__MAIN_TEXT__

Page 1

Misijonska obzorja POGLED PO SVETU

05

let o 29

o k t o b er 2015

p r ip o r o Ä?eni d a r z a t isk M O 1,5 0 E UR


Beseda urednika JOŽE PLANINŠEK, CM

Ponesimo veselje še v središče Pomenljivo je geslo letošnje misijonske nedelje, »Ponesimo veselje na obrobje«, ki je odsev in zagotovo tudi vodilo našega papeža Frančiška. Izraz »obrobje« pa ima danes podobno usodo kot izraz »ubogi« in ga je potrebno gledati v širšem smislu. Okolja se marsikje v svoji samozadostnosti zapirajo vase, si postavljajo visoke ograje in varujejo svoj pogled v nemotenosti pred vsem, kar bi jih lahko vznemirjalo. Morda so včasih tudi kvalitetna, vzemimo recimo družino, kjer se vsi izredno dobro razumejo, si vse povedo in so drug drugemu varno zatočišče ter gotovost in njihov dom jim postane vse in edino njihovo življenjsko okolje. Lepo, morda jim kdo to celo zavida a ni razlogov. Vprašanje je namreč, kaj bo s tako družino v naslednji generaciji, se bodo mladi sploh spopadli s svetom, ko bo treba izstopiti iz varnega okolja in ustvariti novo družino? Nevarnost je, da bodo postali boječe kritični do vsega, se še močneje zaprli in ogradili v svoj dom in postali sterilni, le še samemu sebi namen. Še kako pomembno je zato, da se globoko zavedamo odgovornosti skrbi za obrobje, bi se pa lahko

motili, če bi mislili le na obrobje, ker obrobje ni več le obrobje, kot smo ga vajeni, temveč je tudi središče marsikje postalo obrobje. Živimo v času, ko je treba delati, hitro reagirati, ki je nepredvidljiv in zahteva vedno nove prijeme. Je pa vendarle to tudi čas, ko je treba veliko in poglobljeno razmišljati, da naše poteze ne rojevajo novih zmed. Že sem kje dejal ali pa zapisal, da so mi krave kot otroku, ki sem jih pasel, bile vedno izziv. Name so s svojim prežvekovanjem delovale uglajeno, umirjeno in modro. Ko so bile ne dobri paši, so jo izkoristile in pohitele, nato pa so si vzele čas in vse prežvečile. To počno seveda tudi danes, le da tega v večini primerov več ne opazimo, ker človek ni več toliko v stiku z njimi. Malo nenavadna primerjava, ki pa me ob misijonski nedelji vendarle navdihuje. Svet je postal tako zelo eno in kompleksen mi pa tako zelo specializirani, da hitri in jasni odgovori niso in ne morejo biti resni, na nobenem področju in tudi na področju »nove« ali »stare« ali pa »nenehne« evangelizacije ne. Potrebno nam je, poleg vsega, vendarle tudi

Katoliški Groblje, Rim, Buenos Aires Lado Lenček C.M. misijoni 1923-1987 urednik KM 1938-1987 MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CM Pomočnica glavnega urednika: Tina Jež Lektor: Jurij Devetak, CM Odgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane Kerin Oblikovalec: Hanzi Tomažič Grafična priprava: NEBIA, d. o. o. Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodov Če ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

»prežvekovanje«, razmislek in iz tega izhajajoči umirjen a preizkušen in gotov korak. Misijonarji delajo na dolge proge in še niso povsod in povsem ujeti v čas, misijonsko delo skritih duš v molitvi ima enak značaj. Naj nam bodo to pot Obzorja ob svetovnem misijonskem dnevu in z vsebino še posebej povabilo k razmisleku, ki nam lahko pripomore k umirjenemu in poglobljenemu koraku. Ne gre za to, da bomo našli prave rešitve, te pozna samo Bog. Bolj pomembno bo, da ga prosimo naj nam pomaga, da bomo s svojim delom, pa kjerkoli že smo, naredili vsaj malo več koristi, kot škode. Zdi se mi, da je tak pristop najbolj varen, tudi glede na to, ker se z njim zavedamo svoje omejenosti, po drugi strani pa se iz tega zavedanja tudi odpiramo Božjemu delovanju, mu puščamo vstop v nas. Resnična veličina namreč ni v tem, da veliko znamo in zmoremo, da smo dobri, sveti in odlični, temveč v spoznavanju in sprejemanju svojih meja. Obrobje je izredno širok in še v marsičem neodgovorjen pojem.

Izhajajo v Ljubljani od 1987 Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Otroka iz Kambodže Foto: Stane Kerin


S POGLEDOM V SVET

Celostna ekologija in misijoni FRANCI MIHELČIČ

Papež Frančišek je na binkoštni praznik, 24. maja letos, izdal okrožnico Laudato si' o skrbi za stvarstvo, ki je naš skupni dom. V uvodu je zapisal: »V svoji apostolski spodbudi Veselje evangelija sem pisal članom Cerkve, da bi jih pritegnil k procesu misijonarske prenove, ki jo je potrebno izpeljati. V tej okrožnici pa si želim še posebej stopiti v dialog z vsemi glede našega skupnega doma« (št. 3). Papež z zaskrbljenostjo ugotavlja, kako onesnaževanje okolja in podnebne spremembe negativno vplivajo na kakovost človeškega življenja, sedanji model razvoja s prekomerno porabo naravnih virov in kultura odmetavanja pa povzročajo propadanje družbe (št. 43-47). Ekološka kriza ima korenine v človekovi sebičnosti in pohlepu, v logiki nasilja in izkoriščanja, v zgrešenem ekonomskem sistemu, kjer gospodar sveta ni človek, ampak denar, v sprijeni kulturi, »ko se ne priznava več nobene objektivne resnice ali načela, ki bi veljal za vse ljudi« (št. 123). Papež vabi k ekološkemu spreobrnjenju v smeri »celostne ekologije«, ki bo upoštevala Božji načrt s človekom in z naravo. »Uničevanje človeškega okolja je nekaj zelo resnega … tudi zato, ker je življenje sámo dar, ki ga je treba varovati pred različnimi oblikami propadanja« (št. 5). Kar je Bog ustvaril, je več kot narava in »stvarstvo lahko dojamemo samo kot dar, ki izhaja iz odprte roke Očeta vseh ter je stvarnost osvetljena z ljubeznijo, ki nas vse združuje v univerzalno skupnost« (št. 76). Papež Frančišek v okrožnici večkrat omenja oba svoja predhodnika, ki sta govorila o tem, da smo vsi ljudje poklicani, da bi bili varuhi božjega stvarstva. Papež sv. Janez Pavel II. je zapisal, da je «Bog podaril zemljo celotnemu človeškemu rodu, ne da bi

koga izključil ali nagradil» (Okrožnica Ob stoletnici, 31). Papež Benedikt XVI. pa je v homiliji pri maši ob začetku pontifikata rekel, da se »zunanje puščave množijo v svetu, ker so postale notranje puščave tako prostrane« (24. aprila 2005). Da bodo zakladi zemlje spet v službi gradnje božjega vrta, v katerem bi lahko vsi živeli, je potrebno globoko duhovno spreobrnjenje. Kristjani vemo, da »duhovnost ni ločena od telesa, niti od narave ali od resničnosti tega sveta, temveč živi z njimi in v njih, v občestvu z vsem, kar nas obkroža« (Okrožnica Laudato si', št. 216). V Evharistiji se učlovečeni Gospod dotakne naše notranjosti na materialen način in Bog se daje v hrano ustvarjenemu človeku (prim. št. 236). Zato moramo omogočiti, da bodo »vse posledice srečanja z Jezusom privrele na dan v odnosih s svetom, ki nas obdaja« (št. 217) in ne bomo škodljivo posegali v naravo. Za preseganje krize, ki je obenem okoljska, družbena in duhovna, je potreben celosten pristop, ki bo vključeval boj proti revščini, vračanje dostojanstva slabotnim, varovanje narave s spremembo življenjskega sloga in spreobrnjenje srca, ki bo vse ljudi sprejemalo kot brate in sestre, kot otroke istega Očeta. Tako »medgeneracijska pravičnost« (št. 159-162) kot »ekološka duhovnost« (št. 216) zahtevata, da tistim, ki bodo prišli za nami, zapustimo svet, ki bo lepši in boljši, ne pa svet, ki bo poln razvalin in puščav ter velikansko odlagališče smeti. Od sv. Frančiška Asiškega se učimo harmoničnega odnosa do stvarstva, ki izvira iz krščanskega razumevanja bistva in poslanstva človeka. Po naročilu papeža Frančiška smo letos 1. septembra skupaj s pravoslavnimi kristjani tudi katoličani obhajali molitveni dan skrbi za stvarstvo

in ta svetovni dan molitve bo odslej vsako leto. Hvaležni smo Bogu za čudovito delo, ki ga je zaupal naši skrbi, in prosimo odpuščanja za grehe, ki smo jih storili proti svetu, v katerem živimo, proti socialni pravičnosti in solidarnosti. V misijonskih deželah so okoljski problemi velikokrat povezani z revščino prebivalstva, pa tudi s premajhno ozaveščenostjo in brezbrižnostjo tako voditeljev kot preprostih ljudi. Ekonomija, ki prinaša bogastvo redkim izbrancem, veliki večini pa revščino, povzroča tudi osiromašenje biotske raznovrstnosti in izginjanje ekosistemov. Papež omenja primer krčenja tropskih gozdov v Amazoniji in ob reki Kongo (št. 38), misijonarji pa bi lahko dodali nešteto drugih primerov. Vedno večji problem je pomanjkanje pitne vode in tudi na tem področju se misijonarji trudijo ljudem ohranjati upanje in spreminjati življenje na bolje. O podnebnih spremembah, globalnem segrevanju in vedno pogostejših ekstremnih meteoroloških dogodkih mediji poročajo vsak dan, o njih pa potekajo tudi znanstvene in politične razprave, saj bo zaradi taljenja ledu na Arktiki in dvigovanja morske gladine ogroženih vedno več ljudi. Papež rad poudarja, da je podnebno vprašanje tudi »vprašanje pravičnosti in solidarnosti«, kajti najtežje posledice doletijo prav najrevnejše. Misijonarji lahko prispevajo, da se bo »pri iskanju rešitev kompleksne družbeno-okoljske krize slišal glas najrevnejših, med državami in med ljudmi«. Misijonarji namreč oznanjajo ljudem tudi božjo ljubezen do stvarstva in v tej luči jih spodbujajo k spreminjanju obnašanja in k dejavnemu ukrepanju, da bo naš skupni dom manj onesnažen in zastrupljen ter bodo tudi generacije, ki pridejo za nami, mogle živeti v skladu z božjim načrtom. 3


MISIJONSKI PRIČEVALCI

»Živim čisto blizu konca sveta« Tone Kerin - lazarist

POGOVARJALA SVA SE JOŠKO KERIN IN JOŽE PLANINŠEK CM

V tretji številki Misijonskih obzorij smo prisluhnili domačim misijonarja Toneta Kerina. Ko je na zasluženem dopustu v domovini in med svojimi, porabljamo to priložnost za pogovor z njim, saj malo beremo o njegovem delu. Z njegovim bratom Joškom sva ga povabila k besedi, ki je pronicljiva, sporočilna in jasna. Glede na Misijonsko nedeljo in na to, da je že trideset let, odkar ga je njegov takratni predstojnik, lazarist, g. Zdravko Pogorelec poslal v misijone se spodobi, da mu, v sicer običajni rubriki, posvetimo nekoliko več prostora. Rad se pošali, da je doma na Madagaskarju, saj je tam preživel že večji del svojega življenja. Svojo ustvarjalnost vodi po poteh med svojimi malgaškimi ljudmi. Tam pa so ceste v zelo slabem stanju, ali pa jih sploh ni. V teh letih se je zato naučil izjemne iznajdljivosti. Tako pri gradnji štiriindvajsetih cerkva s pripadajočimi domovi za duhovnika, predvsem pa pri posluhu za potrebe malgaških kristjanov. Njegovo delo v veliki meri poteka med ljudmi, ki se prvič soočajo z Jezusovo besedo. 'Ad gentes' bi rekli na stari celini.

pa nas čakajo. Če mi umolknemo, bodo kamni vpili! Prvi stik z Jezusovo besedo! Bralci Misijonskih obzorij verjetno bolje poznate razmere doma kot jaz. Včasih imam res občutek, da bi bilo v mnogih okoljih resnično potrebno ponovno prvič oznanjati Jezusa. Morda pa je to čudovita priložnost za slovenske kristjane, da s svojim življenjem oznanjate Jezusa tam, kjer živite. Mene ni strah za prihodnost vere slovenskega človeka. V Sloveniji srečujem mnogo dobrih ljudi, ki v svojem okolju širijo veselje. Tam se poraja Cerkev, kjer se ljudje srečujejo veselih src. Veliko je tudi dobrih duhovnikov, ki hočejo biti ribiči ljudi v odprtih vodah in ne le akvarijski delavci.

