gre ji, ga obkrožijo vsi sorodniki, da bi za moškega, košaro, ponev in kakšen slišali njegove nasvete in zadnjo voljo. krožnik, če gre za žensko. In ves Le-ta je namreč sveta. Še dolgo potem sprevod se napoti k reki na obredno bodo ljudje ponavljali: »Rajni mi je umivanje, kajti voda rešuje pred narekel …« lezljivostjo smrti. Še preden umirajoči izdihne, opravijo njegovo zadnjo toaleto. Tako ima Žalovanje tudi sam občutek, da odhaja na važno Pogrebu sledi doba žalovanja. Ta je potovanje, na katerem se bo srečal zlasti huda za vdovo. Dva meseca s svojimi predniki. Ko izdihne, ena mora preživeti sama v posebni kolibi. ženska iz sorodstva s presunljivim Obrijejo ji glavo, oblečena mora biti krikom naznani smrt ostalim vaščav cape, ne sme se umivati. Njene svanom. Tistim, ki so v gozdu ali na odkinje smodijo pred kočo zelo hudo daljenem polju, se smrt naznani s po- papriko, imenovano »pili-pili« in ji sebnim bobnanjem, ki služi za »tes tem povzročajo hud kašelj. Uživati legram«. Takoj morajo ustaviti delo sme edinole zelenjavo. Vsako jutro in in se vrniti v vas. Ta je takrat že vsa v vsak večer mora na glas jokati. joku. Najbolj glasne so seveda ženske. Ko doba žalovanja mine, se vsi soroValjajo se po tleh, slečene do pasu in dniki umijejo v reki, primerno oblečerazmršenih las. Sorodnice si priveže- jo in pripravijo gostijo za vso vas. Ker jo okoli čela bel trak. je to praznovanje povezano z velikimi Na dan pogreba, nekaj ur pred stroški, je v nekaterih primerih odlopokopom, se vaški starešine zberejo ženo na bolj primeren čas. 11


ZA ŽIVLJENJE TUDI V ČILU

Nova moč v misijonih S. MATEJA KORŠIČ, URŠULINKA, ČILE

Ob misijonski nedelji še posebej radi poudarjamo, koliko slovenskih misijonarjev deluje po svetu. Žal zadnja leta ugotavljamo, kako se število manjša, kakor tudi sicer duhovni poklici v domovini. Ob tem je toliko bolj razveseljivo, ko lahko vendarle tudi poročamo o novih misijonarjih. Drugega avgusta letos je odšla v misijone s. Mateja Koršič, uršulinka, ki se nam po prvih vtisih že javlja z misijonske postojanke v Čilu. Žal pa nam sporoča tudi dejstva, za katera smo morda mislili, da so le stvar Evrope in Severne Amerike, ob čemer pa je razveseljiv odziv ljudi, ki jim je za življenje in ne za smrt.

Najlepša hvala za pozdrave in molitve. Doživljam, da sem nošena od molitev naših sosester in seveda tudi vseh molivcev za misijone. Nikoli se nisem doživljala kot po­ klicana za misijone v ožjem pomenu besede, zato si tudi sedaj nekoliko težko predstavljam, da sem misijonarka. Preprosto sem odgovorila na prošnjo vrhovne matere za pomoč skupnosti v Čilu, ki se je pridružila Rimski uniji. Doživljam kot nov klic v hoji za Jezusom. Močno me spremlja Božja beseda, zapustila sem domače in sestre v Sloveniji in prejela nove, pa ne le sestre, tudi vse ljudi tukaj v Čilu. Klic za to poslanstvo me je presenetil med sobotnim letom na Poljskem, 12

Hurtado, ki je mnogo prispeval k premostitvi prepada med bogatimi in revnimi v Čilu. Pred nedavnim smo slovesno praznovali njegov god. Je močan navdih za vse in ob njem ves mesec avgust obhajamo kot mesec solidarnosti. Na spletu smo lahko prebrali tole sporočilo: Minulo soboto se je v Santiagu de Chile, na shodu za življenje, zbralo več kot 100.000 ljudi. Dogodek je potekal na pobudo nadškofije, v sodelovanju s predstavniki različnih krščanskih cerkva in skupnosti. Povprašali smo s. Matejo, ki je misijonarka v Čilu, če se je morda tega udeležila. Takole je odpisala: »Da, bile smo zraven tudi uršulinke iz naše skupnosti skupaj z učenkami naše šole. Starejši dve sestri sta se nam pridružili doma v molitvi. Shod se je začel s “tisočglavim zborom” učencev različnih šol, ki so skupaj zapeli Beethovnovo Odo radosti – himno življenju. Bilo je prvič v zgodovini Cerkve v Čilu, da so pohod za življenje pripravile skupaj vse krščanske Cerkve (za katoliško cerkev v Čilu, ki je resnično v veliki večini, je to bil tudi svojevrsten ekumenski dogodek). Predtako sem tukaj z bolj začetnim stavniki Cerkva so skupaj prebraznanjem kastiljanščne. Bog pa mi li izjavo v podporo življenju in na je dal dar, da se ne bojim govoriti, koncu dali svoj blagoslov. Glavno spočetudi ne znam veliko. Sicer je moje ročilo je bilo v podporo življenju od glavno poslanstvo vodenje in forma- spočetja do naravne smrti. Spodcija skupnosti sester, imam pa precej budili so tudi k darovanju organov. priložnosti za stike z ljudmi v naši Močno so se navzočih dotaknila prišoli. Ljudje so zelo odprti in to močno čevanja žene, ki naj bi bila splavljeolajša komunikacijo. na, ker naj bi ne videla, slišala in ne Dežela je mnogo bolj krščanska hodila, a se je njena mati odločila za kot Slovenija in ljudje me sprašujeoddajo v posvojitev. Čeprav hodi s jo, kako je živeti krščanstvo v deželi, pomočjo bergel, je sedaj uspešna nokjer kristjani niso v večini. Čeprav vinarka. Nedeljo pred shodom so bile je tukajšnje okolje še zelo krščanv župnijah maše za življenje. Bilo je sko prav sedaj potekajo razprave o resnično praznovanje življenja. Shod “pravici do splava”. Pot do osebne je bil konkreten odgovor na razpravere je tako povsod naporna, potve o novem zakonu v parlamentu, ki rebna in nikjer samoumevna. Močan naj bi dovoljeval splav. Lep pozdrav pečat je Čilu zapustil sveti jezuit p. iz Čila.


MADAGASKAR

Poškodba prekinila delo S. MARJETA ZANJKOVIČ, SALEZIJANKA, MADAGASKAR

Preselila sem se na sever v Mahajango, kjer sem že delala prvih osem let, ko sem prišla na Madagaskar. Po duhovnih vajah sem prispela v našo prvo skupnost, ki smo jo ustanovile maja leta 1986. Je čisto ob morju v mozambiškem kanalu. Za spremembo mi bo tu precej vroče ... Na ta kraj imam prelepe spomine. To leto naj bi nekoliko osvežila svoje medicinsko znanje na praksi pri drugih sestrah, ki so pred leti prevzele naš dispanzer. Hvala iz vsega srca za veliko pomoč vsa ta leta v Fianarantsoi. Kaj vse smo naredili z vašo pomočjo! Tudi iz Mahajange vas bom večkrat poiskala

in tu pa tam pojamrala za pomoč. Vem, da me ne boste pozabili in nam boste še naprej stali ob strani. Sem ob morju, tako sem lahko izkoristila svoj desetdnevni dopust skupaj še z dvema sestrama. Stanujemo ob morju, tako nam šepet morskih valov ponoči in podnevi blaži telo in duha. Sicer pa, ko prideš v novo skupnost, je treba toliko stvari urediti, še posebej ker je veliko sester na dopustu, v tej skupnosti pa smo ostali brez kuharice, kar me je še dodatno zaposlilo. Računalnik je zadnja stvar, ki se je lotimo ... Trenutno sem tudi nekoliko polomljena,

padla sem s stola in si zlomila desno ključnico. Poslali so me v Tana na okrevanje in podaljšane 'počitnice', ki mi jih sicer ne bi bilo treba. V Mahajangi je namreč zelo vroče za tovrstne 'lenuhe'. Malo bolečine je kot naravnost dobrodošlo za zadoščevanje za moje in drugih grehe. Tudi za vas darujem, da boste zdravi in veseli. Tukaj sem z levo roko bolj malo koristna, a se še kar znajdem in pomujam, malo mi bo dolgčas, ker sem navadno v neprestanem gibanju, a ljubemu Bogu je všeč tudi moje ne-gibanje. Naj bo dovolj za danes, ker me leva roka ne uboga preveč.

Pomagajte nam za hrano LUCIJA ČUK, LAIŠKA MISIJONARKA, MADAGASKAR

Ker se zelo hitro približuje začetek šolskega leta, se obračam na vas s prošnjo za hrano otrok. Sestrska skupnost v Fianarantsoi vam je za dosedanjo pomoč zelo hvaležna. Vas pa prosimo za pomoč tudi za letošnje šolsko leto. Med šolskim letom namreč sestre za najbolj uboge in

pa tiste, ki prihajajo v šolo od daleč, pripravljajo topel obrok hrane vsak dan za približno sto otrok. Seveda prosimo za pomoč za celotno šolsko leto. Po pogovoru s s. Marjeto, ki je odšla na novo delovno mesto, to delo nadaljujejmo in ga tudi ona toplo priporoča.

Tovornjak zdrvel v prepad JANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

V Ranomeni se nam je zgodila huda nesreča. Taxi-brousse, ki se ni hotel prižgati, so porinili in zdrvel je po klancu ter končal s skokom kakih 15 metrov globoko v prepadu. Ko smo zvedeli, smo na hitro nabrali nujnega materiala in z našim osebjem šli reševat. Ravno sta prišla dva absolventa stomatologije in sta se takoj vključila v reševalno akcijo. Z dvema avtomobiloma Mive smo dobesedno pridrveli na kraj nesreče. Tam je bil že avto sestre Terezije. Dva mrtva in enajst ranjenih, od teh šest težko. Dobro, da smo imeli zadosti materiala. Naše zdravstveno osebje je hitro določilo, kdo je najbolj kritičen in smo po hitrem postopku ustavili

krvavitve. Dva z notranjo krvavitvijo smo takoj naložili v rešilca, ostale na poltovornjake. Ker nismo uspeli z Miva vozili odpeljati vseh, sem dobesedno prisilil trgovca, da je spravil svoj avto iz garaže. Bogataš je zahteval gorivo, da bi peljal. Jaz pa sem se skliceval na zdravo pamet. Tako smo s štirimi avtomobili odpeljali vse ranjence. Bog nas je podpiral in vse smo žive dostavili v protestantsko bolnico v Vangaindrano. Dva sta bila v komi. Eden od njiju je zaradi hudih krvavitev dvakrat bruhnil kri že med vožnjo in naslednji dan umrl, eden pa se še ne zaveda. Vsi ostali so rešeni, med njimi tudi nosečnica. Glede na to, v kakšen prepad

je zdrvel avto, je pravi čudež, da je sploh kdo preživel. Med umrlimi je učitelj iz Marovitske, ki je peš hodil skoraj en dan, da je prišel do misijona Toneta Kerina, nato en dan do Midongija in še en dan do Ranomene. Nato se mu je za zadnjih 42 km posrečilo dobiti prevoz in si je kupil vozovnico za »smrt«. Vsi ponesrečenci so bili učitelji, ki so šli na izobraževanje. V taki situaciji res najgloblje razumemo, koliko dobrega naredite z darovi na Krištofovo nedeljo, da nam MIVA lahko posreduje dragocene avtomobile. Bogu hvala in vsem, ki z veseljem darujete za misijonska vozila. 13


NABIRALNIK

Nazaj k podhranjenim otrokom S. ANICA STARMAN, FRANČIŠKANKA BREZMADEŽNEGA SPOČETJA, SLONOKOŠČENA OBALA

Srečno sem se vrnila in prispela v Gbagbam kljub razkopani in blatni cesti, saj je naš MIVA avto na take okoliščine navajen, le moja hrbtenica je v Evropi na to pozabila. Lepo je bilo v Franciji in Sloveniji. Že dve desetletji in pol nisem videla in občudovala, kako se spomladi narava prebuja in tudi mraz sem občutila. Dobro mi je delo, le čevlji so mi delali težave, saj moje noge niso več navajene zaprtih čevljev. Pa sem vse dobro prenesla. Srečala sem veliko prijateljev in znancev, ki jih druga leta nisem videla, ker še niso odšli na dopust. Tudi okrogla obletnica je k temu pripomogla. Maribor, Kranj, Kokrica, Vuzenica, Ljubljana, Brezje, Slovenska Bistrica – kraji, kjer sem vas srečala in se z vami poveselila. Hvala za te lepe trenutke, za skupne molitve pri sveti daritvi, za zaupanje, za

spodbude in darove. Bog povrni! Dnevi so hitro minili. Nekaterih prijateljev in znancev nisem mogla obiskati. Oprostite mi, nisem vas pozabila. Hvala, da me spremljate. Z vašo pomočjo bomo začeli graditi bolniške sobe, kjer bomo lažje poskrbeli za nedonošenčke in podhranjene otroke. Ko sem prispela v Gbagbam, me je že čakalo več dojenčkov. Inkubator, ki smo ga pred kratkim dobile, je prišel kot naročen. Deževna doba se je končala, ceste so sedaj v boljšem stanju in ni blata, tako da ne bo težav s prevozom gradbenega materiala. Začeli smo že s pripravami na praznik, ko bo Marijin kip obiskal ves Gbagbam, MIVA avto ga bo vozil. Še ne vemo, koliko postaj bo in kdo bo pripravil Marijin oltar, saj bi vsi radi, da Marija pride k njim. Devetdnevnico bomo imeli pri lurški votlini. Tudi vas se spomnim v molitvi vsak dan pri sveti daritvi. V letu usmiljenja naj nas vse spodbudi, da bi si med seboj in vsem potrebnim izkazovali dela usmiljenja. Mir in dobro vsem in lep pozdrav!