Kaj te vendar žene v svet? Zakaj ne ostaneš v domovini, ko si že trideset let duhovništva namenil malgaški cerkvi v škofiji Farafangana? Kaj me žene? Vprašanje je podobno, kot če bi te jaz vprašal, zakaj si postal duhovnik, ko bi se pa s svojimi sposobnostmi čudovito znašel v družinskem življenju, ali v poslovnem svetu. Ko te Jezus zagrabi, je vsak izgovor odveč. Nekateri zares pobožni fantje in dekleta znajo razložiti, kaj je božji klic. Jaz nisem tega tako vešč. Pač pa mi je všeč svoboda. Tista, h kateri vabi Jezus. Nič drugega, kakor da ljubiš usmiljenje, ravnaš pravično in si ponižen pred svojim Bogom! Tone, malo za šalo, sedaj lahko nemogoče. Mnogo slovenskih fantov To je sveto pismo v malem, to je žar, ostaneš doma, saj se zdi, da in deklet oznanja Kristusa po vseh ki je vzplamtel, ko sem bil še mlaje potreba po misijonskem celinah sveta. Njihovo delo je izjemno denič in mi ne da miru še danes. oznanjevanju 'ad gentes' postala veliko. Brez pomoči, duhovne in Popolna svoboda! Sedaj, ko mi pa že stvarnost tudi pri nas. stvarne, iz domače dežele, bi bili noge otekajo, pa jasno spoznavam, Hvala za povabilo v Misijonska kakor kokoši, ki so jim nekdaj gospo- da ni naključij. Jezus nas postavlja obzorja. Najprej želim povedadinje prirezale peruti, da niso poletja in v takšne situacije, ki so za nas ti, da bi bilo brez vašega zavzetetele na sosednje dvorišče. Slovenski dobre, četudi v določenem trenutga dela pri oblikovanju in spodbukristjani pa nam dajete moč, z vašo ku še ne slutimo, zakaj je tako prav. janju misijonske zavesti pri slovenzavzetostjo v Misijonskem središPoleg tega te želim spomniti na tisto skih kristjanih tudi naše delo v misi- ču še posebej, da je naš odriv močbesedo. Do konca sveta! No, jaz živim jonskih deželah zelo težko, če ne celo nejši in dosežemo še več ljudi. Ljudje čisto blizu konca sveta. Redkim 4


obiskovalcem rad v šali povem, da greš še malo naprej in levo, potem pa ni ničesar več! V resnici pa se vedno znova izkaže, da so tudi tam ljudje, ki hrepeneče pričakujejo sporočilo Jezusove ljubezni in svobode. Zato smo tam in Bog daj, da bi se nam še kdo pridružil. Vabim mlade slovenske duhovnike, da zares premislijo, če jih Gospod morda ne vabi na konec sveta. Pa brez mečkanja. Drzni osvajajo nebeško kraljestvo. Da ne bo kdaj nam veljala beseda: Piskali smo vam na piščali, pa niste plesali! Dela ne bo zmanjkalo, ljudje pa čakajo – v odprtem morju, ne v akvariju! Iz tridesetletnih izkušenj pa sem jasno razbral, da je pričevanje misijonarja iz katere koli misijonske dežele na obisku v slovenski župniji velika poživitev za vero in navdušenje slovenskih kristjanov! Brez te osnovne dimenzije Cerkve, bo zmanjkovalo olja. Kakšno pa bo srečanje z Gospodom, če nam bo ugasnil plamenček naše svetilke?

pokrajino. Moja navzočnost po krščanskih občestvih je zato omejena na en obisk na mesec ali dva. Zato je sila pomembno delo katehistov in ostalih sodelavcev v skupnosti. Ljudje so zavzeti. Redno se zbirajo k bogoslužju Božje besede in k verouku.

mamic z otročki je preživelo. Najprej sedem-urno vožnjo do bolnice v Vaingaindranu, potem pa tudi porod. Vse mamice in očetje boste razumeli, da človek hoče delati in mu ni nerodno prosjačiti za osnovni blagor teh ljudi. Opravljamo, kar smo dolžni storiti.

V tvojih besedah veje optimizem. Predstavi tvojih trideset let na rdečem otoku. Človekova doba je kakor dan, ki je minil včeraj. Kakor piš skozi polja in vinograde. Pa vendar nas to ne odvezuje odgovornosti. Morda je ravno ta zavest gonilo vsakega našega prizadevanja. Zaljubljenost v Gospoda. Krščanstvo je takšna svoboda, da človeka ne pusti pri miru. Tudi, ko te že kolki bolijo. Vesel sem, da smo z malgaškimi ljudmi skupaj s pomočjo slovenskih kristjanov zgradili mnogo krščanskih občestev, kjer se ljudje redno zbirajo k poslušanju Božje besede in molitvi. Za te skupnosti smo zgradili štiriindvajset cerkva. Ljudje lahko nekaj časa molijo po domovih, v učilnicah ali pod hruško. Vendar nujno potrebujejo cerkev, ki je dom vseh. Vsakdo se mora v cerkvi počutiti domače in ne kakor gost, ki je prepuščen milosti gostitelja. Ko nova skupnost zgradi cerkev, potem s trdnostjo upamo, da bo krščanstvo živelo naprej. Lahko bodo vzponi in padci. Umrla pa ne bo. Misijon, kjer delujem, je velik za celo slovensko

Kljub temu, da v misijonskih deželah število duhovnih poklicev raste, je pri nas še vedno mnogo premalo duhovnikov. Ne kakor v Sloveniji. Mnogo je še področij, kjer na razdalji dvesto kilometrov in več ni duhovnika. V primerjavi s tem je v Sloveniji pretirana skrb zaradi števila duhovnikov odveč. Moja najpomembnejša odgovornost je torej skrb za katehiste in cerkvene sodelavce. K tej skrbi pa samodejno spada tudi gradnja, kakor kosilo k vsakemu dnevu. Poleg cerkva moramo zgraditi tudi hišo za duhovnika, da ima kam leč, ko pride na obisk občestva. Velik križ predstavljajo ceste, ki so slabe, ali pa jih ni. Če se hočemo po njih voziti, jih moramo sami popraviti ali zgraditi. Pa smo veseli, če lahko razdaljo 20-ih km premagamo v treh urah. Včasih bi raje šel peš, vendar je potrebno prevažati tudi gradbeni material, živež, ljudi. Ko te zbudijo ljudje ob dveh ponoči, ker mlada mamica na porodu umira in nujno potrebuje zdravnika, potem se v polnosti zaveš potrebnosti ceste. Tako se mi je že nekajkrat zgodilo. In večino teh

Koliko tvoji kristjani lahko naredijo sami, kje se konča domet njihovih materialnih zmožnosti? Na področju, kjer živim, je misijonarjev avto pogosto edini v kraju. Občasno prihajajo še trgovci. Ljudje v povprečju nimajo služb, ker jih preprosto ni. Podjetni ljudje so tako na Madagaskarju, kakor povsod na tem svetu. Vendar ni infrastrukture, ceste, elektrike, vode,… In nič ne kaže, da bi bilo v prihodnosti drugače. Pri našem delu, gradnjah, načrtih, so kristjani popolnoma vpeti. Večino dela opravimo sami. Kopljemo, betoniramo, izdelujemo zidake, drobimo pesek in ga znosimo na gradbišče. Pri nakupu cementa, železa in opreme pa se ustavi. Ljudje preprosto nimajo od kje vzeti. Tam pa, hvala Bogu, priskočite dobri ljudje iz Slovenije. Veliko malih darov, pa zraste cerkev ali šola, zdravstveni dom ali popravimo cesto, da lahko pripeljemo cement. Ko se vrnem nazaj, me že čakata dve popolnoma novi skupnosti molivcev, ki se pripravljata na prejem krsta. Seveda čaka tudi njihova prošnja za gradnjo 5


MISIJONSKI PRIČEVALCI

cerkve. To je na področju, kjer še ni bilo misijonarjev. Popolnoma novo!

Cerkvi ne mudi. V Evropi je krščanstvo navzoče že več kot tisoč let pa so še vedno žive poganske navade, Kako zgleda začetek nove kakor dan čarovnic, denimo, ki se že skupnosti kristjanov? naznanja v trgovinah. Pa saj imajo Opisal vam bom na primeru skupsvoj čar, dokler ne ranijo človekonosti Efasy, kjer smo julija letos ve svobode in dostojanstva. Tu smo posvetili novo cerkev z župnijskim pa kristjani na potezi, da znamo domom. Cerkev spominja na lepov svojem življenju ločevati zrnje in tico iz Visoke pesmi, ki drhteče pripleva. Včasih je kdo v skrbeh, da ne čakuje svojega ženina na griču vrh bi s krščanstvom omadeževali prvovasi. Tri leta so se molivci zbirali k bitnih kultur dežel, ki jih imenujemolitvi in verouku in se tako priprav- mo tudi misijonske. Vsem s tovrstniljali na prejem krsta. Kraj šteje več mi strahovi bi rad položil na srce, da kot dva tisoč ljudi in je 30 km oddaJezus osvobaja človeka v vseh razseljen od misijona v Befotaki. Na različ- žnostih njegovega bivanja. Kadar je ne načine se prvič srečamo, ko ljudje človek v primežu različnih strahov zaprosijo misijonarja, naj prinese in ujetosti zaradi neznanja, tradiJezusa tudi v njihov kraj. V Efasy je cije ali modernosti, zaradi revščine bila nastavljena učiteljica, kristjanali potrošniške razsipnosti, takrat je ka, ki je svojo vero živela in s tem čas, da pokličemo Jezusa na pomoč. navdušila še nekaj drugih. Kmalu so Ko govorim o krščanstvu, mislim na me starešine obiskali s prošnjo naj Jezusovo besedo, ki je živa in ostra, pridem mednje. Po začetnem mnomoderna in zdravilna v vsakem žičnem navdušenju je vnema malo času. Edina je, ki uide pokvarljivossplahnela. Ostala pa je trdna skupti časa. Za takšno krščanstvo, ki osnost, ki se je pripravila na prejem vobaja in prinaša življenje v polnoskrsta. Letos junija smo krstili 80 odti, si prizadevamo v misijonskih raslih ljudi, zavzetih za svojo vero. deželah kakor tudi, verjamem, v krJulija, ko smo posvetili cerkev, pa ščanski Evropi. Res je, da so živeli so ti novokrščeni prejeli še zakrain še učijo tudi nekateri pomembni ment birme in obhajila. Praznik je teologi, ki so mnenja, da morajo Jezubil izjemen. Mnogo skupnosti smo že sovim besedam kaj dodati, ali jih razustvarili v vseh teh letih, pa je zame ložiti za določene poslušalce. Mi pa vsakič, kakor bi bilo prvič. Kakšna vemo, da je tako vedno bilo in vedno vnema, kakšna lepota! Človek čuti, da bo. Vendar nam to ne jemlje poguma, takrat Jezus še posebej veselo pome- da ne bi neposredno prisluhnili, kaj žikne iz nebes! Malgaši znajo prazno- danes Jezus govori našemu srcu. S to vati, jaz pravim, znajo zares živeti gotovostjo mu počasi sledimo v vsakskupaj. Praznik je trajal tri dni. Dan danjem življenju. neposredne priprave, dan sprejema škofa in birma in dan posvetitve. Vse Ko prihajaš izpod južnega križa, pa je prepleteno s plesom in pesmijo. imaš morda svoje mnenje o In ko pravim dan, to pomeni, da so krščanskosti Evrope. Kakšen ljudje skupaj od jutra do večera, le na je tvoj pogled na vpliv številnih kosilo gredo domov. Na takšnem pra- beguncev, ki ta čas prihajajo k nam? zniku vas gosti še mnogo predstavČe so naše dežele krščanske, naj prenikov drugih krajev in občestev, jih sojajo drugi. Tisti, ki imajo zato potnahrani in jim pripravi prenočišča. rebna znanja in predvsem modrost. Sodelujejo pa vsi, krščeni in tisti, ki Želel pa bi si, da bi bile krščanske. se za krščanstvo še niso odločili. Pa ne zato, da bi bile naše statistike ugodnejše za nas. To me ne skrbi. Kako pa skupnost raste naprej? Jezus svojim učencem ne obljublja Počasi. V ritmu zmožnosti človeka bleščeče kariere, sijajnih univerz, posprejemati novo in pozabljati staro. membnega položaja v družbi, pač pa Jezusu se ne mudi, zato se tudi preprosto, da bo z nami do konca 6

sveta – v dobrem in slabem. Gotova je ta beseda, če je človek šibak v svoji zvestobi, Bog ostaja zvest svojemu ljudstvu. Če so naše dežele krščanske, to pomeni, da tod živijo svobodni ljudje, ki se ljubijo med seboj in spoštljivo sprejemajo in varujejo zemljo, ki jim nudi življenje. Ne utesnjujejo jih dogme in brezštevilni zakoni, neenakost med brati in sestrami, pač pa so božje zapovedi varna pot v njihovem življenju. Kot pravim, o tem naj sodijo drugi. Glede beguncev ne pozabimo Gospodovih besed. Tujca, vdove in sirote ne zatiraj, če vpijejo k meni, gotovo uslišim njihovo molitev in z mečem pomorim njihove zatiralce. Nadškof Zore je oni dan izpostavil čudovito misel. Begunci niso grožnja za krčansko Evropo. Za nas bodo blagoslov. Če bomo soočeni z njihovo trdno identiteto in vero, bomo sami ponovno našli svojo krščansko istovetnost in prepričanje. Pa ne na njihov račun pač pa v sodelovanju. Bog daj, da bi ga slišalo čim več ljudi. Pomemben del tvojega poslanstva je tudi skrb za izobraževanje. Kakšno je stanje na tem področju med tvojimi ljudmi? Znanje, ki ga spremlja iskanje modrosti, človeku odpira obzorja in mu s tem prinaša nove možnosti za lepše življenje. Včasih sem razmišljal o pomenu Jezusove zahvale Očetu, da je tisto, kar je za človeka najpomembneje, prikril modrim in razodel malim. Hkrati mi je pred oči vedno stopila podoba starke ali starca, ki sta brez pomembnih šol razodevala modrost, po kateri sem sam hrepenel. Razumel sem, da mora človek iskati znanja in biti ponižen, da sprejme modrost, ki išče človeka in ga vabi v svojo šolo. To prepričanje me žene, da spodbujam mlade k učenju in jim pomagam skupaj z mnogimi dobrotniki pri pridobivanju izobrazbe. Lepe izkušnje imamo z mladimi, ki so uspešno diplomirali. Dosegli so možnost, da spremenijo nekaj zase in za svoje ljudi na boljše. Iz pouka zgodovine se spominjam, da je bilo nekdaj pri nas ravno