Misijonarji smo popotniki P. HUGO DELČNJAK, FRANČIŠKAN, FRANCOSKA GVAJANA

Bog povrni vsem dobrotnikom in tudi vam v Misijonski pisarni, ki spadate med nje. Brez vašega Misijonskega središča tudi misijonske okolice ne bi bilo. V teh dnevih se pripravljamo na farno žegnanje sv. Lovrenca. Ker je ta mučenec tudi zavetnik občine, je njegov god občinski in cerkveni praznik. Tam bodo izbirali lepotice, kar je seveda privlačno, mi se bomo pa posvetiti razmišljanju o sv. LovrenS. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA cu in njegovi darežljivosti do ubogih. To skupno slavje Zopet sem v Manausu, glavnem mestu Amazonije, in z ve- Cerkve in občine bo kar slovesno. Slavje bomo obogatili z obletnico posvetitve nove cerkve Sv. Odrešenika, zgrajeseljem sem prejela obvestilo in povabilo, da se priporočine pred desetimi leti. Po končanem praznovanju se bova mo sedaj že sveti Materi Tereziji. Naj nas krepi s svojim pa začela seliti s p. Alainom v Kourou, mesto raketnega zgledom in blagoslovom ob tem velikem priznanju njene središča »Ariane« in »Soyuz«. Kako težko se je spraviti svetosti ... Tukaj bom do sredine septembra, ker imamo narodno srečanje skupnosti, ki usmerjajo svoje poslanstvo k pospravljanju stvari, ki jih zahteva selitev, pa čeprav je bolj metanje v koš kot v kartone. Ta teden je torej zadnji ljudem v stiski in ubogim. Nas bo nekaj čez 60 sester. lovrenški, nedelja, ki je pred nami, je poslovilna, med Z vsemi se učimo in tudi podelimo izkušnje, ki nas bogakatero imam krst sedmih dojenčkov, simbolna svetotijo in navdušujejo. Inšpektorija se zbere tudi za praznik pisemska številka, ki izraža polnost, zaokroženost, cehvaležnosti. Tudi to je pomembno za našo rast. Tukaj lotnost, popolnost ... Takšna je Božja milost, ki se pa v se namreč šolsko leto zaključi z decembrom. Imamo še našem življenju uresničuje le delno, a Bog nas ne neha nekaj poti za prehodit do tja, predvsem v misijonskem obdarovati s svojimi darovi. mesecu oktobru. Odslej z novo svetnico Materjo Terezijo bolj pogumno na misijon, kot nas spodbujate ... Saj nismo Prisrčen pozdrav vsem v Misijonskem središču in vsem prijateljem misijonov. Ognja Svetega Duha vam želim. sami, ko ste vsi vi z nami.

Narodno srečanje skupnosti

14


S hvaležnim spominom na domovino PAVEL BAJEC, DUHOVNIK KP, SLONOKOŠČENA OBALA

Po dobrih dveh mesecih, ki sem jih preživel v Sloveniji, sem spet »doma« na Slonokoščeni obali, v našem centru Bethel in v župniji Naše Gospe obiskovanja. Najprej bi se vam rad zahvalil za vsa srečanja, ki sem jih doživel v domovini. Lepo je bilo, bil sem res doma, hvala vam za vse vaše pozornosti. Z obiski po župnijah sem spet doživel slovensko Cerkev, začutil skrb in delo sobratov duhovnikov po župnijah, pa tudi zavzetost vernikov, ki izpričujejo njihovo vero z lepim krščanskim življenjem. Bog vam povrni s svojo milostjo za vse vaše molitve in žrtve, ki jih darujete Bogu za misijone, posebej Misijonski molitveni zvezi. Hvala za vse vaše darove, finančne in materialne. Le z vašo pomočjo bomo lahko nadaljevali dela v našem škofijskem centru za vzgojo in izobraževanje naših katehistov. Sedaj sem tukaj in bo treba kar takoj na delo. V začetku septembra bomo imeli tečaj iz Svetega pisma, o evangeliju po Mateju, potem pa novo pastoralno leto z vsemi obveznostmi, z veselimi pa tudi težkimi trenutki. Vse je v Božjih rokah, saj smo le delavci v Gospodovem vinogradu. V moji odsotnosti je oskrboval našo župnijo škofijski ekonom, ki sicer nima zadolžitev v kaki župniji. Poleg redne pastorale bomo nadaljevali z gradbenimi deli. Nadaljevali bomo

z delom na obzidju naše parcele, s kanalizacijo, in če bo mogoče, bomo začeli tudi s stropom v cerkvi … Potrebe so velike, idej nam ne manjka, prihodnost pa je v Božjih rokah. Naj bo ta kratka novica izraz moje velike zahvale vam vsem, ki mislite na nas misijonarje, za nas molite ter nam pomagate, predvsem pa velika zahvala Bogu, v katerem živimo, se gibljemo in smo.

Z obiska na obiske S. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

Potem ko sem se vrnila iz Slovenije, česar sem bila iskreno vesela in za kar sem vam vsem hvaležna, sem začela z obiski tukajšnjih skupnosti. Najprej sem se podala v naš največji šolski in misijonski center v Inharrime, kjer imamo internat za 120 deklic in šolo za skoraj 3000 otrok in mladostnikov, od prvega do 12. razreda. Hvala Bogu, da nam država plača učitelje, vse drugo pa je narejeno s pomočjo dobrotnikov, ki so v desetih letih obstoja centra vzljubili misijon in postali veliki prijatelji.

V Inharrime sem se srečala z g. Tonetom Grmom, našim misijonarjem ... Le redkokdaj se res srečamo, da rečemo katero po domače. V drugi polovici avgusta sem obiskala vse skupnosti na severu Mozambika. Zaradi vojnega stanja je po glavnih cestah zelo nevarno voziti, zato sem morala povsod z letalom. V štirih misijonskih postojankah sem srečala veliko otrok in mladih, ki so v naših šolskih centrih in na župniji. Sestre so povsod zelo požrtvovalne in vse naredijo, da pomagajo najbolj revnim do znanja in najmanjšim tudi do dnevnega obroka hrane. Mozambik je v veliki ekonomski krizi ... Devalvacija do več kot 100%; in kdo to plača – to so najrevnejši, ki z minimalno plačo ne preživijo niti en teden ... Res, Bog se nas usmili ... Danes je v Mozambiku državni praznik: dan, ko so podpisali pogodbo o miru v Lusaki, a na žalost še do danes nimamo miru. Opozicijski stranki se neprestano tožita in si nasprotujeta. Trenutno je ustvarjena mednarodna komisija za pogovore, v njej je vključena tudi katoliška Cerkev, ki jo zastopata apostolski nuncij in pomožni škof iz Maputa. Pravijo, da naj bi do konca leta uspeli ... A medtem so ceste po državi nevarno prevozne in s tem se tudi ekonomija ustavlja. Razhod med severom in jugom države je vedno večji. Zato se zelo priporočamo za molitev, naj se nas ljubi Bog usmili ... 15


IZ ZALEDJA

Srečanja članov Misijonske molitvene zveze (MMZ) in prijateljev misijonov Posebne vrste misijonarji ste vsi molivci za misijone, še posebej tisti v Misijonski molitveni zvezi, ki ste se tudi letos konec julija zbrali na različnih koncih Slovenije, se na teh srečanjih povezali v molitvi, z nekaterimi misijonarji in v prijateljskem druženju. Naš veliki učitelj blaženi Anton Martin Slomšek je zapisal: »Prazno je delo brez žegna z nebes.« Ta zavest krepi slovenskega vernika, da svojemu delu kliče z molitvijo blagoslov in da rad poleg materialnih dobrin v misijone pošilja tudi roso Božjega blagoslova z vsakdanjo molitvijo.

je vsem navzočim predstavil lepo obnovljeno in dostopno cerkev Marije žeželjske domači župnik, ki je nato vse navzoče obiskovalce skupaj z župljani Vinice lepo pogostil. (Janez Avsenik)

Žeželj pri Vinici

Jurovski Dol

Vsako srečanje skriva v sebi lepoto medsebojnega druženja, ki ima v sebi skrivnost Gospoda, ki je med nami. Tako je bilo tudi na srečanju za Štajersko in Pomurje v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Jurovskem Dolu. Uvod v srečanje je bila molitev in pesem, ki se je prepletala z mislimi naših misijonarjev. V tem notranjem veselju se je začela sv. maša, ki jo je Za Dolenjsko in Gorenjsko je bilo srečanje ob somaševanju daroval nadškofijski referent in vodina Žežlju pri Vinici telj MMZ Jožef Lipovšek. Ob Božji besedi je razmišljal o Po skupni molitveni uri, ki jo je pripravil Slavko Kalan, pomenu zakladov, ki jih zbiramo v Gospodovem duhu od škofijski animator za misijone v ljubljanski nadškofiji, je molitve, življenja po evangeliju, misijonske gorečnosti … sledila maša, ki jo je vodil misijonar v Kirgizistanu, jezuit Zlasti je pomembna molitev članov MMZ, ki je pomemp. Janez Mihelčič, ki nas je med mašo tudi nagovoril. Ob ben zaklad vere na poti vseh misijonarjev. V nagovoru skromni udeležbi je domači župnik Tone Gnidovec dejal, je bilo nekaj iskric iz življenja sv. Terezije in papeževega da res ni veliko molivcev, a tako je bilo tudi na prvih bin- obiska na Poljskem. koštih. Zadostovalo je enajst apostolov, da so oznaniPo obhajilu je pričevala še s. Zvonka Mikec, misijonarka lo o Jezusu posredovali vsemu svetu. To nas navdaja z v Mozambiku, ki je predstavila svoj misijon, potem svojo upanjem in optimizmom, da tudi mi molimo za misijoodločitev za redovniški/misijonski poklic in zmolila ne. Po maši je Slavko Kalan sredi cerkve vodil pogovor očenaš v portugalskem jeziku. z misijonarjem p. Janezom Mihelčičem in nekdanjo miNa koncu je sledilo prijetno druženje v župnijski dvorani sijonarko v Paragvaju, šolsko sestro Tadejo Mozetič. Miob dobrotah vernikov iz župnije sv. Petra in sv. Jakoba. sijonarja sta se zahvalila vsem petdesetim navzočim za Misel vseh na koncu je bila, da je lepo sodelovati in molitveno in tudi gmotno podporo, ki jo misijonar v od- skupaj pričevati za Jezusovo ljubezen. daljenem kraju še posebej čuti in potrebuje. Na koncu (Jožef Lipovšek)

16


Srečanje za Primorsko je bilo v Sežani. V poslanstvo, ki nam ga je dal Bog, spadajo tudi molitev in dobra dela za misijonarje. Z vsakodnevno molitvijo vsaj delno pomagamo misijonarjem, ki v duhu evangelija opravljajo neprecenljivo delo po vsem svetu. Da bi vsi v tem poslanstvu še naprej vztrajali in se Bogu zahvalili za pomoč, smo imeli molitveno uro in sveto mašo, ki jo je vodil misijonar na Slonokoščeni obali Pavel Bajec. Tega srečanja so se udeležili še s. Snežna Večko, ki se je vrnila z misijona na Salomonovih otokih, in nekdanji misijonarji s Slonokoščene obale: Ivan Bajec, Sandi Skapin in Janko Kosmač. Slednji je svojo misijonarsko pot začel na Madagaskarju, nadaljeval na Slonokoščeni obali ter jo zaključil spet na Madagaskarju. Po maši je Niko Štrancar, animator za misijone v koprski škofiji, vodil pogovor z njimi. Pripovedovali so o svojem delu, o življenju ljudi v teh deželah in o svojih doživetjih.

Srečanje smo zaključili z druženjem pred cerkvijo ob polni mizi dobrot, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Za spomin na srečanje smo dobili podobico sv. Terezije Deteta Jezusa, kjer je napisana njena misel: »Molitev in žrtev sta vsa moja moč. Silna je moč molitve. Podobna je kraljici, ki sme vsak trenutek pred kralja in lahko doseže, kar prosi.« Tudi mi smo odšli polni spoznanja, kako velike so žrtve misijonarjev in vsak zase sklenili, da bomo še naprej vztrajali pri molitvi zanje in prosili moč za čudovito poslanstvo, ki ga s takim veseljem opravljajo. Pridružite se nam! (Zinka Vadnjal)

Srečanje nekdanjih laiških misijonarjev ROMAN LOGAR

V soboto, 20. avgusta, smo se na Logu pri Brezovici na svojem vsakoletnem srečanju zbrali laiški misijonarji. Šestnajst laiških misijonarjev in njihovih družin z vseh koncev Slovenije se je začelo zbirati ob desetih dopoldne. Ob dvanajstih je sveto mašo daroval domači župnik Jožef Poje. Med mašo in po njej so naše srečanje s svojimi izkušnjami in pričevanji obogatili naši gostje: Miran Stanovnik, Franc Cukjati in po maši še zakonca Mojca in Severin Maffi s predavanjem o Fatimski Mariji. Tako je vse skupaj trajalo čisto po misijonsko, celi dve uri. Po tem, ko smo