tako. Ljudje, ki so jih duhovniki pošiljali v visoke šole, so svojemu narodu prinašali znanja in odpirali obzorja. Da pa bi mogli na študij pošiljati pripravljene otroke, sem videl dolžnost in potrebo, da poleg državnega šolstva, ki je na majavih nogah, ustanovim osnovno šolo v Midongyju. Hvala Bogu in dobrim ljudem, šola dobro deluje z nadpovprečnim uspehom. Ko se vrnem v Befotako, bomo gradili drugo osnovno šolo. Bog daj mladim modrosti, da bodo svoja pridobljena znanja in sposobnosti vračali svojim ljudem. To je upanje za deželo. Noben trud ni zaman. Iz vseh koncev sveta danes prihajajo poročila o nasilju in vseh vrstah nevarnosti. Madagaskar je nekdaj veljal za najbolj varno deželo Afrike. Kako pa je sedaj? Vesel sem tega vprašanja. Res ni več tako varno, kot je bilo nekdaj. Ko smo gradili zadnjo cerkev v Efasy, so se začeli oboroženi ropi goveda. Kmetje so bili prepuščeni sami sebi, mnogo je bilo mrtvih. To se je dogajalo ravno na področju mojega misijona. Janez Mesec je o tem že pisal v Misijonskih obzorjih. Nato pa se je le zganila država in v naše kraje poslala veliko skupino oboroženih specialcev, ki so pobili mnogo ljudi – samo osumljenih ropanja, brez sojenja. Pa se je našel vrač, ki je roparskim tolpam obljubljal urok, ki jih bo obvaroval policije, če mu prinesejo roko belega voznika. Jaz sem edini beli voznik ne tistem področju. Takrat so mi kristjani svetovali, naj ustavim gradnjo nove cerkve v Efasy. Tudi varovali so me na vsakem koraku. Da je stvar resna, sem spoznal, ko so moji delavci doživeli oborožen napad, eden izmed njih je bil močno ranjen in je dolgo okreval v bolnici. Poseg policije je stanje izboljšal, sam pa sem navezal stike s fanti, ki so sodelovali v roparskih napadih, saj so to ljudje, ki živijo na našem področju. Sčasoma sem dobil zagotovilo, da mi ne bodo storili žalega. Delo na gradbišču smo nato nadaljevali in cerkev dokončali. Ravno v času mojega odhoda na dopust pa sem ponovno slišal o

nemirih in mrtvih na tem področju. Žalostno pa je, da v ozadju vedno nekdo dirigira iz varnega fotelja in z drobižem izkorišča naivne ljudi, ki živijo v primežu revščine. Tega se moramo sedaj navaditi. Ne bomo se vdali in ne prestrašili. Kaj pa nas lahko loči od Kristusove ljubezni? Mar stiske in grožnje? Ali pohabljeno telo! Seveda pa moramo biti pri svojem delu oprezni in modri. Kmalu se vračaš na svoje delovno mesto? Kakšni so načrti za naprej? Ali se kriza, ki pesti naše dežele odraža v darovih, ki jih ljudje namenijo misijonarjem? Načrte prepuščam Bogu. Sam sem preslaboten, da bi mogel ujeti jutrišnji dan. Živim pa v čudovitem upanju, da Bog pripomore, kjer človek omaga. Vem, kaj moram! V še bolj oddaljenih krajih Marovitsky in Ranotsara me pričakujejo molivci, ki bi radi prejeli krst in seveda zgradili cerkev. Problem je velik. Do tja (Marovitsky proti jugozahodu je oddaljen 40 km, Ranotsara proti zahodu pa 80 km) ni ceste. Moje noge že čutijo breme let, blagajna našega misijona pa je pri šibkem zdravju. Če Bog tako hoče, potem bo to naš načrt za prihodnja leta. Oznanjevanje Jezusa ljudem, ki ga še ne poznajo in vse kar sodi zraven. Gradnja, šolanje in podobno. Dobre ljudi prosim za pomoč, in ni me sram, saj prosim za tiste, ki nimajo cest, elektrike, telefona, pitne vode, nimajo služb, nimajo dostojnih možnosti za šolo, nimajo zdravnika… Imajo pa veselo srce in delovne roke, pripravljene za vsak napor. Ne vem še, če bomo dobili zadosti denarja, da bomo lahko zgradili cerkev za ti novi skupnosti. Pri nas zgradimo cerkev za 300 do 400 ljudi za približno 40.000€. Močno upam, da nam bo uspelo. V Sloveniji živijo dobri ljudje, to sem izkusil že mnogokrat v preteklih tridesetih letih. Ko pa slišim, da je v Evropi kriza, pa ne vem kaj naj si mislim. Če je v Evropi kriza, ponavljam Opekove besede, potem morate iznajti novo besedo za težave in probleme, ki pestijo večji del svetovnega

prebivalstva v primežu revščine, v deželah tako imenovanega tretjega sveta. Tam ljudje umirajo, ker zdravstvo ne deluje. Ljudje ostajajo nepismeni, ker šolskega sistema ni ali pa je v razsulu. Ljudi mori lakota in različne bolezni zaradi pogostih katastrofalnih vremenskih pojavov. Ljudje sadu svojega dela ne morejo prodati, ker preprosto ni cestne infrastrukture ali pa je v tako slabem stanju, da trgovci ne pridejo do njih. Za ljudi, ki živijo v takšnih razmerah prosim in ostajam v trdnem prepričanju, da bomo tudi tokrat deležni pomoči. Že v naprej in za vsako preteklo pomoč se vam iz srca zahvaljujem. Tone, hvala za pogovor, naj ti Bog nakloni zdravja, da bo tvoje že pregovorno veselje in navdušenje nad življenjem še naprej rojevalo sadove v tvojem misijonskem poslanstvu! Jože, hvala tebi in vsem tvojim sodelavcem za čudovito delo pri širjenju misijonske zavesti pri naših kristjanih. Hvala vam, spoštovani bralci Misijonskih obzorij, za vsako molitev, dar in dobro misel. Pogumno negujte dobroto in ljubezen v vaših srcih, da bo vaše življenje rodovitno in vedno veselo. Ne pozabite, Jezus je z nami na vseh poteh našega življenja, pa naj bodo včasih grde in težko prehodne, ali pa lepo urejene stezice naših polj, gozdov, vrtov in vinogradov. Hvala! 7


NAŠ MISIJON JE PA TAK

Zaprte v klavzuri smo sredi sveta … SESTRE KLARISE, FOTO: TATJANA SPLICHAL

Bog, Stvarnik in končni smisel vsega ustvarjenega – ki je edini vreden vse hvale in časti in smo Mu jo ljudje dolžni izkazovati – je poslal narodom Cerkev, da bi se po njej vsi zveličali. »Cerkev je po svoji naravi misijonarska, saj ima po načrtu Boga Očeta svoj izvor v poslanosti Sina in Svetega Duha« (M 2); torej izvira misijonska dejavnost iz najglobljega bistva Cerkve, saj je Božja volja, 'da bi se vsi zveličali in prišli do spoznanja resnice'. Zato je delo za evangelizacijo temeljna dolžnost vseh kristjanov; vsi smo poklicani naj bomo misijonarji. Nekatere Gospod Jezus vabi prav posebno v svojo službo, da bi z življenjem posnemali Njegov zgled in oznanjali evangelij, druge pa kliče, da bi sodelovali pri širjenju evangelija s skritim molitvenim življenjem. Sv. Janez Pavel II. pravi, da je »bogomiselni poklic eden najdragocenejših zakladov Cerkve. Tisti, ki so poklicani vanj, so si po posebni Božji milosti ‘izvolili najboljši del’ (Lk 10, 12), to je bogastvo molitve, molka, kontemplacije, nedeljene ljubezni do Boga in popolne predanosti njegovi službi« … Cerkev zelo ceni njihov duhovni prispevek, saj »kontemplativno življenje kot izraz čiste ljubezni, ki je vredna več od slehernega delovanja, razvija izredno apostolsko in misijonarsko učinkovitost« (Posvečeno življenje, 59). Zato je tudi več menihom in nunam, ki so jih nagovarjali in prosili, naj zapustijo strogo kontemplativno življenje in se kot duhovniki in redovnice vključijo v pastoralo, ker so bile potrebe zelo velike – to odločno odsvetoval. Tudi koncilski odlok o prenovi redovniškega življenja poudarja, da »ustanove, ki so docela določene za kontemplacijo … obdrže vedno, naj bo potreba dejavnega apostolata še tako nujna, posebno odlično mesto v Kristusovem skrivnostnem telesu. Bogu namreč darujejo izvrsten dar hvale. Z bogatimi sadovi svetosti so Božjemu ljudstvu v čast in zgled in ga večajo s skrivnostno apostolsko rodovitnostjo« (R 7). 8

Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve pa spodbuja, »naj kontemplativno življenje vpeljejo povsod, posebej v misijonih«, saj »spada k polni navzočnosti Cerkve« (M 18). »Ustanove kontemplativnega življenja imajo ˙[namreč] s svojo molitvijo, spokornimi deli in odpovedmi zelo velik pomen pri spreobračanju duš; saj je Bog tisti, ki pošilja, če ga prosimo, delavce na svojo žetev, odpira duha nekristjanom za poslušanje evangelija in napravlja besedo odrešenja rodovitno v njihovih srcih« (M 40). Kontemplativci so torej »v srcu sveta in še bolj v srcu Cerkve« (Venite seorsum). Življenje bogomiselnih redov je posebna skrivnost milosti, ki odkriva najsvetejši obraz Cerkve, te 'skupnosti, ki moli', in se skupaj s svojim Ženinom Jezusom Kristusom daruje v ljubezni v Očetovo slavo in za rešenje sveta. Njihovo kontemplativno življenje je njihov prvi in temeljni apostolat (prim. Redovniki v Cerkvi). Molitveno poslanstvo v Cerkvi se zgleduje po življenju Jezusa Kristusa, molivca. Od triintridesetih let jih je trideset preživel v skritosti, v molitvi in delu; pa tudi v času, ko je oznanjal, se je umikal v samotne kraje in molil. Tako nam je jasno pokazal na potrebnost in pomembnost molitve, »kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5), karkoli pa »v molitvi prosite, verujte, da boste prejeli, in vse se vam bo zgodilo« (Mr 11,24).

Gospod je poklical Klaro k skritemu molitvenemu življenju v uboštvu in sestrski skupnosti. Sestre so v klavzuri – v povezanosti z nebeško Materjo Marijo – izgorevale v hvaležnem slavljenju usmiljenega Boga 'Očeta, delivca vsega dobrega', v ljubečem češčenju Najsvetejšega in v daritvi za brate in sestre. Gospod pa je usliševal njihove prošnje, kakor je obljubil: »Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v katerikoli prošnji, jima bo moj Oče, ki je v nebesih, vse storil. Kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18, 19–20). »Klarino življenje, pod Frančiškovim vodstvom, ni bilo puščavniško življenje, čeprav je bilo kontemplativno in v klavzuri. Klara in njene sestre so imele srca velika ko svet. Kot kontemplativke so molile za vse človeštvo. Te duše, ki so bile občutljive za vsakodnevne stiske vsake osebe, so bile zmožne vzeti nase vse težave; ni bilo skrbi, trpljenja, stiske ali obupanosti pri drugih, ki ne bi našli odmeva v srcih teh pobožnih žena.


Klara je vpila in moledovala pred Gospodom za svoje ljubljeno asiško mesto, ko so ga oblegale čete Vitala iz Aversa: dosegla je, da je bilo mesto rešeno vojske.« Česar bi ne zmogla močna, oborožena vojska, zmore goreča molitev bolne in oslabele nune! »Vsak dan je molila za bolne in jih ozdravljala z znamenjem križa. Prepričana, da ne more biti apostolskega življenja, če ni potopljeno v odprto stran križanega Kristusa, je pisala Neži Praški z besedami sv. Pavla: 'Imam te za sodelavko samega Boga in oporo slabotnih udov njegovega skrivnostnega telesa' (3 Klp 8). S kolikšno gorečnostjo si morate, drage sestre, prizadevati da odgovorite Gospodovi milosti z vsakodnevno posvetitvijo in s tisto predanostjo kontemplativnemu življenju, iz katerega črpa Cerkev toliko moči za svoje misijonsko delovanje v današnjem svetu!« (iz pisma sv. Janeza Pavla II. ob 800letnici rojstva sv. Klare, leta 1993) Klara je v goreči ljubezni do Kristusa z vsem srcem objemala tudi

vrniti pomnoženi talent! Sam Gospod nas je izvolil za zgled in ogledalo sestram in drugim, ki živijo v svetu« (KlOp 18–20). Kontemplativno in aktivno življenje v Cerkvi se med seboj dopolnjujeta. Pri vsakem apostolatu, posebno pa še pri misijonskem delu, mora biti kontemplacija tiho, skrito ozadje akcije; če ni molitvenega ozadja, evangelizacija ne more biti živa in učinkovita. Prav to spoznanje je nekatere izmed nas, ki smo najprej hotele oditi v misijone, 'zaprlo v klavzuro' …, kjer nepretrgano molimo – v imenu Cerkve in za Cerkev. Za vse prosimo Njegove milosti in dobrote. Zadoščujemo za grehe in prosimo Božjega usmiljenja za vse človeštvo, v imenu našega naroda in za naše ljudstvo, za naše oznanjevalce evangelija, za misijonarje in njihovo delo v misijonih. Z nekaterimi od naših misijonarjev pa smo prav posebej povezane. Ti misijonarji in misijonarke in 'njihovi misijoni' so še posebej 'naši' in zanje več molimo. Zahvaljujemo se Gospodu, da nas je poklical v svoje svetišče, da smemo Njegovo skrivnostno telo, ki je Cerkev. biti vedno z Njim, da »nas je odpeljal V zavesti, da smo člani Cerkve kot na prostrano polje, nas rešil, ker nas udje med seboj organsko poveljubi« (Ps 18,20). Vedno bolj spoznazani, med seboj odvisni in odgovamo veličino darovane nam poklicavorni drug za drugega, da dober nosti in resničnost, da – kot je dejal ali slab zgled enega vpliva na vse, sv. Janez Pavel II. – »kontemplativni naroča svojim sestram: »S kolikšno poklic ni bil nikoli tako dragocen in poskrbnostjo in s kakšnim naporom memben, kakor je danes v modernem duha in telesa moramo torej izpolnjesvetu, ki ne pozna miru, danes, ko je vati naročila Boga in našega očeta, prihodnost Cerkve odvisna predvsem da bi Mu z Gospodovo pomočjo mogle od molitve.«

9


POSLANICA

Ponesimo veselje na obrobje Ob rojstnem dnevu Cerkve, Binkoštih, papež redno izda posebno misijonsko okrožnico, ki je vodilo misijonskega dela za vse leto in tudi temeljno sporočilo za Svetovni misijonski dan. Gre za spodbudno besedilo in prav je, da mu prisluhnemo, ne glede no ta, da je še posebej namenjeno posvečenim. Z Binkoštmi smo pa smo vsi »Tempelj Svetega Duha«, zato govori vsem. Dragi bratje in sestre!