Sežana

PISMO BOTRA Botrstvo je živahna misijonska dejavnost, ki poteka prek Misijonskega središča. Veliko dobrega se je na ta način že zgodilo. Kot odgovor na naše dopise se nam je oglasil eden izmed botrov in njegovo misel delimo z vami. Spoštovani! Hvala za lepo pismo, ki sem ga z zanimanjem prebral in z zadovoljstvom ugotovil, da prispevam za pravo stvar. Zelo me veselijo uspehi, ki jih dosegamo s prispevki in seveda z vašim trudom in dobroto. Izobraževanje otrok je najvažnejše, saj potem odrastejo in si kot oblikovani mladi ljudje pomagajo naprej v življenju. Pa ne le sebi, temveč tudi mnogim drugim in so tako zgled in svetla luč upanja za naslednje generacije otrok. V njihovem imenu se vam tudi jaz zahvaljujem. Ob tej priložnosti vam z veseljem sporočam, da bi tudi moja žena želela biti botra in s tem pomagati enemu otroku v Etiopiji pri šolanju. Zato vas prosi, da jo uvrstite med botre in ji pošljete papirje in položnico. Oba z ženo vam želiva veliko zadovoljstva in uspehov pri delu in vas lepo pozdravljava. /PMS/

se napolnili z duševno hrano, nas je čakala še telesna (kosilo, golaž). Nekaj časa so z nami ostali naši gostje in popoldne je ob klepetu, pijači in pecivu, ki so ga pripravile požrtvovalne domačinke, minilo hitro in v prijetnem vzdušju. Malo pred sedmo smo se poslovili še zadnji udeleženci srečanja in si zaželeli nasvidenje prihodnje leto. Vsi tisti, ki se letos niste mogli udeležiti našega srečanja, ste povabljeni drugo leto. Kot vedno, tretja sobota v avgustu, je rezervirana, da se srečamo in skupaj preživimo nekaj prijetnih trenutkov, hkrati pa tudi obogatimo drug drugega. Pridite, ne bo vam žal. Se vidimo prihodnje leto v Slovenski Bistrici, ali njeni okolici. 17


ZAHVALA - JUBILANTI

DAROVI – HVALA

Kruh za lačne v Etiopiji Hvala vam za vse darove, ki ste jih namenili prek Misijonskega središča za lačne v Etiopiji. S filmsko družbo ARTIS sem bil na severu Etiopije, področje Afar, kjer je zaradi suše poginila vsa živina. Družinam v odročnih vaseh salezijanci pripeljejo z avtom to, kar najbolj potrebujejo – vodo, mleko v prahu in riž. Oče devetih otrok se je zahvaljeval, da imajo zaradi naše pomoči njegovi otroci in prebivalci te pokrajine vsak dan obrok hrane. Še posebno so ogroženi otroci. Ker pa zaradi suše ljudi še vedno pesti lakota, vas salezijanci prosimo, da pomagate lajšati lakoto. Svoje darove lahko posredujete na:

Misijonsko središče Slovenije Kristanova 1 Ljubljana NLB: SI56 0201 4005 1368 933 SWIFT: LJBASI2X Koda namena: CHAR Referenca: SI00 279204 namen nakazila: za lačne v Etiopiji ali pa pišete na e-pošto: andolsek@gmx.at Z danimi bančnimi podatki lahko, za ta isti namen, pri banki uredite tudi trajni nalog. Za vsak dar, ki bo lajšal lakoto v misijonu v Etiopiji, se vam prisrčno zahvaljujemo, Jože Andolšek in salezijanci

Misijonska nedelja, 23. oktober 2016 Skupno praznovanje Misijonske nedelje bo v Celju pri sv. Jožefu s pričetkom ob 15. uri. Slovesnost bo ob somaševanju duhovnikov vodil celjski škof Stanislav Lipovšek. Lepo vabljeni!

čestitamo jubilantom 90 letnica življenja

S. Ema Telič, usmiljenka, rojena 31. oktobra 1926 v Starem trgu pri Ložu. Deluje v Čilu.

18

75 letnica življenja

S. Mojca Karničnik, Misijonarka Jezusa Kristusa, rojena 3. decembra 1941 v Dravogradu. V misijone je odšla leta 1974. Deluje v Kongu.

40 let življenja

S. Barbara Peterlin, Marijina sestra čudodelne svetinje, rojena 19. oktobra 1976 v Domžalah. V Ukrajino je odšla 6. aprila 2011.

45 let dela v misijonih

S. Bogdana Kavčič, usmiljenka, rojena 26. avgusta 1945 v Žireh. V misijone je odšla 29. decembra 1971. Deluje v Burundiju.

ADVENTNA AKCIJA župniji: Ljubljana-Polje, Velenje Sv. Marija MIVA župnije: Ajdovščina, Ambrus, Ankaran, Apače, Artiče, Avče, Banja Loka, Banjšice, Bate, Batuje, Begunje na Gor., Bela Cerkev, Besnica, Bevke, Blagovica, Bled, Bloke, Bočna, Bogojina, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branica, Branik, Braslovče, Brdo, Brestanica, Brestovica, Breznica, Brezovica, Brežice, Brje, Brusnice, Bučka, Budanje, Bukovica, Bukovščica, Cankova, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Celje - Sv. Jožef, Celje-Sv. Duh, Cerklje na Gorenjskem, Cerklje ob Krki, Cerknica, Cezanjevci, Cirkovce, Cirkulane, Col, Čatež ob Savi, Čemšenik, Češnjice, Črešnjevec, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo, Črniče, Črnomelj, Dekani, Deskle, Divača, Doberdob, Dobje, Dobova, Dobovec, Dobrepolje-Videm, Dobrna, Dobrnič, Dobrova, Dol pri Ljubljani, Dolenci, Dolnji Logatec, Domžale, Dornava, Dovje, Draga, Dramlje, Dravograd, Drežnica, Dutovlje, Fram, Frankolovo, Gabrovica, Galicija, Goče, Godovič, Golo, Gomilsko, Gora pri Sodražici, Gore, Gorenje Polje, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gornji Logatec, Gotovlje, Gozd, Grad, Gradno, Grahovo, Grahovo ob Bači, Grgar, Griže, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Hoče, Homec, Horjul, Hotedršica, Hotiza, Hrastnik, Hrenovice, Idrija, Ig, Ihan, Ilirska Bistrica, Izlake, Izola, Jamlje, Jarše, Javor, Javorje nad Šk. Loko, Javorje pri Litiji, Jelšane, Jezersko, Kalobje, Kamna Gorica, Kamnica, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kanal, Kančevci, Kapla na Kozjaku, Kidričevo, Kisovec, Kobilje, Kobjeglava, Kočevje, Kočevska Reka, Kojsko, Kokrica, Kolovrat, Komen, Kopanj, Koper, Koper Sv.Ana, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Korte, Kostanjevica na Krasu, Kostanjevica na Krki, Kostrivnica, Košana, Kovor, Kozana, Kožbana, Kranj, Kranj - Drulovka/Breg, Kranj – Primskovo, Kranj – Šmartin, Kranj - Zlato Polje, Kranjska Gora, Krašnja, Kresnice, Križe, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kromberk, Kropa, Krško, Kubed, Kuzma, Laporje, Laško, Ledine, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Leše, Levpa, Libeliče, Libušnje, Litija, Ljubljana - Sv. Trojica, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Marijino Oznanjenje, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv. Križ, Ljubljana-Sv. Peter, Ljubljana-Sv. Nikolaj, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Šmartno ob Savi, Ljubljana-Štepanja Vas, Ljubljana-Trnovo, Ljubljana-Zadobrova, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Loče pri Poljčanah, Log pod Mangartom, Lokavec, Lokev, Loški Potok, Lozice, Lucija, Luče ob Savinji, Lučine, Mala Nedelja, Maribor - Sv. Janez Bosko, Maribor-Brezje, Maribor-Pobrežje, Maribor-Sv. Jožef, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Maribor-Sv.Magdalena, Maribor-Sv.Marija, Maribor-Sv. Rešnje Telo, Maribor-Tezno, Marija Reka, Martjanci, Matenja Vas, Mavčiče, Medana, Mekinje, Mengeš, Mežica, Mokronog, Moravče, Most na Soči, Muta, Naklo, Negova, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Gorica – Kapela, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Nova Oselica, Novo Mesto - Sv. Janez, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Olimje, Opatje Selo, Ormož, Osek, Otlica, Ovsiše, Pečarovci, Peče, Pesnica, Petrovče, Piran, Pirniče, Pišece, Pivka - Št. Peter na Krasu, Planina, Planina pri Rakeku, Plave, Podbrdo, Podbrezje, Podčetrtek, Podgorje pri Slov. Gradcu, Podgrad, Podgraje, Podkraj, Podlipa, Podmelec, Podnanos, Podraga, Podsabotin, Podsreda, Podzemelj, Polhov Gradec, Poljane nad Šk. Loko, Poljčane, Polzela, Ponikva, Portorož, Postojna, Povir, Prebold, Prečna, Preddvor, Predloka, Preloka, Preserje, Prežganje, Primskovo na Dolenjskem, Prvačina, Ptuj - Sv. Ožbalt, Ptujska Gora, Ptuj-Sv. Peter in Pavel, Radeče, Radlje ob Dravi, Radovljica, Raka, Rakitna, Rateče-Planica, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Reteče, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Ribno, Rob, Ročinj, Rogaška Slatina, Rogatec, Rovte, Ruše, Sava, Sečovlje, Sela pri Kamniku, Selca, Sele, Selnica ob Dravi, Sevnica, Sežana, Sinji Vrh, Skomarje, Slap, Slavina, Slivnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Smlednik, Soča, Sočerga, Sodražica, Solkan, Sora, Sostro, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Spodnja Sv. Kungota, Središče ob Dravi,


Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 23. 9. 2016. Hvala vsem. Srednja vas v Bohinju, Sromlje, Srpenica, Stara Cerkev, Stara Loka, Stara Oselica, Stomaž, Stoperce, Stopiče, Stranice, Struge, Strunjan, Studenec, Studeno, Sv. Ana v Slov. Goricah, Sv. Andraž v Slov. Goricah, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Anton v Slov. Goricah, Sv. Benedikt v Slov. Goricah, Sv. Bolfenk v Slov. Goricah, Sv. Duh - Veliki Trn, Sv. Duh na Ostrem Vrhu, Sv. Florijan ob Boču, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Sv. Jedert nad Laškim, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Katarina – Topol, Sv. Križ – Gabrovka, Sv. Lenart, Sv. Lenart nad Laškim, Sv. Lovrenc na Dravskem Polju, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, Sv. Martin na Pohorju, Sv. Martin pri Vurberku, Sv. Miklavž nad Laškim, Sv. Miklavž ob Dravi, Sv. Peter na Kronski Gori, Sv. Peter pod sv. Gorami, Sv. Peter pri Mariboru, Sv. Rok ob Sotli, Sv. Rupert nad Laškim, Sv. Štefan, Sv. Trojica v Slov. Goricah, Sv. Trojica-Podlehnik, Sv. Vid na Planini, Sv. Vid pri Ptuju, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Danijel nad Prev., Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jernej pri Ločah, Sv.Kunigunda na Pohorju, Sv.Lovrenc nad Štorami, Sv.Marjeta ob Pesnici, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Tomaž pri Ormožu, Sv.Trojica nad Cerknico, Sv.Vid nad Cerknico, Svetina, Svibno, Šempas, Šempeter pri Gorici, Šempeter v Sav. Dolini, Šenčur, Šentgotard, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentlambert, Šentlovrenc, Šentožbolt, Šenturška Gora, Šentvid pri Grobelnem, Šentviška Gora, Škocjan, Škocjan pri Turjaku, Škofja Loka, Škofja Loka-Suha, Škrbina, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmarje pri Kopru, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šmarno Goro, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slov. Gr., Šmartno v Tuhinju, Šmihel, Šmihel nad Mozirjem, Šmihel pri Žužemberku, Šmiklavž pri Slov. Gradcu, Špitalič, Št. Ilj pod Turjakom, Št. Ilj pri Velenju, Št. Janž na Dravskem Polju, Št. Jurij pri Grosupljem, Št.Peter-Otočec, Štanjel, Štjak, Šturje, Teharje, Temnica, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Toplice, Trata - Gorenja Vas, Trboje, Trbonje, Trbovlje - Sv.Marija, Trbovlje-Sv.Martin, Trebelno, Trebnje, Trnje, Trnovo pri Gorici, Trstenik, Tržič, Tržič-Bistrica, Tunjice, Turjak, Turnišče, Ubeljsko, Ustje, Vače, Vavta Vas, Velenje - Sv. Marija, Velenje-Sv.Martin, Velesovo, Velika Dolina, Velika Polana, Velike Lašče, Velike Poljane, Veliki Gaber, Veržej, Vinica, Vipavski Križ, Vir, Višnja Gora, Vodice, Voglje, Vogrsko, Vojnik, Vojsko, Vojščica, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vreme, Vrhnika, Vrhpolje, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrtojba, Vuhred, Vuzenica, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zaplana, Zapoge, Zasip, Zavodnje, Zavratec, Zdole, Zgornji Tuhinj, Zibika, Zlato Polje, Zreče, Žabnica, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žiče, Žiri, Žužemberk posamezniki: Albatros - Pro D.O.O., Antonin Mare, Bahorič Slavica, Bahovec Alenka, Bajec Pavel, Bažec Jakob, Bertoncelj Cvetka, Bizjak Janko, Bolniška Župnija, Brešar Iskra Alenka, Cajko Andrej, Casar Mario, Cebron Irena, Cerkev Srca Jezusovega, Čevka Janez, Čufar Katarina, Dobravec, Dolenc Janez, Dolinšek Tatjana, Flat Anica, Fortuna Mojmir, Foto Anka, Frančiškanski Samostan Brezje, Frančiškanski Samostan Kamnik, Frančiškanski Samostan Sveta Gora, Furlan Klemen, Goličnik

Marjan, Gorenc D.O.O., Gostiša Janez, Grahelj Franci, Gritli Lucija, Grošelj Marija, Habinc Ivica, Ham Alenka, Hčere Krščanske Ljubezni, Hočevar Anita, Hribernik Franc, Hribernik Janja, Hrovat Marko in Martina, Hrovat Olga in Franjo, Humar Romana, Ilc Helena, Jagodic Jože, Jakopič Jerneja, Jerebic Marta, Jerenko Helena, Jesenko Alenka, Jesenko Marjan, Jezeršek Špela, Jovanovič Klemen, Kapucinski Samostan, Kerin, Klančar Marija, Klemenčič Vinko, Klopčič Franci, Kmetič Andreja, Kokot Branka in Franc, Kolander Tadeja, Koren Franc, Kozlovič Mavricij, Kramberger Lucija, Krečič Martin, Križnar Marija, Križnar Olga, Krmelj Ciril, Kušar Ana, Kušar Mihael, Lampe Jana, Lenassi Roman, Linasi Tadej, Macedoni Anica, Majster-izd.in mont.kov.konstr., Marijine Sestre, Marijine Sestre Sv.Frančiška, Markeš Marija, Marolt Marija, Matajc Irena, Matko Gosak Silva, Matzele Boštjan, Maznik Tadeja, Menart Tomaž, Miklavčič Anica, Miklavič Leonida, Minoritski Samostan Piran, Mohar Jernej, N.N., Nikolaja Janez, Novak, Novak Franc, Nzabandora Marko, Ogrin Primož, Osterman Milan, Pavlovič Boris, Pečarič Karmen, Pečnik Jožica, Pezdir, Pipan Pavla, Pogačnik Jožefa, Potrebuješ Estera in Tomaž, Požar Marko, Praček Tatjana, Prelc Martin, Prezelj Marjetka, Primc Jožica, Prnaver Miran, Pšeničnik Marjana, Računko D.O.O., Rahne Jože, Rožanec Mariana, Samostan Lazaristov Miren, Senica Marko, Sestre Hmp, Sestre Sv. Križa, Simončič Danica, Simončič Marta, Simonič Mateja, Skvarč Marko, Slakan Urška, Sosič Petra, Souidi Zavrl Nada, Srebot Polonca in Janez, Srebrnjak Andreja, Strah Edvard, Strajnar Ana, Stražiščar Elizabeta, Suhoveršnik David, Šavli Klemen, Šebela Stanka, Škrlj – Družina, Šlibar Miroslav, Šolske Sestre, Šolske Sestre De Notre Dame, Špelič dr. p. Miran, Šturm Danica, Tacer Rozalija, Tavčar Irena, Tomažič Anton, Tome Jakob in Albinca, Tomelj Andrej, Trček Družina, Treven Martin, Trobevšek Janez, Troha Valter, Trošt Peter, Trstenjak Franci, Turk Franc, Vidrih Slavica, Voljč Marija, Vrabec Jože, Zagoranski Vera, Zakotnik Andrej, Zupan Dušan, Zupančič Silvestra, Žakelj Ogrin Mihaela, Žerovnik Karlina, Žlender Janez SKLAD ZA LAČNE posamezniki: Albatros - Pro D.O.O., Dolšak Zofija, Kelih Cilka, Kravos Stojan, Lončarič Martina, Medvešek Viljem, Morelj Darja, Mumelj Boštjan, Murko Ana, N.N., Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Perko Marija, Pirih Marija, Pisk Tomaž, Rihtar Helena, Selan Matija, Šimec Tomaž, Šiško Stanislav, Štavar Valenčič Ana, Tadina Valentina, Tajnikar Matej, Trontelj Alojz, Žveglič Marija SOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEV posamezniki: Albatros - Pro D.O.O., Čampa Tadej ZA GOBAVCE posameznik: Brišar Valerija, Zakrajšek Boris ZA MADAGASKAR župnija Toplice posamezniki: Sušnik Janez, Štumberger Elizabeta, Zupan Primos Primož S.P., SKLAD ZA MISIJONE župniji: Hrastnik, Sv. Peter pri Mariboru posamezniki: Babnik Minka, Bečan Marko, Biščak Luka, Blažič Mihael, Bojc Tomaž, Brezovnik Janez, Donša Terezija, Hrovat Anton, Hrovat Avgusta, Hrovat Karmen, Iršič Andrej, Jagodic

Jože, Kerin Urška, Kerin Valentina, Kokovnik Zofija, Koren Leopold, Kovšca Tončka, Kozole Cvetka, Krančan Tonka, Krašna Igor, Kvaternik Peter, Langus Tadej, Ličen Nikolaj, Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Markelj Anton, Marolt Marija, Merljak Jakob, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Milič Lojzka, Morelj Darja, N.N., Ozek Branka, Paškič Ilija, Perovšek Francka, Petrič Matija, Pirc Dragica, Raztresen Marija, Raztresen Matko, Resman Mimi, Rott Cindro Barbara, Rustja Matija, Saje Milan, Saksida Blaž, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Selan Matija, Skribe Katarina, Slokar Darja, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Šavli Klemen, Športno Društvo Trening, Štrukelj Frančiška, Šubic Julka, Urbančič Marija, Vauh Peter, Velepič Anica, Vobner Marjeta, Zalar Ljudmila, Zupančič Jože ŠOLANJE BOGOSLOVCEV Mrzel Slavka VODNJAKI-MALAVI Mazzini Miha MAŠNE INTENCIJE župnija Škofja Loka posameznik: Koprivec Boštjan, Rihar Veronika LAKOTA ETIOPIJA posamezniki: Albreht Ivan, Ankele Miha, Association of the Franciscan OFMSL, Berden Nataša, Bevc Jug Silva, Bogolin Marjan, Hočevar Sanja, Hruševar Milka, Iršič Andrej, Jene Janez, Karažija Marjeta, Kelhar Tina, Kopriva Silvester, Kucler Jerica, Kulovec Igor, Kuren Michel, Lenassi Franc, Logar Edo, Marolt Marija, Medvešek Viljem, Mlakar Andreja, Mlinarič Maja in Jože, Mohorič Slavica, Morela Leopold Franc, N.N., Pegan Karlo, Poljanec Kolbezen Vida, Prodnik Jadranka, Prodnik Tara, Ravnik Alenka, Rihtar Helena, Rogl Cvetko, Sagadin Emil, Slakan Urška, Suhadolčan Franci, Šimenc Joži, Tapajner Veronika, Tomelj Andrej, Vertačnik Gregor, Zakrajšek Boris, Zupančič Silvestra MATANGA-MDG posamezniki: Irnar Ana, Pavlič Gregor, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Strmčnik Lidija, Vehovar Darinka S. MARTA MEŠKO Strajnar Jurij JOŽE ADAMIČ posamezniki: Burger Alenka, Kocmur Petra, Strajnar Jurij PAVEL BAJEC posamezniki: Kovač Marijana, Strajnar Jurij, Žveglič Marija P. HUGO DELČNJAK posameznika: Petrič Matija, Strajnar Jurij PETER IVANČIČ Strajnar Jurij S. ANKA BURGER posameznika: Strajnar Jurij, Žabjek Marija S. VIDA GERKMAN posamezniki: Lenassi Franc, Žabjek Marija, Žebaljec Mojca, Žgur Miro JOŽE MLINARIČ Kvaternik Tomaž S. VESNA HITI posamezniki: Ams R&D D.O.O., Kelhar Tina, Martinčič Angela, Popotno Društvo Poprek, Ravnikar Marija, Žabjek Marija TONE KERIN posamezniki: Jagodic Jože, Kern Jože, Koncilija Joži, Pervinšek Marinka, Šušteršič TONE OVTAR Šifrer Marija S. AGATA KOCIPER posamezniki: Kovač Marijana, Volavšek Marta, Žabjek Marija JANEZ KRMELJ posamezniki: Association of the Franciscan OFMSL,Birk Vrabec Ivana, Bolta Marko, Kosmač Janko, Pirc Dragica, Sušnik Janez, Vrabec Marko, Zgubič Evgen MATEVŽ STRAJNAR Strajnar Breda