Misijonska nedelja 2015 je umeščena v okvir leta posvečenega življenja, od koder dobiva spodbudo za molitev in razmislek. Če je vsak krščeni poklican pričevati za Gospoda Jezusa tako, da izpoveduje vero, ki jo je prejel kot dar, velja to še prav posebej za posvečeno osebo, saj sta posvečeno življenje in misijonsko poslanstvo zelo tesno povezana. Hoditi za Jezusom, ki je dal prostor posvečenemu življenju znotraj Cerkve, pomeni odgovoriti na klic, da vzamemo svoj križ in gremo za njim, da posnemamo njegovo vdanost Očetu in njegova dejanja služenja in ljubezni, da izgubimo življenje, zato da ga najdemo. In glede na to, da ima vse Kristusovo bivanje misijonski značaj, velja to tudi za može in žene, ki mu sledijo bolj od blizu. Misijonska razsežnost, ki sodi v samo naravo Cerkve, je torej neločljivi del vsake oblike posvečenega življenja in je ni mogoče zanemarjati, ne da bi pri tem nastala vrzel, ki bi izmaličila karizmo. Misijonsko poslanstvo ni prozelitizem ali gola strategija, ampak je del »slovnice« vere, nujno potrebna za tiste, ki poslušajo glas Duha, ki šepeta »pridi« in »pojdi«. Kdor hodi za Kristusom, nujno postane misijonar in »ve, da Jezus hodi z njim, govori z njim, diha z njim, dela z njim. Čuti, da je Jezus z njim sredi misijonarskega dela.« (VE, 266) »Misijon je vnetost za Jezusa in hkrati vnetost za njegovo ljudstvo. Ko smo pred križanim Jezusom, spoznavamo vso njegovo ljubezen, ki nam podeljuje dostojanstvo in nas nosi. Če nismo slepi, začenjamo dojemati, da se ta 10

Jezusov pogled razširja in usmerja, poln ljubezni in notranjega žara, na vse njegovo ljudstvo. Tako na novo odkrijemo, da nas hoče vzeti kot orodje, da bi se vedno bolj približal svojemu ljubljenemu ljudstvu« (prim. prav tam 268) in vsem tistim, ki ga iščejo z iskrenim srcem. Jezusovo naročilo »pojdite« obsega vedno nove okoliščine in izzive, s katerimi se v evangelizacijskem poslanstvu sooča Cerkev. V njej so k temu, da oznanjajo evangelij s pričevanjem življenja, poklicani vsi, prav posebej pa velja za posvečene, naj poslušajo glas Duha, ki jih kliče, naj gredo na velika obrobja misijonov, med tiste, do katerih evangelij še ni prišel. Petdesetletnica koncilskega odloka o misijonski dejavnosti Cerkve Ad gentes (M) nas vabi, naj znova preberemo in premišljujemo ta dokument, ki je v ustanovah posvečenega življenja sprostil močne misijonske pobude. V kontemplativnih skupnostih je na novo zasvetil in spregovoril lik sv. Terezije Deteta Jezusa, zavetnice misijonov in navdihovalke globoke notranje povezanosti kontemplativnega življenja in misijonskega poslanstva. Za mnoge kongregacije aktivnega posvečenega življenja se je hrepenenje po misijonih, ki ga je prebudil 2. vatikanski cerkveni zbor, začelo neverjetno široko odpirati misijonskemu poslanstvu ad gentes, ki ga je pogosto spremljalo sprejemanje bratov in sester iz dežel in kultur, ki so jih odkrile pri evangelizaciji, zato lahko danes govorimo o zelo razširjeni medkulturnosti znotraj posvečenega življenja. Prav zato je zelo pomembno, da

je ideal misijonskega poslanstva Jezus Kristus in da ta ideal zahteva popolno podaritev sebe za oznanjevanje evangelija. Pri tem ne more biti nobenega izmikanja: kdor po Božji milosti prejme poslanstvo, ga je poklican tudi živeti. Za tiste postane oznanjevanje Kristusa na različnih obrobjih sveta način življenja in način hoje za Kristusom. To poplača vse napore in odpovedi. Kakršnakoli težnja, da bi se od tega poslanstva oddaljili, pa čeprav iz vzvišenih nagibov, povezanih z mnogimi pastoralnimi, cerkvenimi ali človekoljubnimi potrebami, ni v skladu z Gospodovim klicem, naj bomo osebno v službi evangelija. V misijonskih ustanovah so vzgojitelji poklicani, da jasno in odkrito predstavijo ta vidik življenja in delovanja pa tudi odločno razločujejo pristen misijonski poklic. Obračam se posebno na mlade, ki so še sposobni, da pogumno pričujejo in se velikodušno lotijo junaških del, čeprav plavajo proti toku: ne pustite si vzeti sanj o pristni misijonski poklicanosti, hoji za Kristusom, ki prinaša s seboj popolno podaritev samega sebe. V svoji najgloblji vesti se vprašajte, kaj je razlog, da ste izbrali misijonarsko posvečeno življenje, in premerite svojo pripravljenost, da ga boste sprejeli kot to, kar zares je: dar ljubezni v službi oznanjevanja evangelija. Ob tem se zavedajte, da oznanjevanje evangelija ni toliko potreba za tiste, ki


evangelija še ne poznajo, ampak bolj nuja za tiste, ki ljubijo Učitelja. Danes se misijonstvo srečuje s tem, da spoštuje potrebo vseh narodov, da bi izhajali iz lastnih korenin in ohranjali vrednote vsakokratne kulture. Gre za to, da bi razumeli druga izročila in filozofske sisteme, se z njimi spoštljivo srečevali ter vsakemu narodu in vsaki kulturi priznali, da se s pomočjo lastne kulture bliža razumevanju Božje skrivnosti ter sprejemanju Jezusovega evangelija, ki je za te kulture luč in moč, ki spreminja. Ob tej kompleksni dinamiki se moramo vprašati: »Komu naj bo predvsem namenjeno oznanjevanje evangelija?« Odgovor je jasen in ga najdemo v evangeliju: ubogi, mali, bolni, tisti, ki so pogosto zapostavljeni in pozabljeni, tisti, ki ti ne morejo povrniti (prim. Lk 14,13–14). Evangelizacija, ki se prednostno obrača k tem ljudem, je znamenje Božjega kraljestva, za katero je prišel Jezus, da nam ga prinese. »Obstaja neločljiva povezanost med našo vero in ubogimi. Ubogih nikdar ne pustimo samih.« (VE, 48) To mora biti jasno predvsem osebam, ki so se odločile za misijonsko posvečeno življenje: z zaobljubo uboštva izberejo hojo za Kristusom v tej posebni ljubezni do ubogih, in sicer ne ideološko, ampak prav tako kakor on, da se poistovetijo z ubogimi, da kakor oni živijo v negotovosti vsakdanjega življenja in se odpovedo vsakršni oblasti, da tako postanejo bratje in sestre zadnjih med zadnjimi ter jim prinašajo pričevanje evangeljskega veselja in izraz Božje ljubezni. Da bi posvečene osebe živele krščansko pričevanje in znamenja Očetove ljubezni med malimi in ubogimi, so poklicane, da za služenje v misijonskem poslanstvu pridobivajo tudi verne laike. Že 2. vatikanski cerkveni zbor je trdil, da »laiki sodelujejo pri evangelizacijskem delu Cerkve in imajo kot priče ter hkrati kot živo orodje delež pri njenem odrešilnem poslanstvu« (M, 41). Misijonarji redovniki se morajo vedno bolj pogumno odpirati tistim, ki so – četudi samo za omejeno

obdobje – pripravljeni z njimi sodelovati in si pridobiti misijonske izkušnje. Gre za brate in sestre, ki želijo biti deležni misijonskega poslanstva, ki so ga prejeli pri krstu. Misijonske hiše in ustanove so primerni kraji, kjer jih lahko sprejmemo ter podpremo človeško, duhovno in apostolsko. Misijonske ustanove in delovanje v Cerkvi so v celoti v službi in na voljo tistim, ki še ne poznajo Jezusovega evangelija. Da bi uspešno dosegale ta cilj, potrebujejo karizmo in misijonsko zavzetost posvečenih, hkrati pa tudi posvečeni potrebujejo v svojem služenju strukturo pomoči, ki je izraz skrbi rimskega škofa zanje, da bo zajamčena koinonía in bosta tako sodelovanje in sinergija sestavni del misijonskega pričevanja. Jezus

navzočnost na mejah in že doseženih ozemljih. Dragi bratje in sestre! Misijonar gori za evangelij. Sv. Pavel je dejal: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« (1 Kor 9,16). Evangelij je izvir veselja, osvobojenosti in odrešenja za vse ljudi. Cerkev se zaveda tega daru, zato se ne utrudi nenehno oznanjati vsem tega, »kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli« (1 Jn 1,1). Poslanstvo služabnikov Besede – škofov, duhovnikov, redovnikov in laikov – je, da vse, brez razlike, pripeljejo do osebnega odnosa s Kristusom. Na širokem področju misijonske dejavnosti Cerkve je vsak krščeni poklican, da svojo zavzetost, v skladu s svojim osebnim položajem, v polnosti živi. Velikodušen odgovor

je edinost učencev postavil kot pogoj, da bi svet veroval (prim. Jn 17,21). To zbliževanje ni enako temu, da bi se pravno-organizacijsko podvrgli institucionalnim organizmom in ustanovam ali da bi zadušili tisto domišljijo Duha, ki prebuja različnost, ampak naj dá evangeljskemu sporočilu večjo učinkovitost in poudarja tisto edinost namenov, ki je tudi sad Duha. Misijonske ustanove Petrovega naslednika imajo vesoljno apostolsko obzorje. Prav zato je potrebno veliko karizem posvečenega življenja, da morejo zaobjeti ogromna obzorja evangelizacije in zagotoviti primerno

na to splošno poklicanost pa lahko dajo posvečene osebe z intenzivnim molitvenim življenjem ter združenjem z Gospodom in njegovo zveličavno žrtvijo. Mariji, materi Cerkve in vzoru misijonskega poslanstva, izročam vse tiste, ki ad gnetes ali v svoji domovini v vseh življenjskih stanovih sodelujejo pri oznanjevanju evangelija. Vsem z veseljem podeljujem svoj apostolski blagoslov.

Vatikan, 24. maja 2015, na slovesni praznik binkošti 11


SPET NAZAJ

Ponosni na svoje korenine

drugega kraja in drugega plemena. Pred leti je bil moj učenec. V veselje in ponos mi je, da je eden od več doS. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA mačinov, ki je sledil duhovniškeČas v domovini se mi je hitro obrnil ter vedno večjo samostojnost teh mu poklicu in sedaj služi svojemu in že je trenutek, da zopet zajadram ljudstev. V naši škofiji São Gabriel ljudstvu. Prvi nagovor učencem, pri v vročo in privlačno Amazonijo. Sicer da Cachoeira, ki meri 286.866 km², maši v šoli, je bil iz njegovih študentpa lahko rečem, da tokrat sonca živi 23 različnih indijanskih plemen. skih let, ko je kot začetnik bogoslovnisem pogrešala, ampak ga uživala V vseh teh časih je bila Cerkev tista, ki ja odhajal z drugimi kolegi Indijanv izobilju. Lepo je bilo ob misijonskem jim je stala ob strani na vseh področci v semenišče, v neznane kraje med srečanju na Ptujski Gori, pri molitvejih. Danes se država delno zavzema za belce. Niso točno vedeli, kako priti nih srečanjih, ob obiskih po župnijah zdravstvo, tako da to delo že puščamo do cilja in so blodili ter vlekli kovčke za sabo, da je ropotalo po tlakovaVkrcanje v zalivu, nih tleh in pritegnilo veliko radovepotem pa preko dnežev na cesto. Ker so pač bili drureke k molitvi … gačni, so jih domačini prepoznavali kot “Kitajce” in začeli glasno govoriti: Kitajci gredo … Na koncu so jih radovedneži prosili, da naj kaj povedo v kitajščini. Vsi so bili v zadregi. Dva sta znala portugalsko, ki je uradni jezik Brazilije, ker sta živela v mestu, pozabila pa sta na indijanski materni in šolah, z misijonskimi prijatelji in v njene roke, me sestre pa nadaljujezik, ker ga doma skoraj niso govoridobrotniki, ne nazadnje pa seveda jemo z vzgojo, pastoralo in socialno li. Ta pa, ki je maševal, je obvladal indruženje z domačimi in sorodniki podporo. dijanski jezik, saj je iz čisto indijanv različnih krajih Slovenije in Hrvaške. Veseli smo sadov, saj smo na vzgojnem skega področja, nekoliko slabše pa je Lahko sem tudi začutila, kakšen zrak področju uspeli predati vodenje treh govoril portugalsko. Opogumil se je diha Slovenija. Zaskrbljenost nad nenaših šol domačim indijanskim učite- in jih pozdravil ter spregovoril nekaj gotovostjo mladih pred zaposlitvijo ljem, ki so bili naši prvi učenci. Danes besed, potem pa še prevedel v portuin strokovno usposobljenostjo. Tudi so prišli do višješolske izobrazbe, negalščino, da so vedeli, kaj je povedal. misijonarji si želimo, da bi današnji kateri pa so dosegli tudi doktorat. Vsi so bili veseli in vzpostavili so mladini Slovenija ostala dobra mati in Kar me nagovarja pri plemenu dobre odnose in zaupanje, kljub temu jih uspela dostojno preživeti in poskr- BANIWA v Içani, kjer se nahajam, je da so jih še naprej imeli za 'Kitajčke'. beti za bodočnost nje same. to, da se pri vodstvu šole z domačim Učenci so se naučili, da svojih korenin Misijonskemu središču in dobrotniravnateljem ohranjajo krščanske ne smemo nikoli pozabiti, ampak jih kom misijonov pa že sedaj izrekam vrednote. Ker duhovnik med tednom gojiti in biti ponosni nanje, kjer koli moj velik BOG PLAČAJ za izvedbo pro- vsak dan mašuje v eni od podružnismo. jektov, predvsem akcije MIVA, zaradi ci v indijanskem centru, je ravnaOstanimo še naprej povezani katere se za Amazonijo vrtijo ne samo telj zaprosil župnika, da rezervira en v molitvi, veliko uspeha in božjega kolesa novega Fiat Strada, ampak dan za šolo. Duhovnik je Indijanec iz blagoslova vsem! tudi čoln, ki bo prinašal veselo vest ubogim v oddaljena indijanska naselja. V tem, od moderniziranega sveta odmaknjenem področju, obdanim z bogastvom zelene narave in vodovjem P. HUGO DELČNJAK, FRANČIŠKAN, FRANCOSKA GVAJANA porečja Amazonke, najdemo še večje bogastvo, to je ljudi, ki živijo z naravo Ko sem se vrnil, ni bilo težav za popastoralnega leta. Župnijski prograin iz nje. Ob pogledu v 92-letno prenovno vprego v župnijski voz z vsako- mi so sedaj v delu in seveda ne manjteklost misijonske navzočnosti sester dnevnimi obveznostmi, kar daje tudi kajo najrazličnejši sestanki, debate … Hčera Marije Pomočnice v teh krajih, potuho, češ, da ni časa. Bog ga je ustva- z vsemi, ki predstavljajo celotno župnijslavimo Boga za vzgojno, socialno ter ril dovolj za vse in za vse vrste opravil. sko dejavnost. Za vas ne dvomim, da zdravstveno delo, ki smo ga uspele Pred dobrim tednom se je vrnil tudi ste v polnem zagonu v pripravah za miskupaj z njimi uresničiti z nemalo p. Milan, tako da je ekipa popolna. Čez sijonsko nedeljo. Vedite, da v misijonih žrtev. A se je splačalo delati za božje teden dni imamo tridnevno srečanje s molimo za vas, pobudnike misijonske kraljestvo in podpirati dostojanstvo škofom, da naredimo program novega zavesti.

Ekipa je zopet popolna

12


SALOMONI

Zdravnik je postal diakon POLONA BERLEC, SALOMONI

V času, ko se v Sloveniji začnejo glavne poletne počitnice, imajo šolski otroci tukaj, na Salomonovih otokih, še en teden pol-letnih počitnic (pol-letne počitnice trajajo dva tedna). Za bogoslovce so se semestrske počitnice zaključile in v ponedeljek, 6. julija so ponovno začeli s predavanji v drugem semestru akademskega leta 2015. Naj z vami podelim veselo vest (če še ne veste): pridružila se nam je s. Snežna Večko, uršulinka in doktorica Svetega Pisma, ki bo predavateljica v tem semestru in, če bo vse po sreči, tudi v letu 2016 v prvem semestru – takšen je načrt, kako se bo obrnilo, pa je pa v Božjih rokah. Bogoslovci pridno študirajo in v začetku leta smo bili priča dogodku, prvič v zgodovini bogoslovja Svetega imena Marijinega. Dr. James Ereai, doktor medicine, se je pred dvema letoma odločil za nadaljevanje študija v bogoslovju. Pravi, da je s študijem medicine uresničil sanje svojega očeta, ki je zanj želel, da študira medicino. Že takrat pa je čutil, da ga Bog kliče na prav poseben način – da postane njegov duhovnik. Študij

medicine je zaključil na Papui Novi Gvineji in kot doktor štiri leta deloval v nacionalni bolnišnici v Honiari, na urgentnem oddelku. Leta 2012 mu je umrl oče (v zavidljivi starosti 96 let) in dr. James se je pri škofu pozanimal, kako vstopiti v bogoslovje in uresničiti svoje sanje. Škof Chris Cardone OP ga je poslal v bogoslovje v začetku leta 2013. Zaradi prejšnjega študija se je vodstvo bogoslovja odločilo, da dr. James nadaljuje na višji ravni in tako je vstopil direktno v peti letnik. Po uspešnem zaključku petega in šestega letnika (najboljši študent v generaciji) se je njegov škof odločil, da ga posveti v diakona. Trenutno je diakon dr. James v sedmem, zadnjem letniku in njegove sanje se počasi uresničujejo. Vsi ostali smo bili njegove posvetitve izredno veseli, predvsem njegovi bratje bogoslovci, saj jim je dr. James v velik zgled, oporo in pomoč. Bogoslovci so večinoma zdravi, razen, kadar je obdobje z več dežja; tedaj hodijo po bogoslovju kot mesečniki in so vsi prehlajeni – zunaj je namreč samo okoli 25 stopinj Celzija in je res mraz. Uspešni in predani so študiju in nalogam, ki jih morajo opraviti in

zares jih opravljajo vestno in srčno. Iskreno se vam zahvaljujejo in vam sporočajo, da vas imajo vedno v mislih in molitvi. Tudi jaz se iskreno zahvaljujem in vas pozdravljam, do prihodnjič, ko si zopet pišemo. Tokrat se pozdravom in lepim željam pridružuje tudi sestra Snežna. Z ljubeznijo, Polona

Pomoč za študij S. SNEŽNA VEČKO, URŠULINKA, SALOMONOVI OTOKI

Spet se na kratko oglašam s svojega misijonskega konca, kjer se res dobro počutim in sem zelo hvaležna za to poslanstvo. O zadevah glede nadaljnjih načrtov o apostolatu lazaristov bo poročal predstojnik, g. Jose. To pismo pa pišem zato, ker bo to akademsko leto eden naših duhovnikov, gopod Tecle na študiju v Rimu. Naš študent, laik pa bo študiral na Filipinih in bi potrebovali pomoč za njegov študij. Zelo bom spet vesela, da bodo darovi velikodušnih Slovencev pomagali nadarjenemu salomonskemu laiškemu teologu, da se izobrazi

za predavatelja filozofije za salomonske bogoslovce. Tako se bo olajšalo težavno iskanje tujih predavateljev, ki jih ne dobijo z lahkoto. Vedno sem ponosna, ko vidim Land Cruiser z napisom MIVA Slovenija, ki je poleg že prej darovanih vozil neprecenljive vrednosti za misijonsko delo. Vem pa še za zadnji dar, ki je prispel za bogoslovje in to pomeni veliko rešitev težav, s katerimi se bogoslovje srečuje. Tudi z moje strani iskrena hvala! Lep pozdrav vsem v Misijonskem središču in v Sloveniji! Dela res ne zmanjka in to me veseli. 13


NABIRALNIK

Z motorjem in radiem gre lažje JANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Dragi prijatelji v misijonski in vsi darovalci akcije MIVA. Sporočam Vam veselo novico, da sem prejel denar za nov motor, s katerim se bom uspešno prebijal po gozdnih poteh in stezah. Hvaležen sem Bogu in tudi Vam vsem. Včeraj sem opravil prvo vožnjo in sem se šele privajal. Šel sem 36 km daleč od naše postojanke Ampitafa. Po dolgem, več mesečnem deževnem obdobju, je cesta zelo poškodovana. Zaradi močvirij bo šele v mesecu avgustu mogoče s stroji odriniti plazove in zasuti od hudournikov poškodovano cestišče. Z motorjem, ki ima odlično prestavno razmerje, sem se uspešno prebijal in dobesedno "preplezal" nekatere težko prehodne predele. So pa tudi zanke, ki jih ne odkriješ. Ujel sem se na predelu, kjer živina prečka cestišče. Področje je močvirnato in goveda s parklji pot spremene v stopnice. Vrhnji del tega prehoda je bil videti izsušen. Spustil sem se v to shojeno pot, nakar se je sprednje kolo ugreznilo v dobro zmešano blato, ki ga je skrivala shojena skorja. Zadnji del motorja se

nam jo Bog pripravlja". Še enkrat prisrčna hvala za veliko in koristno pomoč pri premagovanju razdalj na podeželju. Hvala pa tudi za veliko pomoč škofiji Farafangana, s pomočjo katere bomo premagovali zračne razdalje. Preko radija se tu da kar nekaj narediti. Duhovnikov v škofiji je komaj nekaj več kot 30. Pastoralno pa moramo pokriti področje, večje od površine cele Slovenije, ki po številu prebivalcev dosega okrog dva milijona, morda precej več, saj kaka tretjina prebivalstva nima rojje dvignil in zletel sem v blatno maso stnih listov in jih na uradnih spiskih ob robu poti. Motor me je oplazil, sploh ni. Fantje z radia Ognjišče bodo vendar ni bilo nič hudega. Ko sem res garali, saj bo treba dobesedno gledal po sebi in motorju sem se sam "preložiti" vse že postavljene oddapri sebi smejal, saj je bilo kot v risanki. jnike zaradi nestrokovno opravljeLjudje so prišli na pomoč, vendar šele nih del. Veliko škodo nam tu povzrona poklic, da smo motor izvlekli na ča strela in zavarovanje proti njej bo varno. Take in podobne zgodbe so kar težak zalogaj. Tudi popolnoma novo pogoste pri našem delu na podežeoddajno postajo v Vangaindrano bo lju. Najhuje je, ko se vse v nahrbtniku treba postaviti. Seveda je to povezano napije vode in je treba spati v mokrih z velikimi stroški. Velika zahvala gre cunjah. Naš Klemen, ki že uživa pri Vam v Misijonski in vsem dobrotniBogu, bi rekel: "Kaj je to kratkotrajno kom, ki to akcijo podpirate. trpljenje v primerjavi z večno srečo, ki Prisrčna zahvala za vse.

Matevž se dobro vživlja JANEZ MESEC, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Matevža smo v Manambondro z veseljem sprejeli, še posebej ob zavesti, da ni prišel le za nekaj dni ali tednov, pač pa za tri leta. Da bo tukaj z nami delil dobro in slabo in nam po svojih močeh pomagal. Dobro se vključuje v delo, lepo se razume s sestrami. Prva dva tedna je imel posebno učiteljico

14

malgaščine, eno sestro, ki je bila tukaj malo na počitnicah in je znala zelo dobro angleško. Redno hodi v mizarsko delavnico, kjer nadzoruje delo, prav tako tudi na gradbišče, opazuje in potem poroča meni. To je najbolj potrebno: bolj, kot opravljati dela, ki jih zmorejo domačini, je potrebno uvajati domačine in jim pomagati, da bodo sami delali čim boljše. Jaz sam jih pač ne bi utegnil vsak dan kontrolirati in tako se lahko hitro polenijo, pač po liniji najmanjšega odpora. Matevž ima velik talent za delo z ljudmi, predvsem z otroki in mladino. Obe naši misijonski nogometni ekipi se veselita njegovega prihoda, vsak dan ga vabijo na treninge in tekme. Sam ga tudi večkrat pošljem s Toyoto v Vangaindrano ali Farafangano po opravkih.

Avgusta sem bil precej tudi na obiskih podružnic, predvsem najbolj oddaljenih, med katerimi je tudi kraj Amparihy Est, do katerega je po cesti iz Manambondra 60 km z avtom ali motorjem, dvakrat pa gremo tudi s splavom čez reko. Čeprav imam zidarje in mizarje in polno dela doma, ne smem pozabiti oddaljenih podružnic. Tam sem obiskoval tudi posamezne družine po domovih, česar so bili zelo veseli. To delo me res veseli, čeprav se je zgodilo tudi nekaj, česar še nisem doživel v svojem misijonskem delu: nekje so mi hoteli pripraviti boljše ležišče, kot se pač spodobi, če prenočijo gospoda, ker gosposka ni navajena spati na trdem ležišču iz slamnate preproge. In so našli eno 20 cm debelo peno, veliko za dva, torej za zakonsko


Na “počitnicah z bogom” je bilo tako S. ANICA VLAŠIČ, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONAKA, RUSIJA

Za nami so čudovite počitnice z Bogom, kot smo jih imenovali. Naj navedem nekaj utrinkov z njih, ki so poleg rednega vsakdanjega dogajanja, dnevnega reda, oblikovali osrednje dogajanje. Jedro je bil biblični krožek, ki je potekal pod naslovom BOG KLIČE. Bili sta dve skupini. G. kaplan, “otec Aleksej” je poiskal v Sv. pismu nekaj primerov določenega Božjega klica. Otec Aleksej, s. Maria Teresa ali kdo drug izmed pomočnikov nam je razlagal svetopisemski tekst. Še več: pripovedovali so tudi o razmerah, v kakršnih so omenjene svetopisemske osebnosti zaznale Božji klic. Razmišljali smo, kako bi te osebnosti danes izražale Božje naročilo, komu bi govorile. Gledali smo zemljevide, kje se je to dogajalo, včasih smo naštudirali kakšno sceno, ki smo jo zvečer predstavili. Pomembno pa je to, da Bog kliče vsakega izmed nas – ampak kam? Razmišljali smo o svoji dejanski situaciji, o svoji nadarjenosti, ki nam jo je naklonil Gospod, o tem, kaj nas veseli. Kakšno pot bi mogli ubrati čez nekaj let?

posteljo. Že ko je vpričo mene ženska postiljala rjuhe, je strašno smrdelo po urinu, mislil sem, da vonj prihaja od njenega otroka, ki se je motal okrog nje. Otroci so namreč dostikrat vsi polulani. No, ko je odšla, sem ugotovil, da po urinu smrdijo prav rjuhe, ki jih je s tako andahtjo postiljala zame. Ko sem rjuhe odstranil in potipal peno, je bila tudi ta še vsa fajhtna od urina. Tako da sem vse skupaj zvlekel ven in se opravičil predsedniku in vizitatorju, ki sta spala v sosednji sobi, da raje spim na golih tleh oz. na tsihiju, slamnati preprogi. Z razumevanjem sta mi hitro prinesla še dodatne cihije, onadva pa sta se vsa vesela ulegla na mehko kraljevsko ležišče in tako smo vsi odlično spali do jutra. Vse dobro želi Jani.

Del procesije v kapelico, (nekoč vrtna šupa, predelana v kapelico), med ostalimi sta vidni sr. M. Teresa in br. Dima (Dimitrij) OFMconv, ki ima po-birmansko skupino.

Pri sv. maši smo prosili, da bi nam Sv. Duh kazal to pot. Pri maši smo vsi sodelovali, tudi najmlajši – naši »Samueli«. Zanimivi so bili sprehodi v bližnje gozdove in po travnikih. Bil je čas gozdnih jagod, ki smo jih jedli neoprane, na kar so nekateri naši spremljevalci gledali z veliko zaskrbljenostjo. Do zdaj ni še nihče zbolel. Opazovali smo različne trave, grmovje, drevesa in ptice. Tu so nam priskočili na pomoč spremljevalci s pojasnilom, kako se kaj imenuje, čemu služi … Ko je deževalo, smo ostali v domu in se igrali družabne igre ali kakšen kviz. Zvečer smo se vedno umirili. Nekaj časa je bilo vse tiho, le strune kitare so se slišale od časa do časa. Potem smo bili povabljeni povedati Jezusu, kako smo preživeli dan. Čakali smo drug na drugega, da bi kdo začel – pa nič. Končno je začel nekdo od naših spremljevalcev in potem se je razvezal jezik vsem, še naše »mame«, kot smo imenovali kuharice, so se nam pridružile in kaj povedale. Sledila je molitev, vsak dan malo drugače in pesmice, ki

jih znamo na pamet. Končno še blagoslov z Najsvetejšim, pri čemer so naši najmlajši zvonili z vsemi zvončki, ki so v kapelici. Nekaj večerov je bilo možno gledati zabavne, kratke filme (folklora, narava ipd.). Dečki so se na travniku skrivali in lovili, deklice in odrasli raje posedali okrog doma, se pomenkovali in opazovali posebne vrste oblakov, ki se dvigajo od zahoda ali nepozabne mavrice po dežju. In kajpak, to je bil tudi čas “mobilizacije mobitelov”, čas, ko so otroci lahko telefonirali domov, oz. prijateljem. Počitnice z Bogom so obogatile našo skupino. Glede verskega znanja, medčloveških odnosov, splošnega znanja, pripadnosti katoliški župniji, telesnega oddiha. Pri otrocih in njihovih starših opažamo večjo sproščenost in povezanost. Poznajo se po imenih, se družijo, se dogovarjajo med seboj o tem in onem … Prepričana sem, da so Počitnice z Bogom izpolnile svoj namen. Zato BOG POVRNI VSEM, ki ste jih kakor koli podprli!

Težke razmere

S. ANKA BURGER, USMILJENKA, BURUNDI

Sem tu v Ruandi in se verjetno jutri vračam v Burundi. Tam so zdaj razmere težke in upam, da ne bo prišlo do česa hujšega. Zdaj je na dopustu s. Bogdana in je gotovo povedala kaj novic. Res se opravičujem, ker sem "tiho", a v Ruzo ni interneta.

Nekatere stvari lahko preberem na telefonu. A ničesar ne morem poslati, ker je povezava zelo slaba. Ko pridem čez kak mesec spet v Kigali, obljubim, da bom poslala kaj več in še kakšno sliko. Hvala, ker me podpirate. 15


NABIRALNIK

Razdelili kruh 8.000 ljudem PETER OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR

Danes smo imeli zelo lepo nedeljo v Akamasoa, ob evangeliju, ko je Jezus pomnožil kruh in dal jesti 5.000 možem! Tukaj pri nas smo to konkretno uprizorili. V desetih minutah smo razdelili kruh in tako dali jesti kruha 8.000 ljudem v cerkvi! Bilo je zelo lepo in vsi so čutili, kako je Jezus naredil čudež in dal jesti lačnim. Ostalo je 13 košar kruha! To se pravi, da je Jezus danes pri nas v Akamasoa bil še bolj radodaren, ker pri

Genazareškem jezeru jim jih je ostalo le 12 košar. Ko imaš tako množico bratov in sester pri Evharistiji, moraš vedno prositi Svetega Duha, da nam daje nove ideje, kako posredovati Božjo ljubezen današnjemu človeku. Pri naši maši je bilo danes veliko turistov iz Švice, Italije, Španije, Reuniona, Francije, Kanade in Bahamskih otokov. Evharistija revežev je postala mednarodna maša in molitev … Lep pozdrav!

Med svinčenimi izstrelki S. MILENA ZADRAVEC, SALEZIJANKA, IZRAEL

Včeraj so hoteli "ugrabiti" eno našo sestro, a se jim ni posrečilo; don Bosco je bil posredovalec. A je še sedaj pod šokom v bolnici in vsa pretresena. Hvala Bogu, da so jo takoj rešili. Moja predstojnica je tudi v 'vrtincu' beguncev in ranjencev. Svinčeni izstrelki švigajo tudi okrog naše bolnice v sirskem središču. Številne krščanske šole še niso začele s poukom – protest zaradi neenakopravnosti z državnimi šolami, tendenca za nacionalizacijo. Vse najboljše za Marijin - vaše in naše matere - rojstni dan. Kraj, kjer se je rodila po stari tradiciji, ni daleč od naše hiše. Po novem pa naj bi bil v Galileji v Seforis. V vsakem primeru je pomembno, da je bila rojena. Pri nas imamo tudi muslimansko deklico. Mama je ''svetnica in mučenka" ne glede na muslimansko vero. Ima dva 16

sinova v ječi, tretji je v bolnici, mož popolnoma 'izgubljen', tri hčerke. Če imate kakega botra ali botrico zanjo, da ji bo plačal šolnino, boste uresničili božje usmiljenje. Že dva dni imamo obupno podnebje: "hamsin" poletno sivo ozračje peska, ki se useda kot 'sneg'. Še hujše, tudi notranje prostore napolni. Sploh ne vem kako, niti drevje ne da znakov za veter, peščena zrnca pa najdeš celo v predalih. Po TV in radiju priporočajo, naj otroci ne hodijo ven. Nekateri so bili že hospitalizirani, tako otroci kot starčki. Včeraj, na Marijino rojstvo, je le prišlo nekaj otrok v šolo; zapeli smo pred Marijinim kipom: "Happy Birthday Marijam!", ji položili vrtnice in razne druge rožice, prosili za njeno varstvo in za begunce. Lep pozdrav in molite za nas.

Religiozna vzgoja je pomembna P. JANEZ MUJDRICA, JEZUIT, ZAMBIJA

Tukaj je vse bolj vroče, posebno v opoldanskem času. Veliko je prahu. Pomislite, tukaj že ni deževalo od Velike noči. Tu je tako, kot če bi bilo oblačno, toda brez oblakov! Kljub temu pa so mnoga drevesa že v cvetju. Zadnje tri mesece nimamo elektrike po osem ur na dan. Nekaj je narobe z našimi elektrarnami. Vlada pravi, da je to zaradi slabega dežja prejšnje deževne dobe. Ljudje pa pravijo, da so naše elektrarne slabo vzdrževane. Da ni problem voda, ampak nered in brezbrižnost. Že deset mesecev pišem knjigo RE Is Great – po Slovensko bi se reklo: Religiozna vzgoja je pomembna. Naše Ministrstvo vzgoje zelo poudarja predmete, kot so angleščina, matematika in fizika. Moj argument je, da je religiozna vzgoja najbolj pomemben predmet: v središču religiozne vzgoje je človek in človek je bolj pomemben kot glagol, trikotnik in elektrika. S pisanjem knjige se navadno ukvarjam zgodaj zjutraj, ko drugi še spijo. Priporočam se v molitev. Vsem prisrčen pozdrav iz afriških daljav!

Računamo na vašo pomoč

S. VIDA GERKMAN, USMILJENKA, ALBANIJA

Številne prošnje staršev in učencev me silijo, da se obračam na vas za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin za prihodnje šolsko leto. Pod občino Gramsh spada 60 osnovnih šol in 7 gimnazij – skupno 4257 učencev. S pomočjo sodelavcev bomo izbrali otroke družin, ki so brez dohodkov, z veliko otrok, sirote in kjer je bolezen v družini. Povprečni izdatki za učenca bodo znašali okrog 42 €. Želimo tudi nadaljevati z nadaljnjim dodatnim poukom angleščine, s katerim smo z vašo donacijo začeli že lani, kar je v veliko pomoč in zadovoljstvo učencem. Seveda z moje strani vem, da nam boste pomagali, kolikor je v vaših močeh, me vse pa smo vam za vsak vaš dar od srca hvaležne.


IZ ZALEDJA

Dobrodelna misijonska tombola

Prireditev za ljudi odprtega srca ZVONKA KLADNIK

Nedelja, 6. septembra. 2015, se je v Lučah pričela na prav poseben način, kjer nas je vodilo geslo, ki ga je izrekla bl. Mati Terezija: »Edino ljubezen lahko reši svet«. V samem središču kraja in okrog cerkve je bila množica ljudi, ki so bili v nestrpnem pričakovanju dobrodelne misijonske tombole. Dogajanje se je pričelo s sveto mašo v župnijski cerkvi v Lučah, ki jo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Maša, katere se je udeležilo veliko vernikov, duhovnikov in salezijanec gospod Jože Andolšek, je potekala v prav posebnem razpoloženju. V molitvi in dobroti je bilo čutiti ljubezen in medsebojno povezanost. Svoj del so dodali cerkveni pevci iz Luč ter Frančiškova mladina, ki so s svojimi glasovi napolnili cerkev v duhu navdušenja nad Božjo ljubeznijo in medsebojne solidarnosti. Po maši se je dogajanje preselilo na prireditveni prostor ob Savinji, kjer se je ob 12.00 uri uradno pričela dobrodelna misijonska tombola, ki se je je udeležil tudi sam škof, in je vidno kazal navdušenje nad prireditvijo. Za duhovni del programa so poskrbeli številni nastopajoči, ki so se v prid dobrodelnosti velikodušno odrekli honorarju. Glavna zvezda prireditve pa je bil duhovnik Jože Andolšek, salezijanec z avstrijske Koroške, ki je prireditev popestril s predstavitvijo delovanja misijona v Etiopiji. Predstavitev je potekala doživeto in podkrepljena z diapozitivi. Obiskovalci so mu z zanimanjem prisluhnili in se na ta način podrobneje seznanili z njegovim delom in pridobili vpogled za kakšne namene bo zbrani denar porabljen. Gospod Jože Andolšek si je vzel čas in se med samo prireditvijo pogovarjal z ljudmi, z njimi vzpostavil osebni stik, širil med ljudi dobro voljo in izkazoval Božjo ljubezen. Na sami prireditvi je bilo razdeljenih veliko tombolskih nagrad, ki so jih prispevali posamezniki in različna

podjetja, za kar se jim nadvse zahvaljujemo. V samo prireditev pa je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, ki bi ga brez povezovanja med župnijami le s težavo zmogli. Tovrstna prireditev v naši dolini – Zgornja Savinjska dolina – je edinstvena, kjer za eno prireditev delajo in se trudijo posamezniki in skupine iz celotne doline. Pri tem se navežejo pristni odnosi in širi se ustvarjalni in povezovalni duh, ki daje skupini in posameznikom novih moči. S tovrstno prireditvijo smo želeli na viden način podpreti delo naših misijonarjev v misijonskih deželah in jim s tem olajšati delo pri gradnji šol, zavetišč, bolnic, razdeljevanju hrane in oblek najrevnejšim v Afriki, Aziji ter

drugod po svetu. Vse to in še mnogo več nas je vodilo, da so vsi prisotni velikodušno kupovali tombolske lističe in prispevali svoj denarni dar, vsak po svojih zmožnostih in odprtega srca. Celotna zbrana sredstva smo namenili duhovniku, Jožetu Andolšku, ki pomaga najrevnejšim v Etiopiji. To je bil dan, ko smo v veselem praznovanju v duhu medsebojne povezanosti in povezanosti z ljudmi z vsega sveta doživljali, da smo bratje in sestre ter vsi otroci istega nebeškega Očeta. Ob vsem tem se Bogu lahko samo zahvalimo, da nam je dal možnost, da s svojimi nesebičnimi dejanji pomagamo in vsaj malo olajšamo težave ljudem, ki so naše pomoči potrebni. 17


TO IN ONO

Srečanja članov Misijonske molitvene zveze Zadnja nedelja v mesecu juliju je bila namenjena tudi srečanju članov Misijonske molitvene zveze in vseh prijateljev misijonov. Srečanja so bila na treh krajih po Sloveniji. Povsod je bila najprej molitvena ura, nato sveta maša in po maši druženje z misijonarji. V Hočah je srečanje vodil nadškofijski animator in voditelj Misijonske molitvene zveze, Jožef Lipovšek ob somaševanju Toneta Pačnika. Posamezne uvode med sv. mašo so pripravili domači verniki, sestra Dorica Sever je ob koncu sv. maše predstavila v besedi in sliki življenje med Inuiti, skrb za pastoralno dejavnost in zakramentalno življenje v župniji, ter zaključila z molitvijo Očenaš v jeziku ljudstev s Severa. V Šmarci je sv. mašo vodil Slavko Kalan, škofijski animator za misijone, ob somaševanju domačega župnika Janeza Gerčarja in g. Nikolaja Štolcarja. Med sveto mašo sta misijonarki, s. Bogdana Kavčič in s. Fani Žnidaršič, predstavili vsaka svoje delo in poslanstvo v misijonu. S. Bogdana trenutno deluje v Afriki v Burundiju, s. Fani pa v Bocvani. Obe sta se zahvalili za vso skrb in pomoč, tako v materialnem, kakor še zlasti v duhovnem smislu. V Logu pri Vipavi je somaševanje vodil škof Metod Pirih. Navzočih je bilo več misijonarjev: s. Tadeja Mozetič, ki je delovala v Paragvaju; Janko Kosmač, ki je bil na Slonokoščeni obali in nazadnje na Madagaskarju; p. Pepi Lebreht, ki je deloval v Togu in Beninu; laiška misijonarka Katarina Ferjančič Vidmar, ki je bila v Zambiji. Vsi misijonarji so se posebej zahvaljevali za duhovno oporo, ki jo člani Misijonske molitvene zveze s svojo molitvijo in daritvijo pošiljajo v pomoč njihovemu poslanstvu. Hvala vsem, ki ste ta srečanja pripravili, na njih sodelovali in v molitvi povezovali tako rekoč ves svet. Naj vas, naše misijonarje in vse božje ljudstvo blagoslavlja božja ljubezen.

čestitamo jubilantom 60 letnica življenja Janez Krmelj, duhovnik Ljubljanske nadškofije, rojen 15. decembra 1955 v Selu pri Polhovem Gradcu. Na Madagaskar je odšel 3. oktobra 1988. 18

25 let dela v misijonih Martin Kmetec, minorit, rojen 10. novembra 1956 v Sv. Vidu pri Ptuju. V misijone je odšel 6. decembra 1990. Deluje v Turčiji.

15 let dela v misijonih Martina Arhar, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja, rojena 4. septembra 1933 v Dolnjem Logatcu. V Egipt je odšla 12. decembra 2000.

10 let dela v misijonih Miha Majetič, minorit, rojen 3. januarja 1970 na Jesenicah. V misijone je odšel 26. decembra 2005. Deluje v Kazahstanu.


Darovi objavljenih so na naš račun prispeli do 25. 9. 2015. Hvala vsem.

DAROVI – HVALA

TRIKRALJEVSKA AKCIJA | župniji: Ljubljana-Sv.Križ, Zagorje | ADVENTNA AKCIJA | župnije: Ajdovec, Cankova, Čatež-Zaplaz, Makole, Šentlambert, Velike Lašče, Žužemberk | MIVA | župnije: Ajdovec, Ajdovščina, Ambrus, Ankaran, Banjaloka, Banjšice, Batuje, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Bela Cerkev, Bertoki, Besnica, Bevke, Bilje, Blagovica, Bogojina, Bohinjska Bela, Borovnica, Boštanj, Bovec, Branik, Braslovče, Brdo, Brestanica, Brestovica, Breznica, Brezovica, Brje, Brusnice, Budanje, Bukovica, Bukovščica, Cankova, Celje - Bl. Anton Martin Slomšek, Celje-Sv. Cecilija, Celje-Sv.Danijel, Celje-Sv.Duh, Celje-Sv.Jožef, Cerklje ob Krki, Cerknica, Cerkno, Cerovo, Cezanjevci, Cirkovce, Cirkulane, Col, Čadram-Oplotnica, Čatež ob Savi, Čemšenik, Črešnjevec, Črešnjice, Črneče, Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo, Črniče, Črnomelj, Divača, Doberdob, Dobje, Dobovec, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dobrova, Dol pri Ljubljani, Dolenci, Dolenja Trebuša, Dolnji Logatec, Domžale, Dornava, Dovje, Draga, Dragatuš, Dramlje, Drežnica, Dutovlje, Fram, Frankolovo, Godovič, Golo, Gomilsko, Gora pri Sodražici, Gore, Goriče, Gorjansko, Gornja Polskava, Gornja Ponikva, Gornja Radgona, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gornji Logatec, Gornji Petrovci, Gotovlje, Grad, Gradno, Grahovo, Grahovo ob Bači, Griže, Grosuplje, Hajdina, Hinje, Homec, Horjul, Hotedršica, Hotič, Hotiza, Hrastnik, Hrenovice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Idrija pri Bači, Ig, Ihan, Ilirska Bistrica, Izlake, Izola, Jamlje, Jarše, Javor, Javorje nad Šk.Loko, Javorje pri Litiji, Jelšane, Jesenice, Jezersko, Jurklošter, Kal nad Kanalom, Kalobje, Kamna Gorica, Kamnica, Kamnik, Kamnje, Kamno, Kanal, Kančevci, Kapla na Kozjaku, Kebelj, Kidričevo, Kisovec, Kobarid, Kobilje, Kobjeglava, Kočevje, Kočevska Reka, Kog, Kojsko, Kokra, Kokrica, Kolovrat, Komen, Kopanj, Koper, Koper - Sv. Marko, Koprivnik v Bohinju, Koroška Bela, Korte, Kostanjevica na Krasu, Kostrivnica, Košana, Kovor, Kožbana, Kranj, Kranj-Drulovka/Breg, KranjPrimskovo, Kranjska Gora, KranjŠmartin, Kranj-Zlato Polje, Krašnja, Kresnice, Križe, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Kromberk, Kropa, Krško, Laporje, Ledine, Lenart v Slov.Goricah, Leskovec pri Krškem, Leskovica, Leše, Levpa, Libeliče, Libušnje, Litija, Livek, Ljubečna, Ljubljana-Barje, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Dravlje, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kašelj/Zalog, LjubljanaKodeljevo, Ljubljana-Koseze, LjubljanaMarijino Oznanjenje, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Podutik, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana-Sv.Križ, Ljubljana-Sv.Nikolaj, Ljubljana-Sv.Peter, Ljubljana-Sv.Trojica, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Štepanja vas, Ljubljana-Trnovo, Ljubno ob Savinji, Ljutomer, Log pod Mangartom, Lokavec, Lokev, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Lozice, Lucija, Luče ob Savinji, Lučine, Majšperk, Makole, Maribor-Pobrežje, Maribor-Radvanje, Maribor-Sv.Janez Bosko, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Maribor-Sv.Jožef, Maribor-Sv.Magdalena, Maribor-Sv.Marija, Marija Reka, Marija Snežna, Marijino Celje, Matenja Vas, Mavčiče, Medana, Mengeš, Metlika, Mežica, Miren, Mokronog, Moravče, Mozirje, Muta, Naklo, Notranje Gorice, Nova Cerkev, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Nova Gorica-Kapela, Nova Oselica, Novo Mesto-Kapitelj, Novo Mesto-Sv.Lenart, Novo Mesto-Šmihel, Odranci, Olimje, Opatje Selo, Ormož, Osek, Ovsiše, Pameče, Pečarovci, Peče, Pertoča, Pesnica, Piran, Pišece, Pivka-Št.Peter na Krasu, Planina, Planina pri Rakeku, Planina pri Sevnici, Podbrdo, Podčetrtek, Podgorje pri Slov.Gradcu, Podgrad, Podgraje, Podkraj, Podlipa, Podmelec, Podnanos, Podraga, Podsabotin, Podsreda, Podzemelj, Polhov Gradec, Polica, Poljčane, Polje ob Sotli, Polzela, Ponikva, Portorož, Povir, Prebold, Prečna, Preddvor, Predoslje, Prem, Preserje, Preska, Prežganje, Prihova, Primskovo na Dolenjskem, Ptujska Gora, Ptuj-Sv.Jurij, Ptuj-Sv.Ožbalt, Ptuj-Sv.Peter in Pavel, Radeče, Radenci, Radlje ob Dravi,

Radmirje, Radovica, Raka, Rakitna, Rateče-Planica, Razbor pri Slo.Gradcu, Razkrižje, Rečica ob Savinji, Remšnik, Renče, Reteče, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Ribno, Rob, Roče, Rogaška Slatina, Rovte, Ruše, Sava, Sečovlje, Sela pri Kamniku, Selca, Sele, Sevnica, Sežana, Slap, Slavina, Slivnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Smlednik, Soča, Solkan, Sostro, Spodnja Idrija, Spodnja Polskava, Spodnja Sv.Kungota, Središče ob Dravi, Srednja vas v Bohinju, Srpenica, Stara Cerkev, Stara Loka, Stara Oselica, Stari Trg ob Kolpi, Stari Trg pri Slov. Gradcu, Stomaž, Stoperce, Stopiče, Stranje, Struge, Strunjan, Studenec, Studenice, Studeno, Suhor, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Andraž v Slov.Goricah, Sv.Anton na Pohorju, Sv.Anton v Slov. Goricah, Sv.Bolfenk v Slo.Goricah, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Duh-Veliki Trn, Sv.Florijan ob Boču, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Gregor, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jedert nad Laškim, Sv.Jurij ob Ščavnici, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Jurij v Slov.Goricah, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Križ nad Mariborom, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Lenart nad Laškim, Sv.Lovrenc nad Štorami, Sv.Marjeta niže Ptuja, Sv.Marjeta ob Pesnici, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin na Pohorju, Sv.Martin pri Vurberku, Sv.Miklavž ob Dravi, Sv.Miklavž pri Ormožu, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Peter na Kronski Gori, Sv.Peter pri Mariboru, Sv.Rok ob Sotli, Sv.Rupert nad Laškim, Sv.Štefan, Sv.Tomaž pri Ormožu, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid na Planini, Sv.Vid nad Valdekom, Sv.Vid pri Ptuju, Svetina, Svibno, Šebrelje, Šempas, Šempeter pri Gorici, Šempeter v Sav. Dolini, Šenčur, Šentgotard, Šentjanž, Šentjanž na Vin.Gori, Šentjernej, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentlambert, Šenturška Gora, Šentviška Gora, Škocjan pri Turjaku, Škofja Loka, Škofja Loka-Suha, Škofljica, Škrbina, Šlovrenc, Šmarca-Duplica, Šmarje na Vipavskem, Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slov. Gradcu, Šmartno v Tuhinju, Šmihel, Šmihel nad Mozirjem, Šmihel pri Žužemberku, Šoštanj, Špitalič, Št.Ilj pod Turjakom, Št.Ilj pri Velenju, Št.Janž pri Dravogradu, Št.Peter-Otočec, Štanjel, Štjak, Šturje, Teharje, Temnica, Tišina, Tolmin, Tomišelj, Toplice, Trata-Gorenja Vas, Trboje, Trbovlje - Sv.Marija, Trbovlje-Sv.Martin, Trebelno, Trebnje, Trnje, Trstenik, Trzin, Tržič, TržičBistrica, Tunjice, Turjak, Turnišče, Ubeljsko, Ustje, Vače, Vavta Vas, Velenje-Bl.A.M.Slomšek, Velenje-Sv.Marija, Velenje-Sv.Martin, Velesovo, Velika Dolina, Velika Polana, Velike Lašče, Velike Žablje, Veržej, Vinica, Vipavski Križ, Vipolže, Vir, Višnja Gora, Vitanje, Vodice, Voglje, Vogrsko, Vojnik, Vojščica, Vrabče, Vranja Peč, Vransko, Vreme, Vrhnika, Vrhpolje, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vrtojba, Vuhred, Vurberk, Vuzenica, Zabukovje, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zali Log, Zaplana, Zasip, Zavrč, Zdole, Zgornji Tuhinj, Zibika, Zlato Polje, Zreče, Žabnica, Žalec, Žalna, Železniki, Želimlje, Žetale, Žiče, Žiri, Žužemberk | posamezniki: Ab Aktiva D.O.O., Andlovec Irena, Beranič Jožica, Berden Nataša, Bertoncelj Cvetka, Borkovič Florjana, Branc Tomaž, Brezec Filip, Bunderla Lidija, Burgar Tomaž, Cistercijanska Opatija Stična, Cvelbar Peter, Čufar Katarina, Čuk Mojca, Dko S.Šabjan Jožefa, Dolenc Barbara, Dolenc Janez, Dolinšek Tatjana, Drobež Matjaž, Družina D.O.O., Durič Darko, Forstnerič Majda, Frančiškanski Samostan Brezje, Frančiškanski Samostan Kamnik, Frbezar Ana, Frelih Jelka in Janez, Goličnik Marjan, Gorenc D.O.O., Gorenc Ljudmila, Grbec Franka, Grum Hermina, Hojnik Ivan, Hribernik Boris, Hrovat Avgusta, Hrovat Franc, Hrovat Karmen, Humar Andrej, Iskra Jože, Ivančič Roman, Jagodic Jože, Jereb Batagelj Miriam, Jereb Brane, Jerenko Helena, Jerman Milena, Jeromel Martina, Jesenko Jožef, Jurca Tomaž, Kapucinski Samostan, Kapucinski Samostan Vipavski Križ, Kastelic Anton, Kavčič Franc, Klemenc Monika, Klopčič Franc, Kobal Arčon Sonja, Kokot Branka in Franc, Kolbl Jernej, Koncilija Ivanka, Kovšca Tončka, Kozinc Janez,

Kramberger Lucija, Kranjc Ivan, Kranjc Pavel, Kranjec Urška, Krašna Natalija, Krečič Martin, Križnar Marija, Križnar Olga, Krmelj Ciril, Kržan Vanja, Kuntarič Franc Jožef, Kušar Ana, Lahajnar Družina, Lavrih p.Peter, Lenassi Roman, Leskovec Sindičič Marija, Lorber Petra, Lorber Regina, Magajna Bogdan, Majer Ivica, Majster-Izd.in mont.kov.konstr., Malovrh Darja, Manjše Sestre Sv.Frančiška, Marjanovič Miranda, Marolt Mirko, Matajc Irena, Matzele Boštjan, Menart Tomaž, Minoritski Samostan Piran, Mohar Jernej, Mrzel Slavka, Murko Ana, N.N., Oder Barbara, Osterman Milan, Pakiž Jurij, Pavlovčič France, Pečarič Karmen, Peršin Marko, Pevec Andrej, Pezdir Pirc Anton, Podlipnik Bernarda, Pogačnik Marinka, Polh Neda, Porenta Elizabeta Poslovno Svetovanje Lucija Perc S.P., Prelc Martin, Prijatelj Marija, Primc Jožica, Primc Kalan Helena, Prnaver Miran, Prša Ivan, Računko D.O.O., Razman Sandi, Remedia D.O.O., Rihtar France, Rimskokatoliški Samostan Md Lazaristi, Rojko – Družina, Ropret Božidar, Ropret Tea, Rotar Pance Branka, Ruparčič Miroslav, Rustja Matija, Salve D.O.O., Samostan Lazaristov Miren, Sečnik Davorin, Sestre Sv.Križa, Sestre Usmiljenke, Sestre Usmiljenke Šentjakob, Skerbinek Milan, Skvarča Mojca, Smole Marija, Srebot Polonca in Janez, Stegnar Marko, Stiplošek Marija, Strajnar Ana, Strgar Andrej, Strgar Jernej, Šalamun Irena, Šilc Stanka, Škafar Gregor, Škoberne Nejc in Mica, Škof Andrej, Škrjanec Barbara, Škrlec Marjetica, Škvarč Jasmina, Šolske Sestre De Notre Dame, Štekl Anton, Študentski Center Jadro, Tajnikar Matej, Tome Jakob in Albinca, Tomelj Andrej, Tomšič Marija, Trošt Peter, Trstenjak Franci, Uršič Peter, Vanovšek Ivica, Vencelj Janez, Verbič Marija, Verdenik Benjamin, Vevar Barbara in Janez, Voljč Marija, Zadnik Robert, Zagoranski Vera, Zidanšek Marjeta, Zupančič Silvestra, Žabkar Valerija, Žagar Ana, Žagar Boris, Žgajnar Marija, Žižek Slavko | SKLAD ZA LAČNE | župnija Trnje | posamezniki: Ankele Miha, Belič Justina, Beravs Nika, Beršnjak Jožef in Marija, Bjeladinovič Betka, Boštjančič Cirila, Bračko Ana, Cotič Marija, Čučin Dušan, Drev Jožef, Erzar Marija, Gamser Ivan, Golež Anton, Grbec Franka, Grmek Franc, Grosman Terezija, Grže Metoda, Habjanič Jožica, Hozjan Fani, Hrovat Franc, Hvala Mirjam, Ivančič Rozi, Jagodic Jože, Jeromen Ana, Kastelic Ana, Klemenčič Dominik, Klobučar Marjeta, Kocuvan Marko, Koncilja Frančiška, Korez Jožica, Kovačič Jožica, Kragelj Marija, Kravos Stojan, Kremžar Tomaž, Kristan Štefka, Krivonog Pavla, Kunšič Francka, Lah Zmaga, Lapič Terezija, Leban Vida, Lestroj D.O.O., Likar Ivan, Malenšek Janez, Marolt Marija, Martinčič Ruth, Matajc Irena, Mayer Ana, Medvešek Viljem, Mernik Zinka, Mesarič Katica, Mišmaš Ljudmila, Motaln Betka, Mršnik Rolih Bernarda, Murko Ana, N.N., Oblak Ljudmila, Oder Marija, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Ovsenik Zora, Pegan Karlo, Peršin Marko, Piščanec Ivan, Pogačar Kati, Preza D.O.O., Raztresen Marija, Resman Mimi, Rihtar France, Rihtar Frančišek, Rihtar Helena, Rogl Cvetko, Rojec Jože, Rožič Janez, Sagadin Irma, Saje Marjetka, Satler Matjaž, Skrt Ivica, Smolej Milena, Snoj Irena, Suhadolčan Franci, Šenk Irma, Šifrer Marija, Škorjanc Anica, Šmarčan Ivanka, Špenko Valentina, Štrubelj Marjan, Štupar Jelka, Švab Anica, Šverc Andreja, Tabajner Veronika, Trček Francka, Vehar Štucin Erna, Velikonja Štefanija, Vene Marija, Vidic Zofka, Vobner Marjeta, Vodnik Mateja, Zelenc Marija, Zorko Mateja, Žega Vojko, Žvanut | GOBAVCI | posameznici: Brišar Valerija, Štiglic Neda, Dom Sv. Katarine | ZA MADAGASKAR | posamezniki: Bunderla Lidija, Kunavar Brigita inFlorjan, Omahen Dolores, Sušnik Janez, Vidrih Slavica | SKLAD ZA MISIJONE | župnija Ljubljana-Sv.Nikolaj | posamezniki: Ahačevič Igor, Ambrožič Lucija, Babnik Marija, Beranič Jožica, Biščak Luka, Blažič Mihael, Brce Alojzij, Cafuta Anton, Česnik Albina, Don Boskov Center Celje, Dovnik Nežka, Fortuna Breda, Gregorc Ivan, Greif Polona, Hočevar Jožefa, Iršič Andrej, Jelenko

Gabrijela, Karba Družina, Kerin Marjetka, Kokovnik Zofija in Alojz, Kozole Cvetka, Lah Zmaga, Ličen Anton, Ljumani D.O.O., Magdič Olga, Markelj Anton, Mastnjak Marjana, Mernik Zinka, Mikulin Olga, Morelj Darja, N.N., Ozvatič Anica, Paškič Ilija, Petrič Matija, Puhan Marija, Rihtar Helena, Sagadin Emil, Saksida Blaž, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Slokar Darja, Snoj Irena, Stegnar Marko, Suhadolčan Franci, Štrubelj Marjan, Štrukelj Frančiška, Uršič Jože, Velepič Anica, Zidar Tončka | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV | posamezniki: Kravos Darinka, Mah Tinko, Mrzel Slavka, Rihar Veronika, Vinkovič Marija | ZA GRADNJO CERKVA | posameznik Stegnar Marko | LEČKOV SKLAD | posamezniki: Misijonska Tombola Ramos Mejia, Misijonska Tombola San Justo | ŠRI LANKA | Rode Tina | LAKOTA ETIOPIJA | Medvešek Viljem | MATANGADAR UPANJA | posamezniki: Irnar Ana, Jerovšek Jure, Klanjšek Sonja in Mitja, Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Strmčnik Lidija, Vehovar Darinka | DROBIŽ ZA RIŽ | Jenič Dušan | RIŽ IN VODA | Mlino Turizem | S. MARTA MEŠKO | N.N. | JOŽE ADAMIČ | posamezniki: Burger Alenka, Kocmur Petra, Skribe Katarina, Židan Lea | S. VIDA GERKMAN | Vomberger Angelca, Jernej | JOŽE MLINARIČ | Kvaternik Tomaž | S. VESNA HITI | posamezniki: Čengija Kata, Demšar Andrej, Kunc Vinko | TONE KERIN | posamezniki: Kern Jože, Koncilja Jožica, Pompe Anica, Šušteršič | S. AGATA KOCIPER | župnija Hrastnik | posamezniki: Slov.Mision Sv.Cirila in Metoda, Volavšek Marta | JANEZ KRMELJ | posamezniki: Bogataj Gregor, Bolta Marko, Bonuti Hajdinjak Kamila, Lamovec Zdenka, Pirc Dragica, Sušnik Janez, Vrabec Marko | S. ANDREJA GODNIČ | posamezniki: Pirc Dragica, Sedej Andreja, Sitar Antonija, Štuhec Msgr.Dr. Ivan | DANILO LISJAK | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Kette Lucija, Krevelj Branko, Sušnik Janez | TOMAŽ MAVRIČ | posameznice: Batagelj Sonja, Dolinar Sabina, Malalan Nika | S. ZVONKA MIKEC | Murn | MISIJONARKE MATERE TEREZIJE | Kranjc Rafael | S. TADEJA MOZETIČ | posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Fabjan Marinka, Godec Anica, Rudež Lučka, Šiško | JANEZ MESEC | posamezniki: Rupar Olga, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Vončina Slabe Urška, Žugelj Zvonko in Vanka | PETER OPEKA | župnija Velike Lašče | posamezniki: Bohak Ivan, Bolta Marko, Dovč Mihaela, Gaberšček Silvester, Gostiša Ladislav, Ješovnik Simona, Kastelec Martin, Kekič Danijel, Kette Lucija, Kopač Jožica, Kordiš Rozalija, Krenker Stane, Kunc Vinko, Lah Zmaga, Leskošek dr. Franc, Likozar Rozalija, Logar Manica, Mastnjak Marjana, Mežnar Klavdija, Mihevc Marija, Murovec Terezija, N.N., Prepadnik Matej, Prepadnik Sebastijan, Remše Matija, Rus Valerija, Sušnik Janez, Ščavničar Ema, Šegula Zdenka, Šifrer Marija, Švigelj Koželj, Tavčar Jože in Slavica, Trpin Andrej, Urbanija Marija, Vegan Janez, Vovk Petrovski Tanja, Zalokar Maja, Završnik Marija, Zgonc Marija | S. MARIJA PAVLIŠIČ | Fabjan Marinka | PAVLIŠIČ SR.MARIJA | posameznice: Pešec Bogomila, Rozman Jerica, Sečnik Anica, Sedej Andreja | P. STANKO ROZMAN | Strajnar Jurij | S. JOŽICA STERLE | posameznika: Morelj Darja, Skornšek Tomi | P. MARTIN KMETEC | župnija Kopanj | posameznici: Resman Silva, Škrlep Natalija | S. EMA TELIČ | Muller Marija | S. BOGDANA KAVČIČ | posamezniki: Fabjan Marinka, Kavčič Irena, N.N. | PRAPROTNIK MIRJAM | Strajnar Jurij | S. TEREZIJA PAVLIČ | Fabjan Marinka | P. LOJZE PODGRAJŠEK | posamezniki: Darja Ajdovec S.P., Povh Jože, Ramovš Vera | P. RADKO RUDEŽ | Strajnar Jurij | S. ANICA STARMAN | Muller Marija | S. SNEŽNA VEČKO | Fabjan Marinka | S. FANI ŽNIDARŠIČ | Souidi Zavrl Nada | S. LJUDMILA ANŽIČ | Sever Alojz | S. DORICA SEVER | posamezniki: Strajnar Breda, Vomberger Angelca in Jernej | IZIDOR GROŠELJ | Hadalin Baša Polona | GRADNJA PORODNIŠNICE-MDG | Strajnar Jurij | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA | posamezniki: Muller Ingrid, Strajnar Jurij, Volčič Barbara | S. LJUDMILA RUS | Strajnar Jurij |

19


PROGRAM

OBISK PETRA OPEKE, PROGRAM 16.–25. OKTOBER DAN

Petek, 16. 10.

URA

od 9.-17. ure ob 19. uri Sobota, 17. 10. od 9.-17.ure ob 19.uri Nedelja, 18. 10. ob 9.uri ob 15. uri ob 16. uri Ponedeljek, 19. 10. ob 17.uri Torek, 20. 10. ob 18. uri Sreda, 21. 10. ob 19.uri Četrtek, 22. 10. ob 19.uri Sobota, 24. 10. ob 10. uri ob 18.uri Nedelja, 25. 10. ob 10.uri ob 18. uri

KRAJ DOGODKA

Zavod sv. Stanislava župnija Ljubljana-Šentvid Zavod sv. Stanislava Hala Tivoli-mala dvorana župnija Ljubljana–Sv. Nikolaj Brezje Brezje Ljubljana župnija Polhov Gradec župnija Novo Mesto-Kapitelj župnija Velike Lašče župnija Ravne na Koroškem župnija Dobova župnija MB–Sv. Janez Krstnik župnija Celje–Sv. Jožef

KAJ

Misijonska vas sv. maša Misijonska vas srečanje s Petrom Opeko sv. maša molitvena ura sv. maša, osrednja slovesnost ob Misijonski nedelji Knjižnica Otona Župančiča / KOŽ sv.maša sv. maša sv. maša srečanje sv.maša sv. Maša, po maši pogovor srečanje s Petrom Opeko

Profile for Misijonsko Središče Slovenije

Misijonska obzorja oktober 2015  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Misijonska obzorja oktober 2015  

Misijonska obzorja osveščajo in seznanjajo ljudi v Sloveniji z delom in projekti v misijonskih deželah. Revija je pomembna tudi zaradi med c...

Advertisement