S. ANDREJA GODNIČ posamezniki: Bešter Helena, Pirc Dragica, Škorjanc Anica, Štuhec Msgr .dr. Ivan DANILO LISJAK posamezniki: Albreht Ivan, Bonuti Hajdinjak Kamila, Kette Lucija, Krevelj Branko, Logar Marija, N.N., Sušnik Janez, Škorjanc Anica TOMAŽ MAVRIČ posamezniki: Batagelj Sonja, Blažič Gašper, Malalan Nika S. ZVONKA MIKEC posamezniki: Hrovat Olga in Franjo, Murn MISIJONARKE MATERE TEREZIJE posameznik: Kranjc Rafael, Pevec Andrej S. TADEJA MOZETIČ posameznici: Bonuti Hajdinjak Kamila, Rudež Lučka JANEZ MESEC posamezniki: Association of the Franciscan OFMSL, Krašna Igor, Logar Edo, Nared Matija, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Žugelj Anton PETER OPEKA župnija Ravne na Koroškem posamezniki: Aljančič Nancy, Ams R&D D.O.O., Association Of The Franciscam Ofmsl, Beršnjak Jožef in Marija, Bohak Ivan, Bole Lilijana, Bolta Marko, Demšar Andrej, Dovč Mihaela, Frančiškanski Samostan Šiška, Gregorič Tone, Ješovnik Simona, Karlin Gabrijela, Kastelec Martin, Kette Lucija, Kordiš Rozalija, Mežnar Klavdija, Mlino Turizem, N.N., Okorn Jaka, Osnovna Šola Montessori-Maribor, Podlesnik Bernarda, Poljanec Kolbezen Vida, Prepadnik Sebastijan, Remše Matija, Rott Cindro Barbara, Ruparčič Oblak Ljudmila, Rus Valerija, Semec Francka, Smole Gorazd, Sušnik Janez, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Štravs Neža, Trkman Janez, Vidrih Majda, Zakrajšek Boris, Zgonc Marija P. JANEZ MLAKAR Tomažin Marija S. JOŽICA STERLE župnija Koper - Sv. Marko posamezniki: Erzar Marija, Tomšič Slavka, Žabjek Marija P. MARTIN KMETEC župnija Škofja Loka posamezniki: Kebe Janez, Muller Marija, N.N., Sever - Žuntar Saša, Tavčar - Kalcher Gabriela S. MARJETA ZANJKOVIČ Skandali Dragan S. BOGDANA KAVČIČ posamezniki: Albreht Ivan, Muller Marija, N.N., Popotno Društvo Poprek, Žabjek Marija LUCIJA ČUK župnija Hrenovice S. TEREZIJA PAVLIČ Rozman Jerica P. LOJZE PODGRAJŠEK župnija Škofja Loka posamezniki: Demšar Vida, Povh Jože, Ramovš Vera, Tapajner Veronika S. ZORA ŠKERLJ Škorjanc Anica S. FANI ŽNIDARŠIČ Souidi Zavrl Nada S. LJUDMILA ANŽIČ posameznici: Dakskobler Ljudmila, Lazar Jožica S. BARBARA PETERLIN posamezniki: Ams R&D D.O.O., Pšeničnik Marjana, Ravbar Anica, Žabjek Marija S. DORICA SEVER posamezniki: Fabjan Marinka, Hrovat Olga in Franjo, Strajnar Breda S. POLONA ŠVIGELJ posameznici: Nagode Maja, Rekič Dijana MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA posameznici: Kos Tjaša, Muller Horvatič Ingrid MARIJINE SESTRE-KIJEV Čampa Tadej

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto 2016 znaša 9 eur. 19


Zahvala ob sklepu mandata Za misijonsko dejavnost in odprtost vsake krajevne Cerkve skrbita dve službi ali strukturi. Ena je organizirana na ravni vsake škofije ali škofovske konference, druga pa je v vsaki krajevni Cerkvi, vendar organizirana neposredno s strani Kongregacije za širjenje vere ali kot jo okrajšano imenujemo, Propagande. V Sloveniji, kot tudi marsikje drugod, zlasti v manjših deželah, je obojna misijonska dejavnost združena v eno. V tej luči moramo razumeti dejavnost Misijonskega središča Slovenije; prav v njem se združujeta obe, z narodnim ravnateljem za misijone na čelu. Ta je za dejavnost papeških misijonskih družb, na predlog krajevnega škofa

ali škofovske konference, imenovan s strani kardinala, prefekta Kongregacije za širjenje vere kot direktor le-teh. S strani škofov­ske konference pa je isti še imenovan za predsednika Medškofijskega odbora za misijone. Mandat je enoten za obe službi in traja pet let z možnostjo ene ponovitve. Zadnjih deset let, dva mandata, je službo narodnega ravnatelja za misijone v Sloveniji opravljal g. Stane Kerin, ki je nastopil svojo službo 27. oktobra 2006. Ker je Misijonsko središče izdajatelj Misijonskih obzorij, je bil tako tudi njihov odgovorni urednik. Gospodu Stanetu Kerinu se za njegovo požrtvovalno delo na čelu misijonske dejavnosti na Slovenskem iskreno zahvaljujemo. Svoja dva mandata je še posebej zaznamoval z dobrimi stiki z našimi misijonarji, kar je poglavitno in ob čemer smo vedno znova lahko tudi videli njihovo navdušenje nad tem. Gospod Stane, Bog naj ti povrne ves tvoj trud za misijonsko živost Cerkve na Slovenskem v zadnjih desetih letih in ti daje blagoslov v novih nalogah, ki ti bodo zaupane. Službo novega narodnega ravnatelja misijonov konec oktobra prevzema g. Matjaž Križnar, župnik v župniji Jarše pri Domžalah, v rojstnem kraju Katoliških misijonov. V prihodnji številki nam bo spregovoril v rubriki Misijonski pričevalec.

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja oktober 2016  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja oktober 2016  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement